Domoljub *' £fuM$ant 31. fuUfa 1940 ^ —---*------- Celo 33 • Štev. 3$ Ob 10 letnici škofa dr. Rozmana Naš Sim«* GrejjforčiS f« napisal v neld off prekrasni pesni veliko resnico, da |a pečina tsših velikih mož izšla Is kmečkih domov. Tako tudi nai slovenski vladika dr, Sregorif Rožman, kl slavi ta dni desetletnico« dkar je bil imenovan za ljubljanskega škofa« Dr. Gregor!) RoSmsn se je rodil f kmeS-hiši v šmiteln pri Plibcrku na Koroškem 9. marca 1883. Obiskoval je celovško gimna« zijo in jo dovrši! s odliko. Za duhovnika f« bil posvečen 1907, leta. Bil ja potem posla« na Dunaj v Avguštin«), kjer je dovršil svoje bogoslovne štbndi)«. Nato fe zavrel mesto profesorja in Spiriiuala ter podravnatelfa aa celovškem semenišča. Po ljudskem glasovanj« prišel v Ljublano, Tam bil nastavljen M profesorja cerkvenega prava na ljubljanskem vseučilišča. On« 31. julija 1930 pa Je prevzet ljubljansko škofijo. Za časa ikoiovanja slovenskega vladik« Gregorja RoSmana smo doživeli velika pravili narodnih praznikov. Na) navedemo •*> no nekatere) biserna sv. maša pokojnega nadškofa dr Jegliča, praznovanje J9001etnic« aaJsga odrešenja, DL jugoslovanski evharisttt« kongres, kamor so prišli skoraj vsi jogo« slovanski škofje io okrog 150.000 glava nsno« Žica, ki Jo navdušeno pozdravljaj« takrat % Ljubljani bivajoč© kraljico Slovencev te Br«->i|. Lepi so bili mladinski dnevi, ki so Is« [1928 zbrali vso katoliško mladino v Ljubljano v trajnem spomina ostanejo veličastni pri" zori, ko Je ob dOietnici Prosvetne zveze ko- Za obrtni naraščaj Mnogo imamo danes mladih ljudi, ki zapirate starše in ie zelo zgodaj odidejo s trebuhom za kruhom. Posebno zadnjih deset let opažamo, da s kmetov beže množice mladih ljudi v mesta. Stvar je čisto razumljiva, saj naš kmečki človek nima toliko, da bi celo družno doma mogel preživljati, na drugI strani Pa mlade ljudi potegne v svet hrepenenje po "omodnejšem življenju v mestu, kjer bo delal »amo določene ure, drugače bo pa prost. Seveda to včasih marsikoga razočara, ali vendar je beg iz kmetov vedno močnejši. Mnogo mla-dlh "Judi se odloči za obrtniški stran. Učit sa gredo. To je običajna, trda pot malega človeka, začne kot skromen vajenec in se potem po Pomočniških letih skuša postaviti na lastna "°8». Eden ima sposobnost, drugI pridnost, »Pet drugi denar, da si more pomagati naprej, največkrat je pa to pravi križev pot in to po- sebno zato, ker kot vajenec nima posebnih pravic in živi največkrat bedno življenjo malega trpina, skritega garača, ki molči in dela in ni ga človeka, ki bi se zavzel zanj. Ce dodamo Š9, aa je tisto moralno ozračje, v katerem živi, dostikrat skrajno slabo, da se mlad človek, ki je prišel z najlepšim namenom in nepokvarjen iz kmečke hiše, pri delu samem pokvari tudi v moralnem oziru, potem bomo morali priznati, da je vajenec tisti, kl bi bil najbolj pomoči potreben, pa mu je nihče ne nudi. Priznati moramo, da je nekaj razlike med vajencem v mestu in vajencem na deželi. V mestih se danes res precej naredi v zaščito vajencev, saj imamo inšpekcijo dela, saj imamo okrožne urado, imamo vajeniška društva, imamo osemurni delavnik vsaj za nekatere obrti. Imamo tudi zdravniško zaščito, ima- rakaio po ljubljanskih ulicah nad 2000 slove*« sldh narodnih noš. Velik praznik smo dolivali lansko lote* ko je naš vladika kot predsednik stalnag« mednarodnega odbora za kongresa Kristus« Kralja sklical svetovni shod Kristusa Kralju ▼ prestolnico slovenskega naroda, v belo Ljub« Ijano. Zlasti slovesen Je bil zadnji dan tegi shoda, ko je naša mladina in ko so naša pro« svetna društva v velikem sprevodu pred za« stopniki 29 narodov in držav izpričali svoje vdanost Kristusa Kranlju in službo škofn, da« našnjema slavljenca. Prezreti tudi ne smemo, da Je naš vladika 'dr. GregoriJ Rozman položil vso svojo goreS« nost v Katoliško akcijo, ki je up in nad« sv. Očtfla, pa tndi našega ljubljanskega ikofa — zlasti v sedanjih razburkanih časilh Za škoiovanja dr. Gregorija Rozman« smo dobili cerkveni obredmk. Skoiovo «po» minsko dek bo novo bogoslovno semenišč« v Ljubljani. Skrb xa izseljene« pa jo vodil« prezvišenega jubilanta leta 1935 t dalfn« Ameriko. Ob desetletnici na) se dviga iz naših M« prošnja, na) dobri Bog ohrani ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana še dolga leia « najboljšem zdravju, da bo mogel vršiti svoj« delo ko« duhovnik, kot učitelj vevških resni« in kot najvišji pokrovitelj in dobrotnik vseH naših katoliških organizacij, iz katerih Js prm> vzvišeni vledika izšel. Bog živil 1 mo obrtne šole, vajeniške počitniške kolonij« (zlasti Ljubljana, Kranj, Jesenice). Vse dr«< gačno sliko pa mora človek dobiti o vajene« na deželi, kjer nI nikakega nadzorstva. Gied« delovnega časa dostikrat ne velja na deželi uoben zakon. Poleg tega pa mnogi mojstri upodabljajo vajence za najrazličnejša drug« dela: za poljska dela, za varstvo otrok, za de« klo mora biti, čistiti, ribati stanovanja itd. Se« veda bi delali krivico, če hi rekli, da to velj« na 3plošno. Ali kljub temu je v tem oziru to« liko zlorab, da imamo prav kričeče števil« takih primerov. Nadzorstva seveda ni, če p« pride, se pa da vse skriti. Razume se, da v*<« jenec na ta način trpi in da ima največ škod« zaradi tega, ker se ne drži dela za svojo obrt in svoj poklic. i Druga stvar pa je, da vajenci v krajih, M so od mest bolj oddaljeni, nimajo svoje na* daljne izobrazbe v obrtni šoli. Temu ni kri« ne on in ne mojster, je pa velika škoda, ke« (Nadallevsnla ns prihodnB strani »nodajl Posojilnica Kmečke zveze v Ljubljani S 1. avgustom t. L načne poslovati nov kmečki denarni zavod — »Posojilnica Kmečke tveze v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom«. Njen lokal se nahaja na Tyrševi (Dunajski) cesti 38, pritličje, v palači Zadružne zveze. Poslovala bo vsak delavnik od 8. do 12. ure. Ko obveščamo javnost o ustanovitvi »Posojilnice Kmečke zveze«, pod katero je razumeti tudi hranilnico, moramo v kritkem pojasniti razloge, ki so privedli do ustanovitve tega denarnega zavoda, in naloge, katere naj bi vršil po zamislih ustanoviteljev. Kmetje na splošno nimajo denarja. Vendar je mnogo tudi takih kmečkih ljudi, ki jim je mogoče ob varčnem gospodarjenju prihraniti kakšen znesek >za slabe čase«. Opaziti pa je, da v mnogih primerih kmečki ijudje svojih prihrankov ne vlagajo v domače kmečke hranilnice, temveč jih nosijo v mesto, v nekmečke denarne zavode. Vzroki za takšno postopanje so različni: nezaupanje, višje obresti, skritje denarja pred ljudmi v domačem kraju ln tako dalje. Kakor je tako ravnanje po eni strani sicer razumljivo, so vendar njegove posledice škod- ljive za ves kmečki stan. Denar, ki je vložen v nekmečke zavode, služi v oploditev in okrepitev nekmečkega gospodarskega življenja, kmet sam pa dobi pri takih zavodih kredit ie težko in po težkih pogojih. Vodilni možje slovenskega kmečkega gibanja so z ustanovitvijo novega kmečkega denarnega zavoda omogočili, da bodo kmetje odslej lahko svoj denar vlagali tudi v mestu pri lastnem kmečkem zavodu, ki bo pod vodstvom najuglednejših kmečkih gospodarjev iz '•sch delov Slovenije nudil popolno varnost vlog in jamstvo, da bo naloženi denar uporabljen v okrepitev kmečkega gospodarskega življenja. Pri tem pa je poudariti, da novi denarni zavod ne bo škodoval domačim rajfajz-novkam; njegovi ustanovitelji so namreč na-glasili naslednja načela: Kmečki denar v kmečke denarne zavode. Svoje podeželske hranilnice varujmo kot punčico svojega očesa. V »Posojilnico Kmečke Zveze« naj se steka le oni denar, ki ga iz katerega koli razloga ne morejo zajeti naše rajfajznovke. Upoštevajoč ia načela in gori obrazloženo potrebno, začenja »Posojilnica Kmečke zveze« svoje delo in prosi vse kmečke ljudi, da ne gredo mimo nje. Kaj pa zunanja politika Priprave na sknpni e jo v gradu, last barona Leona Bailouja, v Dvorski vasL Z družino hodi na izlete v bližnjo okolico. I*a Begunjščici Ima lovišče, last gospodarskega odbora Planina iz Begunj, kjer j® najrajši med svojim odmorom. o Zlato poroko sta obhajala te dni v mestnem zavetišču za onemogle v Ljubljani bivši ljubljanski krojač MIha Kreč in njegova ž*na Elizabeta. ZaatopntK gupana dr. J. AdležlČa direktor Jančlgaj je ob tej priliki izročil jubilantoma dar g. župana. o 80-letnifc je postal Jakob KlemenčK, dolgoletni mizar pri KID. Na mnoga leta! o Osmi kril je asadela na ramo ga. Ana Zičkar, gosrtilničarka v Sevnici. DOMAČE NOVICE d Da bi le res bilo. »Hrvatski dnevnik« prinaša sledečo napoved o izdelavi nove uredbe za ureditev pokojninskih prejemkov drž. upokojencev: Predstavniki Društva državnih upokojencev bivše primorske banovine i* Splita so obiskali pomočnika finančnega ministra dr. Filipančiča in mu prikazali težko »tanje, v katero so prišli upokojenci, posebno tisti, ki jih nI obsegala uredba o osebnih in družinskih dokladah v marcu mesecu leto«. Stanje državnih upokojencev se je poslabšalo letos zaradi hude podražitve živil. Pomočnik ministra dr. Filipančič je pazljivo poslušal delegate in jim povedal, da se že iadeluje nova uredb.', s katero se bo izboljšal položaj upokojencev. Končno je dr. Fi- »DOMOLJUB«, dne 31. julija 1940. NOVEGA lipančič rekel, da bo ta nova uredba v najkrajšem času stopila v veljavo. d Če bi bili mi tako požrtvovalni. Beograjska »Ravnopravnost« piše: Senator Grassl je kot predsednik nemškega šolskega sklada, • pomočjo katerega se izdržujejo nemške zasebne šole v Jugoslaviji, nedavno začel zbirko za ta fond. Naslovil je poseben po-ziv na Nemce v Jugoslaviji, naj prispevajo s »temeljnimi kamni«. Tu se je pokazalo, kakšen smisel imajo Nemci za takšne pobude. Do konca junija je bilo namreč položenih 2026 »temeljnih kamnov« po 500 din vsak, kar pomeni, da je zbirka že prešla vsoto 1 milij. din. Svabsko-nemško kulturno društvo je prispevalo s 100 temeljnimi kamni ali 50.000 din. List pristavlja: Tudi mi ul moramo Nemce vzeti za zgled, kajti mi prepogosto in preveč računamo le na državol d Proti trdi stolicl in dati žili, tdroieni s navalom krvi, utripanjem srca ia glavobolom je naravna »Fraoi-Joselova« grenka voda ž« od davnino preizkušeno domača sredsivo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih n« odreče. IU«. po mlc. «co. pol. In hm. tdr. s to. 14.48». as. V. SS. d Velika množina ostankov za obleke in perilo je ravnokar došla na zalogo v Goričar-jero malo trgovino za ostanke, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29, to je za vodo. Pohitite z nakupom, ker »o ugodne cenc, ter prosimo, da poveste tudi Vašim znancem, kateri i« na vedo za to trgovino. d Jugoslovanska trgovinska delegacija s« 2e štirinajst dni mudi v Berlinu in a« pogaja za ureditev blagovnega in plačilnega prometa med našo državo ter tistim! državami, ki jih je Nemčija med vojno zasedla. V prvi vrsti si hoče Nemčija zagotoviti redne kontigente žita in kovin iz naše države, poleg tega pa tudi vsa tiste količine blaga, katere je naša država prodajala v države, katere ima danes zasedene Nemčija. Žito in rude predstavljajo glavno vprašanje pogajanj. Tako želi Nemčija, da se njej zagotove količine blaga, ki jih je na primer naša vlada obljubila Franciji s trgovinsko pogodbo. Prav tako želi, da se ji pošlje 3500 vagonov žita kot zaostanek, za naprej pa si hoče zagotoviti še 10,000 vagonov pšenice, 10.000 vagonov koruze iu 10.000 vagonov koruze ali pšenice. Podobne predloge, ki se ti« čejo žita m rud, je stavila naši vladi tudi Italija. Ni pa> verjetno, da bi mogla naša država v celoti ugoditi tem željam, zlasti glede »Ha, kajti letošnja naša žetev ja za toliko slabša, da bo komaj pokrila domače potrebe. Res pa je, da je v naši državi še nekaj tisoč vagonov žita v zalogi od lanske žetve, d Minister brez listnice dr. Konstantin«' vlč je pri kopanju v Ivanjici rešil iz valov mladega dečka, ki se je drznil v pregloboko vodo, pe bi zaradi svoje neprevidnosti kmalu utonil. Dečka Milija Leposavič in Božidar BeševiC sta se šla kopat in sta zaplavala v sredino vode. Ker sta bila oba slaba plavača, sta začela kmalu omagovati. Ko sta se borila z valovi, ju je zagledal minister dr. Konstan-tinovift, ki je bil v kopališču v družbi nekega svojega prijatelja. Skočil je v vodo in potegnil iz nje Milija, njegov prijatelj zdravnik pa -je rešil še drugega dečka. d Bolezen zunanjega ministra. Zunanji minister dr. Cinkar-MarkoviČ je ob priliki svojega službenega potovanja na Bled zbolel na angini. Takoj po prihodu v Belgrad se mu je bolezen naglo poslabšala, zato je bil operiran, pri čemer je dobil visoko temperaturo, ki pa je po injekcijah naglo padla. Zdravstveno stanje ministra dr. Aleksandra Cincar Markovičp je zadovoljivo in bolnik že več dni nima temperature. Počuti se dobra Te dul bo že lahko prevzel svoje redne posle. d Največja žitna skladišča bodo »gradili t naši državi v Mostorja. V skladiščih bo Slovenski delavski romarski dan Na Vel. Šmaren letos bo priredila Zveza združenih delavcev romanje svojega organiziranega delavstva. K soudeležbi na romanjih vabi organizacija vse ostalo verno slovensko delavstvo. Po določenem programu bodo tako slovenski delavci, ki jih druži katoliška vera in slovenska narodnost ter skupni stanovski interesi, romali v Marijina svetišča in k Marijinim oltarjem. Na teh romanjih bodo delavci poudarili svojo zveatobo veri očetov, svojo umerjenost v slovensko narodno skupnost. Ko velik del slovenskega naroda že danes pripada delavskemu stanu, ko se dežela vsako leto bolj industrializira in se narod proletarizira, vstajajo nove razmere, novo čustvovanje in novo hotenje. Da bi pri svojem delu našli trdnih skupnih smernic za bodoče stanovsko delo, zato bodo delavski romarji molili in o tem se bodo tudi pomenili na svojih božjepotnih zboro-vanjlh. Organizacija pripravlja devet romarskih božjepoti in devet z božjo potjo združenih versko-organizacijskih zborovanj. Sešll se bodo tako na Vel. Šmaren slovenski delavci na naslednjih božjepotnih krajih: 1. Ljubno pri Brezjah, 2. Srnama gora, 3. Homec pri Kamniku, 4. Nova Štifta pri Rib- nici, 5. Gora Oljka, 7. Ptujska gora, 8. Jerui zalem, 9. Gorca v Sv. Petru pri Mariboru. Dosti imamo vzrokov, tako pravi okrožnica organizacije, da k Mariji romamo. Javno bomo izpričevali, da se svet brez Boga urediti prav ne da. Preko častne borbe za pravično družbo ne smemo pozabiti zadnjega, višjega namena človekovega. Prosili bomo za nas same, za naše svojce, za slovenski delavski stan, za ves narod. Prosili bomo za izgubljene delavce, da se po milosti vrnejo nazaj k Bogu. Molili bomo, da nam po Marijini priprošnji Bog prizanese s preizkušnjo teh nevarnih časov in da po božjem razsvetljenju ob vztrajnem delu prav rastemo v lepšo bodočnost. Prav je, da se vse verno slovensko delavi stvo na Vel. Šmaren pridruži navedenim deveterim romanjem. Zaveden slovenski delavec se bo z veseljem odzval temu organizacijskemu klicu in pohitel k Materi božji z mnogimi preizkušenimi tovariši in z njihovimi družinskimi člani, da zase in zanje, za stan in za narod in za njegovo vodstvo izprosi Marijine priprošnje, božje pomoči in lepšo bodočnost Vel. Šmaren naj tako zajame lepa organizacijska zamisel in naj slovenski delavski stan, pa tudi njegove prijatelje ta dan združi pri Materi vseh milosti in Kraljici miru. •aO*SOL*IBs dn* 31, iaffis t pesmim giNNcUkm, * THMSL Al ■ X« ki c& » - »3» V MOTO iBišosaši & fatrkfiŽB,,_______________ ••■S« *B(s t oiiFij«sk?Tasa® rtrmr^t__. • JEfo^i iesiot št ddkkž u fer^eeje. K, u J** «* ^fcessk « »isto*, m «*£ včesi. fa toS S* U * M km. cz Zrnom me* tvtism m §ed*i M »sdia« is *QBt. tub jr%rnrr* bo sa&oljM fa je to fe aJkU prottora n »t. ofcesera pa bo- «f> eredrii lodl smrlvrm hbtdueieo, v kateri »odo parrtni«, w 4a bj f* pote« tt»di * bolj odda- 2®* kri>€ P««MSveno hodo skladišča pri-»t * poKev, te bo a^r.jeno hi Izrecno prulaaiiče ob liijra Jterelve v morje. «»j!i ^ s® * prebari M ««*• kozarec naravna rrrattzrJoae?< vode ljubljanski® »edilfe« Ivan Skptok, kj to ^mon^valid. Aniona HnUrnT^L £ 86 fa®"^« B0«r SjfflL ki OT *» tdsjaii vrba«*! ftode^jeT ! akast S! CTdiirjtaa ae jt paar<*9to _ ___ akač, 13 metmrirr « » j« otda&to s «"Piie r ■»» » gki«M.~n rova. pmmmmimmm je lotfs »»»m 8fcsw©> s>« Jtaus. >raj«.. vs. «ssaii pa m> siarejii *»£«- a flk«;« JJefceiMs it inmt gad-as poitryska «bia* ra takoj •■rili pna-riroe uc-eps. da «e m bi -s&L-i tnd.: »t e-age m«. Jtodaontik r*»* j* kg :•«» 5-v-tia6 it Patoanjt v Štev«niji. ki jf O-pBSi* ia prafcofj feg pOBO* fiuiiiuLUii» radarj-ai. feadr.šika eprara vnrvšL. čt te a»re«a ponarvaia tM ttiiijoe doc Of&fre. m i? n ri«^ ftej nrt-t*« .te * apwLk beta ki je Usrjaia ij.ij^nje rodarai. Pri «$*•<»}» >a t .k teršk trn® B« komaj » ietsen« radarje OtejJrj ia av f"«4>r. Ipfa»r-_j»<; i«, on »rte*. Pd figfi krivd? jf do te cetrt^ «akr»! j« M^ CK^pk« »o : T Coiuiaak pri Zapvju. e Ka ?«*-!ma jr priihml V Skoiara sad Zr*r*»' H« »e»« x rew>iv«Tfr« ^»»etrs d?k«ka. Kmet Jen^j Le^rilotr ]e t»eJ isatit revolver sa k?in. Konaj je odšel a »t«. >e £- nj«ra» 32-kiaj „a A8low j^j J »P^ Ltohil j« v rote revolver in * pritisBil BS petelin H*- freeeB »lučaj te narsesel. da j« itrel radei letoo> aertneo » trebak. Ta je po nekaj »j. aatah o mri«. a V »kat Bajtarja t fUniztk t« je imri-ao ponesrečil dr. Juie tiabmvšek a VUk nsrtS j, Mad posta;ama SolUnj-SmartBo na Paki j« re|Ctti-.k, tovorni vlak do .strti povozil poseitnika Martma Stropnika iz Metleč pri TopoUici otropnik je peljal i dvorpreicias vozom hiod« mrUr. -mn pa j* »Ukla le kak« 2W) . naprej ob tka- Pri te« j* ubflo Ini NESREČE *h*Z T pc- t** * Leaarts pri ^ " LaSrn; gor. Pri Optata^| K pfi * trebah. da ie fr«i . . feidbe r-rJ, „ , bt,,i* »branje po- kjer p« j« podlegeL »ai "b^Ta^* ^^ V bH- SL Alekamae v JojDj grbiji w "V „ r ru<,C!ka « je pripetila v " Aletooder »hahoviu ne«ef. v te® tovt, je delalo 35 rudarjev, kl »delal pn nezavarovanih karMdaih £ »d«"« je eksplodiral plin metan inttJ% h P**r. Prestrašeni r^arj? „ L.e.i pS! - --Mntlr, po**,-*** lertzjja Part u Ped pn Moravč »e je zbudila pa v LjubiJSfji ^ jjablja/j-kem ko»M»«oni ja -tlmfiii v »iak l7 •e «kr Lilija ai« b« asteri, p, ai »tdkla. kar j© aa»e«Mala izat«..-^ v Kreaakak. Ka j* *o«l vtoi akoti " Kr«atce « polno brzi««, je »sp^vida. L um odprla »raU ra^toa ia .kofakt n. ti« ka»or >e pnietHa • tak® st^, d, ^ otieiala mrtva. « Zdnail je r fkfcutB. Te dai M v ljub. Ijauako bolB.inko pripfcijaii Ukstn^ga d i. iaka Mirka M.barja, kj K v v p^rta«« totontji pod fetotom. faat se jje odpravil pro. k vrba. pa je stopil » pota v pečevje. L. Je cdrrail, padel v gtot.iao k» ae bado n^ tolkel po glavi Zdravniki M »prva mi*i'ii ia ga bo moči re&ti. v^mSat ae j« njegovo atanje začelo naglo »taU^aU to je J;. ittl|il izdihnit. ' » Pad vlak je padeL D** 28. julij« j» jMTslo sp* dO »o»e a»ed Jevmro ia Lazamu katere žrtev je po*a! SS^ettij r>,«e. »tajški t io Janko Potrpia iz iazbia pod Ku-bo«. Potrpia m je vračal iz «voje*a dopu^ia » Skofjo Loto, kjer je bit na orotoib vaiab. Ker tsu j« bilo v vagona prevroče, m je usedel tu zubmjo »topsie® ngHHL tkvariš » je »iter svaril pred aevaraostja, toda Potr-f"n poaloiaL Krnela pa je prisopihal Bimo litijgki lokalBl vlak. P&rpma je po »sej verjetnosti pii drvela vlaka anede! Ia v te« je padel pod vlak. Kolesje mu je odrezalo obe nogi in roko. Kezavestnejra so ft prepeljali v ljubljansko kotoižako. Todt ajepev« pogodbe m bile tako hode, da je nesrečnik nsvrlte trada »dravoikov ranam podlegeL J - - ■ -----r--....... 'uoa« po «ih. ki pelje ter fetoauco. Ravno tam T "Vir,d voz' ko aa Stropnik, je vr2k» pet nteUov v7tJ Ji oroA ^ »H«*« P«"« ie Obk^l a iSSSi^^rS | GSSS&tfUf? ^BC Otvoritev ceste Reka-Sv. Areh V aedeljo. d« 4 avjusU bodo slovesno Spor»d bo sledeč: t W 'tt? * J^ »prejem 1 W ^ M«ka Natlačena, 4. knezoikofa fr- lTan* Toiaaiiia in dnufih odiiiai- kov ter foatov, »oa birtovm^e ceste v Jozda pod Sv. Arebom JovesDost blagoslovitve m otvontve. V,J0*10™*0**^ udeležencev k cer-k J« bo ob 11 prevzviieoi * kaezo*koI daroval maio in imel cerkveni Pri siovetaovti sodelnje Ipavčeva pev.ka ribor. ta peviko društvo iz Rai poj Tod,tvom trS' EcZeDTLTe """ žodbit mariborske gasilske čete. Po VINA dolenjska, štajerska io . ^ vseh vrst, kupite pn CCNTKAiM mam* v BžaMjan! slavistih ljudska veselica pri cerkvi Sv. Ar.- f, P» koči - Priredi SPD Rnie. Udeležence izven Maribora ia mariborske okolice prijazno opozarjamo, da bo Hevilo vo-vl na Pohorja omejeno; potrebno je, da javijo udeleženci izven Maribor« svojo adeležbo "krainemu cestnemu odbora v Maribora najkasneje do 31. julija 1M0; ti adel«*eoci naj javijo, če telijo, da s« ftm preskrbi avto in «a kohko oaeb. Gcsij, i, Maribora ia bliijs okobes pa naj si tami oskrbijo vozila. Dopoldne od 8 naprej bo dovoljen voziti samo u navzgor proU Sv. Arehu, M p« tudi navzdol Slavnost sa bo vrtita v vsakem vremena. Za okrepčtlo bo skrbelo SPD Rute. Goste opozarjamo, da bodo oseboi avto-«ob.lt, kt jih bodo naročili, pripravljeni dne 4 avgusta od 7-« Ba Glavnem t-gn v Maribora zapadno od Marijinega spomenika, pri , " Arehu P® od 12 dalje na posebej dolo-ces«|Q prostora. K slavno*ti prav prijazno vabita Okrajni ^ * Mariboru in pripravljalni RAZGLED PO SVETU f—111 ——~mm—aann—m— mam nnmm i ............m...........m mu -n ■«,«» m Katiuzijanci zopet v maierm hiši Vlada maršala Petaina je odredila, da s« sloviti samostan Grande Ch&rtreuse, iz katerega so bik kariuzijanci L 1903 pregnani, menihom spat vre«. Menihi s« sedaj pripravljajo, da s« po 37 letih pregnanstva spet vrnejo v tvojo materno biio. Takrat so se morali menihi sploh ia Francije umakniti in ao se naselili v Španiji (Tarragona), po državljanski vojni pa so kli v Italijo. Njihov samostan j« takrat od države vzel ▼ najem neki industri-jec, ki je v podnožju samostana v Fourvoiria ustanovil tovarno, kjer j« nadaljeval izdelovanj« znanega likerja. Za kartuzijanski samo- ITALIJA s Drobil b Julijsk« krajine. Zlato sveto mašo je daroval te dni v Studenem pri Postojni duh. svetnik in župnik Dominik Janež. Na mnoga letal — Za doktorja modroskivja je bil proglašen v Padovi Franc Skrlj iz Knežaka na Pivki. — V zadnjih pomorskih bitkah sta našla smrt tudi dva Goričana: radiotelegrafist Marij Cej in mornar Emil Debenjak. — Na Malih Laznah v bližini Lokev na Trnovski planoti s« je zadnji petek pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala dv« smrti in dva ranjenca. 26 'fttai «ofer Venturini, doma iz Vidma, je med popoldanskim počitkom naložil na prevozni motor dva domača delavca in ju odpeljal na kratek sprehod. Vožnja je bila hitra in neprevidna, pa ao udeleženci svoje početj« grozno plačali. Nenadoma j« vozilo treščilo v skalnato steno, ki teč« ob cesti, in izletniki so zleteli z vso silo po pet metrov daleč naokrog. Vozač si je zlomil levo ramo in si pretresel možgane, vendar je utekel smrti, njegova dva spremljevalca: 43 letni Ciril Kolenc in 62 letni Petsr Cej sta zidobifa pa tako hude poškodbe, da sta kmalu po padcu izdihnila. Četrta žrtev nesreče je postal i« 10 letni deček, ki je prišel iz Vidma ca Lokve na počitnice in se je sle-fajno mudil r obližju nezgode. Njega in ranjenega šoferja j« »Zeleni križ« prepeljal v goriško bolnišnico, oba mrtveca je pa pregledala i« uradna komisija in napravila zapisnik o njuni smrti, nakar so (u položili k večnemu počitku. — Avto je v Trstu do smrti povozil 56 letno zasebnico AW*'i» Brandolin. — Od 1. do 31. avgusta imajo 50% popust za vožnjo po železnici vsi, ki obiščejo v omenjenem roku Gorico in nekdanja bojišča v goriški okolici FRANCIJA s Ka| ie bistvenega pomena za preporod? Lyorwki nadškof kardinal Gerlier je izjavil te dni tudi sledeče: Za preporod Francije ni noben* stvar bolj bistvenega pomena, kakor je duhovno in nravstveno oblikovanje mladine. Zato je treba čisto jasno in odločno rešiti šolsko vprašanje. Državna šola mora najskrbneje in najtankočutneje spoštovati dušo mladega bitja. Treba pa je tudi dovoliti in pustiti polnega razmaha svobodni šoii, ki jo vzdržujejo starši, ki pa tudi mora imeti zadostno pomoč javne oblasti C« zahtevamo enako pravico za vse, ne da bi si lastili kakšnih predpravic, stan se je s tem začelo novo poglavje v njegovi zgodovini od 1084, ko je bil od benediktincev ustanovljen in se je pozneje priključil strožjim pravilom sv. Bruna. Ko je 21. jun. župan Villard samostan izročil patrom, je eden izmed njih skromno poudaril, »da nismo prišli delat politiko, marveč služit Bogu in Franciji, V Franciji so sedaj mnogokje razvaline. Vseh niti n« vidimo n«. Trudili se bomo, da jih pomagamo odstraniti ali vsaj lojalno in z domovinsko ljubeznijo pomagati pri preosnovt, kajti mi smo dobri Francozi, bojevniki iz zadnje vojne.« ne zadostimo samo svojemu svetnemu poklicu, ampak se hkrati zavedamo, da s tem služimo domovini, kateri bomo vzgajali najbolj zveste in pošten« ter nravstveno discipliniran« državljane. MADJARSKA t Nova vojvodi««. Predsednik madžarske vlade grof Teleky je na seji madžarske poslanske zbornice predložil zakonski osnutek o ustanovitvi avtonomnega vojvodstva Pod-karpatske Rusije. Besedilo tega predloga bo znano Šele, ko bo o njem povedal svoje mnenje tudi parlament. Poudarjajo, da je izraz »vojvodstvo« v zvezi z madžarsko preteklostjo in da to vojvodstvo ne bo imelo kakega državno-pravnega značaja. Avtonomna Pod-karpatoka Rusija bo živela tudi v bodoče v okviru splošnih madžarskih državnih zakonov, imela pa bo sama svoje krajevne postave v okviru delne avtonomije. AMERIKA s Posnemajte! Znano je, da so Američani silno iznajdljivi, kar »e tiče iskanja novih davčnih virov. To je dokazal pred kratkim tudi upravnik morskega kopališča Lorrov Beach pri Los Angelesu. Možu je prišlo na misel, da bi obdavčil pobarvane nohte na ženskih nogah. To svojo misel je tudi izpeljal. Nekaj uradnikov kopališke uprave je dobilo nalog, da vsako damo, ki se, opravljena po najnovejši kopališki modi, sprehaja ob obali, točno pregledajo, ali nima morda pobarvanih nohtov na nogi. Ako jih ima, mora na mestu plačati pet dolarjev davščine, kai velja za vso kopalno sezono. Za bogate Američanke, ki zahajajo v kopališče, pet dolarjev ni mnogo, in najbrž ne bo nobene, ki bi se zaradi piškavih petih dolarjev odrekla »užitku«, nosili pobarvane nohte na nogah. RUSIJA V preteklem tednu je Sovjetska Rusija izkoristila evropski položaj v to, da je dokončno pogoltnila baltiške države: Litvo, Le-tonsko in Estonijo ter da je od Finske dobila pravico do nadzorstva, da se Aalandski otoki ne bodo oboroževtili. Finska je stvarno »od sovjetskim nadzorstvom DROBNE Angleški izvoz je letos v juniju padel m 2598 v primeri z junijem lanskega leta. Novi japonski vojni minister 3«jo je ia« javil, da je danes položaj Japonske zelo resen. Nemško gledališče iz Weimerja bo gosto« valo v zasedeni Belgiji in Franciji s »Prodano nevesto« in francosko opero »Nižava«. Francoske oblasti so zaprle bivšega fran« coskega norasijega ministra Mandela in btr* šega predsednika vlade Daladierja. 865 milijard dinarjev bo znašal zaradi vojne letošnji angleški državni proračun. Gospodarska pogajanja med Turčijo i« Romunijo so se brez sporazuma ustavila bi političnih razlogov. Angleška vojna mornarica je s minami zaprla vse morje okoli Irske, zlasti pa ustjef v Bristolski preliv. Generalni guverner Belgijskega Konga! je izjavil, da bo Kongo ostal na strani Anglija do končne zmage. Že 87 rušilcev je zgubila Anglija v so« dan j i vojni. 42 milijonov vojnih obveznikov bodo šte: le ameriške Združene države po novem za* konu. Anglija je Maginojeva črta za Ameriko, je b,javil angleški poslanik v Združenih dri žavab V sedmih dneh je bilo potopljenih za: 61.000 ton angleSkih in nevtralnih trgovskih! ladij. Nadaljnje nabiranje prostovoljcev beda« ustavili, ker šteje angleSki prostovoljski zbofl ie 1,300.000 mož. 40 stop. C r senci kaže te dni toplomeri v ameriških Združenih državah, nad 80(1 ljudi je že umrlo na sončarici. Novih osem šol za pilote fer Štiri šolal za pouk s protiletalskimi topovi je uredila,' avstralska vlada. Nad 12.000 letalskih motorjev je kupil« doslej Anglija v Združenih državah. Nad 80.000 Nemcev se b® izselilo ia Ben sarabije in seveffee Bukcvine v Nemčijo. V enem popoldneva so Nemci potopili 23 angleških trgovskih ladij, an^leža pa sen strelili 23 nemških letal, pišejo eni in drug?, Angleži poročajo, da je bila potopljena! v Sredozemskem morju spet ena italijanska podmornica. Do hudih spopadov med ameriškimi Bior-» narji ic med Japonci je prišk) v kitajski lukl Tsingtau. Nov trgovinski sporazum med Neračii« in Turčijo je bil podpisan te dni v Carigradu, Prvi sneg je zapadel 25. julija na sred« njem in južnem Norveškem. Milijon Amerikancev, zgolj samcev, bo ?, kratkem vpoklicanih na vojaško službovanj«, 50 milijonov turških lir sa narodna ob« rambo je odobrila turška zbornica vladL Italijani nadaljujejo s letalskimi napadi na Malto, Gibraltar, Hajfo, Aleksandrijo ia Jeruzalem. Turčija je pozvala pod eroije letnika? 1911. 1912 in 1913. Amerika je uredila anglešk! Selji, dobi po 8000 letal mesečno. Ali bodo vojn« odločila letala,* ... , . Zdrušene driave se dovolile fav<« ben« | cina v vzhodne sibirske predele. 5« ožila. 22.15 Kmečki trio. lila, J, a vtisa te; T Jutranji jtoprl« aa Uskevsici. katero |c javjtej« «ee$eijo Ma*ooteriJ fnm. g. dt. Ortgorij Roisua »7 J t otroci u W„tWij« - priili pod vo. J::-!.:__t M ., "fr povedi, poročila. 7.15 Ploiče t2 Ploiče. 12.30 Po-točila, objav*. 13 Napovedi. 13.02 Ploiče. 14 IV rojil«. 17 Oiroika ura: Pavlihor oder. 17.30 Ploiče. 17.50 Frejled »poreds. 18 RadijAi oikesler. 18 40 Ma»to in aiaaj Laiko (dr. Viktor Tiiler). 19 Napo-vedi, poročil«. 19.20 Nac. ara. ».40 Objav«. & 2u-»unjepolitični pregled {dr, A. Kuhar). 30.30 Ježkov« muh« ti 2 22 Napovedi, poročila. 22.15 Ra-dijaki orkeMer Kunec eb 23. Nedelja, i. avgust«! S JutrsnŠ poadrav. 815 Dvo«pevi. * NaptHKuii, pocoM*. 94.5 Ploič«, 940 Prcnoct cerkvenih siorenosti is stala* cerkve «■». Nikolaj* (KMetmea) ikofovsnja g. it. Grejorija Rofaaaoa). 11 Ploič«. 11.45 Fev«« kvintet. 12.30 Poročala, objav« 13 Napove* 13.03 Jedek in Je-l«k 16.30 Ubranost duha la teieaa v aUdni ZFO {dr. Franc BLHikl 17 Gccpodemka te trio« poro-«la. 17.30 Radijski oikecter. 19 Napovedi, poročili. 19.30 Nac. BI«. 1940 Ofcjive. 30 Ploič«, 20.39 tram*! 31.30 Plo4i«. 22 N«pow«&, poročil« 2215 Redi j d« crkeeicr. — Konec ob 23. PonetMtjcSr, 5. sr*®sta: 7 Jutranji notdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7 !5 PloM«. 12 Ploiče. 12.30 Poročil«. oVsv«. 13 Napovedi. 13.02 R«di*ki orli e»ter. 14 Poročila. 19 Napovedi, poročil«. 1920 Nac. ura 19.40 Objav«, 20 lacetjaeiiki kotiček (Milko Pirih). 30 Ljuddko edravje y Sloveniji m je-Uki (dr. Ivo Pire). 20.30 Pomrni trk. 21.15 Ploič«. ti Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkeettr. — Kancu ob 23. Torek, t. argonta< 7 Jutranji poidrav. 7.05 Na« povedi, poročila 7.15 PloM«. 12 Ploiče. 1130 Poročila. objave. 13 Napovedi. 13.02 Radirki ork«-•ter. 14 Porčtla. 19 Napovedi, poročila. 1920 N«. srre: Naie planin« v t«iti, v pripovedkah ki pe»-srih 19.40 Objave. 30 Gospodamk; pregled (Drsijo Potočnik) 30.10 Voditelj ki »»> fpcoi. Emil Hrovat), 30.30 Radi;eki oriceeter. 22 Napovtdi, poro-«la. 22.15 Ploiče. — Konec ob 23. Sreda, 7. cvgnstai 7 Jutrtnji potdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Ploiče. 12 PloMe. 12 30 Po-to«U, objave, 13 Napovedi. 13.02 Pk*Ce. 14 Porodila. 18.30 Mladinska ura: Slov. literemi zemljevid VIII. (prof. Fr. Vodnik) 18.45 Ploiče. 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura: C vilna mobilizacija vaei (Stcjtdin Sramcnkovičl 19.40 Objave. 20 tO Toni« (Viktor Pimat) 20.30 Satno«f>evi. 21.15 Ci-traiki trio »Vessas. 22 Napovedi, poročila. 221J Koncert ca klarinet »olo. — Konec ob 23. NAZNANiLO m »Zveza bojnvaikove se tem potom zahvaljuj« wem prijateljem !n tcvsriSem, kakor tudi vsem drugim, posebno darovalcem, ki »o sodekmli pri asbiralni akciji za zgraditev veličastnega spomenika padlim Jrtvam svetovne vojse, ki (a bo »Zveza bojevnikov, postavila ns Brezjah. Vsem onim darovalcem, prijateljem in tovarHem. ki so pravilno razumeli klic glavnega odbora »Zvez« bojevnikov« m smisel nabiralne akcije, nsj bo tem potom izrečen: »Bog plačaj!« Vsi ste s tem pokazali, d« Vam je e« vedno spomin na naše irtve v svetovni Volni ev»t t«l rta rrs.,*:*« A....... . »...U... tnva- oni men, kot jo bo i Valimi, če tudi ekromnmd prispevki večno izraiai spomenik pri Materi bo«li na Brezjah. Stran a »DOMOLJUB., da« 31. julii« 1940. n • I >■<'. ' »'f €2? " v * ; 'M'' "•v."'--- > m-U* U I 1, (laTaaaontf* ™w».i8Tne dltl.il«, ki «• •• ■ "Pa,,ne ^ iroate domov. •bahete vojskovanja "na morim Na aHki vidimo «*Uki aiglelki 30.600-ton-«ki transportni parnih »O-aama«, M m potaplja. Po-topilo |a Mimiko taiko obalno topolttvo. _ . ..,„„, j. haaakc nedavne sasedle. Vrlrar • trga t tangerj«. kalerega so »Pau Italijanski kralj Viktor Emanuel 10 Juri desetletnico vUdan|a III. nlari leto« Vojaki li Ipanskega Maroka. V vsako hišo Domoljuba) PO DOMOVINI Siopice ao dobite novomašnika Redko dožjvicao r os ji fari slovesnost kot j« bita nova ur. uaSa, ki jo j« bral 14 julija g. Brale Franc, na iMslttinegi. ia zaaaega g. župana Bralca Franca. ft>i£h 18 M mi poslala stopijfca ti^oija nobenega duhovnik« v vinograd Gospodov. Zadnja ja bila 1. 1922.. Iti ja je daroval sedanji unir. prof. dr. Josip Turk. Fo tolikih letih ao ljudje 2* z&hi*-gen«U ia ai «aleteli oovomaimškega blagoslova. Zato ae cedaj m žrtvovali, da bi čim bslj povrnili to izredno slovesnost. Na dan posvečanja, 7. julija, j* g. aovomafaika ob ajegovea prihode v Stapiče lepo ps-arčno po-edraviU rsa t ara pred župno cerftrijo. Najprej je g, župnik spregovoril nekaj ganljivih poidravaih b»-eed. sa njun pa v »borih otroci, fantje n dekleta, konfeo pa «o rti aavcoči caproeili es blagoslov, N» dan nov« «v mnic, 14. julija, je bila na otaima župnija v radostass« srapoložeajti. Od vseh strani j* pnvrelo nepričakovano mnogo ljudi. Novo-ttsafaiikov dom v nonjici «o požrtvovalne roke okusno okrasile, v cvetje in aelenje ae j* odela tudi ftq>ea cerkev in njena bližnja okolica. H oltarju Gospodovem je spremilo novcmalnika mnogo so-lodnikov, duhovnikov, med njimi kot najodličnejši mil. g. pro.tt Karel Certn ind rugih odtičnikov. Pridigar prof dr. Ehrlich Lambert je z lepo zasnova-•lini govorom močno ganil nabito polno cerkev. Prepeval j« domači pevski zbor, ki je ubrano niti •vojo težko nalogo. preveliki pri naSih zavarovalnicah. Obvezno trn varovanje proti toči bi nujno rabili. Saj izbira toča le nekatere predele oziroma kraje, dojim M drugod le redko oglasi. Zavarovanje ptoti toti se u tega razloga razlikuje od zavarovanji proti požaru; ie z obveznim zavarovanjem bi se dalo do-•eči uspeh. Kmečka areza, Kmetijska ibotmcu naj to čimprej preučita Za letos pa bo pomoč države, banovine in kmetijskih ustanov nujna. Kajti če bo kmet danes začel kupovati živei, bo spričo draginje, ki vlada, upropastil sebe. Zašel bo v dolgove, iz katerih ne ito izhoda. Tako grozi kmetu, v po toči prizadetih krajih, lakota ali propad. Eno kot drugo je neizogibno, zato je pomol oblasti potrebna čimprej. Iz raznih krajev Zopet toča (Dopis s okolice Vojnik«) Poletje z vročino ln zlatim žitnim poljem Je tn. Toda zopet letos, morda bolj kot druga leia, uničuje toča pridelke zemlje. Kmet, kmečki človek tako ostaja: eno leto brez kruha. Kako bo drugo leto. Kdo ve? Pomoči išče pri oblasti, prt sosedih; pa povsod je pičla ali pa je sploh ni. Samo pomoč? Zavarovanje proti toči? Predrago je, prispevki ----—VaKko teža* sme imeli pri klofeji košnji krme. Vsakdanji dež aa« je oviral pri sojenju. Jrntmm je počet in ce že f«jejo is postmek-nih vasi iiiUtii • svoja »pika pek«. ?.»!, da ie proila nsas naredila toliko škode aa ttrniai. Ne bo ne rita e« slame — Velik udarec je ca prebivalce oafik hr&»v ta, da leto« tadi sadro drevje ne rodi. Ni bilo čelen j, ee ba hraldt oc jabolk. Marsikateia dražita se je a izkupiček sadja ali žganja potrebno oblekla iu oimla u ekso nit« živei m davke j« nekaj ostalo. S skrbjo gledamo v bodočnosti — Den 13. julija j« bil pogreb Alojaja Mlekar p. dL »Lončarjevega očeta« i* Vel. Trebe-Iievga. Pokojni js dotikal vitodco starost 90 let. Ljudstvo ga jo spoštovalo kot cojtenjaka. Bog mu bodi za vse dobro bogat plačniki Mokronog. V petek, dne 38. Julija s« j, T Bruni vasi pri Mokronogu dogodila težka pro-melna nesreča, kaiere žrtev je postat Jože Nah-tigal iz Bajhovca. občina Trebetnou Na ostrem ovmku sta se srečala niokronoški pek Kralj n« motornem kolesu ter omenjeni tanj s kolesom ter »e zaletela drug v drugega. Nahtigat jc dobil težke notranje Id zunanje poškodbe ter bo k« takoj nezavestnega prepeljali z avtomobilom v novo-mesko botniS-nico. Njegovo stanje je zelo resno. - Naša krajevna Kmečka tveza, katera je bila pri naa šele leto« ustanovljena, prav pridno luje v korut naiih kmetov. Tako Je S? de" tvoje člane vagon »uperfosl.ta, ki je ,)ri. davno in je bil cenejši, kot drugod. Prav taL u organizirala, da so kmetje v občini doseči i V, J! eene za mleko, in sicer je da! po 2 din Iifcr i! Sedaj organizira Kmečka zvez« tudi .kup,,o ,„T dajo poljskih pridelkov. _ Kmetje, kateri Se jite ob strani, vstopite v to koristno organizacij TrsMno pri Mokronog«. y aed«ljo dn. 21 Z bj* I« «»r«l« uia. ki se le stisnil » »lom^v obzidju, naglo pravil Ketlingu: 'Tudi tvoja Je hotela iti. pa smo Jo premotili General artilenjo se tt porodi, malopridnež naj bom, če ne bo sene-st... Ha, n* most od mesta do gradu padajo granate kakor hruške... Mislil sem. da se razpočim... od jeze ne od strahu... PrS vrnil sem se na ostre črepin-fj in si tako odri kožov da se t=den dni ne usedem brez bo?ef?nl ftune me bodo morale mazati breji ozira na sra-mežljivost . Ut, ti cigani pa streljajo da bi jih si rele pobile!... Gospod Potočki mi Vočs isročiti poveljstvo Dajte volkom piH. stcer ne ^d" -e.. Pogteite to granato! Za boijo voljo, tu blizu no Kje padla... Zakrijte Baško, ta božjo voljo Toda granata Je padla daleč, ne blizu; padi. * namreč prav na streho luteranske kapelice v ie bil tam obok '•«»<> moter j znesli tja streljivo; toda granata ie prebila obok n užgala smodnik Mogočen pok. sitnejSi od groma topov, je stresel temelje obeh gradov. S ploSiadH w umolUnlirUPli 8'aS0Vi- l0P0Vi• "°iiski iD tur5kl' in obaC«.irRhitlPO?"S,iI Z?eIob°- Vdovski Bs5o m ob. eta hitela, kar so iu noge nesle, na obzidie Cez trenutek je bito sliSati, kako sta oba ™ topi. dajala povelja, toda njune ukaze je prt 2 ropotanje tobnov v turSkih okopih. »Naskok pripravljajo!« ie Šepnil Zagloba sSr^ ssisur« S strnjeno množloo belih janičarakih £apk, ki se ie v teku xibala kakor v*5, ki ga pregibl]e veler. ftlo f nek?' ttMi janitarjev in nekaj stotin .džamak.V. Mnogim izmed njih je bilo usojeno, d« ne IhcIo nikoli več videli tlambulskih mineralov ne jasnih vod Boepora in temnih cipres pokopalikč, to.la sedaj so dirjali i besnostjo ia nado na golovo zmago v srcih. Volodijovski Je hitel kakor dah vzdolž obzidja. »Ne streljajte! Cakajt« na povelje!« je kiicat pri vsakem top>i. Dragonci so se t mušketami v rekah vlegti kot venec na ploščad in sopti v razdraženo««. Nastala je tišina, slišati je bito samo odmev naglih korakov Janitarjev ket zamolklo bobnenje. Cim bliže so prihajali, tem bolj gotovi so bili, da zavzamejo z enim zamanom ob. gradova. Mnogi so bili nsnenia. aa so se ostanki branilcev že umaknili v mesto m da je ploščad zapuščen«. Ko so pridirjali do jarka, so začeli melati "nnj dračje, vreče s slamo in ga napolnili, kakor bl trenil. Na obzidju je bila še vedno tišin«, i ... ? P® 90 prve vrs,B stopile na steljo. s katero Je bil jarek napolnjen, Je » eni izmed zarez v plo- ščadi potu strel U pištole, ob istem tasu pa je zaklical presunljiv gi.s: »Ogenj!« In takoj tt« se obe štrtlni in vs« četna stran obzidja, ki ju je vezala, posvetili v dolgem plame-netem blisku; rszlegel se ie grom topov, praske- ianjo samokresov in mušket, vpitje napadalcev. T x dar 86 p°«rezne sulic«, ki jo je vrgla rok. čvrstega lovca, do polovice v trebuh aiedve-Cu, ta pa se zvija v klopčič, tudi, s« premetava, prevrača, steguje in sopet zvija — pr«v Uko ao so zamotale množico janitarjev in džamaka. Tudi ea strel nasprotnikov nI bil naman. Topovi, nabiti s Kartečaml, so ljudi naravnost kosili, kakor vržo ti l.ti fr '.e"'"1. P'Sem žito na poliu po tleh. Ii, kateri so ndarili na obzidje, ki je vezalo strti- 9.? w »""S" med tremi ognji - in se. vs! osttpti, zaeeli brez reda gnesti v tredo n« kup, Itclih. Ob «rebriiomaSnižkcm Jubileju želimo g. dekanu, da bi ie dolgo časa delovali med nami ter da bi jih Bog ohranil zdravo ln jim dal do-čakali tudi ie zlati jubilej. Prečna. Pri Cfcivunovih v Podgori so imeli te dni posebno slovesnost. Stara mati so prazno-vali 80-letnleo svojega popotvania po tej božji zemlji. Bog jim na vrzi Se precej loti — Oni dan ao imeli veliko posla: Ljubič, organist ln (arov-Iki Janez. Napovedali so »bliskovito vojno« de-hurki ln njenim petim mladičem. Po daljšem trudu in vlhtenju »motoriziranega orožja« bo jim je posrečilo vloviti In pobili pet krasnih la prijaznih dehurčkov. Slarka pa je krepko »kihnila« v pozdrav svojim sovražnikom ln zbežala. Kaka pri Krškem. Minulo nedeljo popoldne Je med nevihto strela udarita v veliki pokopališki križ. PoSkodovsla je razpelo In opraskala pokončni steber, Jako nestalno vreme jo dokaj zadržalo žetev. Pa tud! sicer ne bo snopje dalo pričakovanega pridelka. Sadja, kl ga je bilo lansko Josen na pretek, Jo malo, pa Se to zeleno odpada. Tudi vinogradi no obetajo bogveknj. Mekinje, Nai jsovomainik g. Janko Koncllja, D. J., bo ponovil slovesno novo mašo za svoj red v nedeljo, 4. avgusta ob 8 v eeikvl sv. Jožefa v Ljubljani, ko jezuitje na zunaj praznujejo svojega ustanovitelja sv. Ignacija. Pridigal mu bo tedaj V. Cadež, župnik njegova rojstne župnije. — Ns Vel, Šmaren popoldne ob pol treh bo g. novomaSnlk zopet imel slavnostni govor v župnl eerkvi v Mekinjah, >e ga le ne bodo predstojniki prej odpoklicall iz ljublj. Škofijo kam drugam. Prijatelja iz ujetništva p spomin (f Jožefa Jursku) Dragi JoSkol Ali si re» že odiel od nas v Mir, ki je namenjen nam Zemljanom in za katerega si tako prosil lam v ruskem ujetništvu? Po 25 letih sem upal, da se seslaneva pri Kraljici miru na Znpiazu. Toda nI nama bilo dano, da bi ai ie enkrat segla v roke v iivljenju. V Moskvi sva se prvič videla v bolnlSnieL Bog s teboj, Slovenec, si veselo vzkliknil Pot naju ju vodila v uJetniSkj tabor. Tisi! dnevi ostanejo sneai la gotovo tudi mnogim drugim tovarišem v neizbrisnem spominu. Nagovarjal *] nas, naj prosimo ra mir. Dosegel st, da smo vsak večer molili rožni venec na glas vpričo raznih narodov bivše Avstro ogrske in to od Jeseni 1614 do spomladi 1915. In kako lepo smo na Tvojo pobudo praznovali božič in veliko noči OoSel si tja, kamor pridemo prej ali slej vsi, 'ii v mi"""' .W J- Jamnik, fikofja Loka. Za Jtlridesiletnico magnlEkega posvečenja loifce-poSoikeja g. župnika Jožeta Prarharja smo prejeli lep članek • aliko. Nismo pa ga mogli priobčiti, ker nam je g. župnik v svoji znani skromnosti odločno prepovedal pisati o Sera jubileju. Da pa bo »Do-moljubova« annada vendarle obveščena o Hirideset-letnici ca narod so Cerkev tako zaslužnega duhovnika, »mo »utihotapili« v lwt te skromne vrstice. Gospod župnik je v veliki meri »kriv«, da je podpisani it trideset let to, kar je. Hvala mu prisrčna! Prorin J. jubtlecta, naj ae mene in moje družine Spominja pri «v. daritvi, saj se mi zdi, da aesn ravno letos božje pomoči nad vae potreben. Goepod župnik, oprostite, da nismo do pik* izpolnili Va te jubilejna eabteve. Ad multoj annosl Fr. S. nadajoč pri fem lako na gesto, da so se tvorile it nfih drgetajoče kopice. Ketllmr le 1» dveh topov mešal s kariečami v tem kupu, ko so na naposled pričeli bežati, |e zaprl t dežjem Seleza in svinca ozko ustje med obema itrllnama. Naskok Je bil na vse| črti odbit. Ko so torel janičarji ln džamak, zapustivSi larek. kot ponoreli bežali s nrestraiealm tuljenjem — so začeli v turških okopih metati zapaljene kolomaznle« in bak-lje, tud! so zažigali umetni ogenj in delali tako is noči dan, da bi bežečim osvetlili pot in otelko-čili preganjalcem Izpad, ki *> ea pričakovali. Med tem le gospod Volodijovski. videč tisti kup zaprt med Obema itrlinama. kriknil dragon-cem 5n se t njimi vred spustil nadenj. Le-tl nesrečneži so ie enkrat poskuSali priti skozi prehod, toda Ketling jih le tako straSno obdelaval. da le bil prehod takoj zadelan s kupom trupel, kl ie bil visok kot nasip. Živim nI preostalo drugega kot poginiti, ker branilcem ni bilo do ujetnikov; zato eo se začeli strahovito braniti. Čvrsti korenjaki so tvorili majhne skupine po dva, tri do pet mož. podpirali s pleči drug drugega ln oboroženi s kopji, bojnimi sekirami in sabljami divjo sekali. Strah, osuplost, notova smrt, obup. vse to se ie v njih spremenilo v eno samo čustvo besnosti. Prevzelo ii« je bojno navdušenje. Nekateri so se v brezumni dlvjosti posamič metali na dragonco. io so, kakor bi mignil, raznesli na sabljah. To ie bil boj dveh besov, zakaj tudi dragonce ie zaradi naporov, vodnega bdenja in gladu prevzela zverska razkačenost na tega sovražnika: ker pa so bili v boju z golim orožjem spretneiSi od n^ga, so grozovito besueli in klali. Tudi Ketling, ki le taolel od svoje slrani boiišče razsvetliti, je ukazal zažgati posode s smolo in v njihovem svitu i« m™ videti, tako so se neukročenl Mazuri z Janičarji borili s sabljami, se z njimi lasal! in pretepali. Zlasti grozni Lušnja ie besnel kakor podivjan bik. Na koncu drugega krila ee ie bojeval sam gospod Vlodijovski; ker pa le vedel, da gleda nani z obzidja Baška, je sam sebe prekosil. Kakor kadar ujedljiva podlasica vdere v slog žita, v katerem se jo vgnezdil roj miži, in med njimi strahovito kolie in davi, tako o tudi mali vitez kakor uničevalen duh razsajal med janičarji. Njegovo im« ie bilo med Turki že znano Iz prejiniib bojev pa tudi is pripovedovanja hočimskih Turkov; razširilo se ie ie splošno mnenje, da ne uide smrti noben človek, ki se z njim spoprime — zato s« nobeden izmed teh laničarjev, ki so bili sedai med štrlmami zaprti, ko ga je nenadoma ugledal pred sel>0|. se branil ni, ampak ie zaprl oči in izdihnil pod udarcem rapiria z besedo »kiSmetl« (usoda) na ustnicah. Slednjič io odpor oslabel; ostanek se ie vrgel pod tisti nasip mrličev, ki ie zapiral prehod in tam »o jih do zadnjega moža posekali. Dragonci so so sedaj vrnili čez premosteni Jarek med petjem in krikom, zasopli, zaudariajoč po krvi; naio je bilo oddanih So nekaj topovskih strelov s turSkih okopov in z gradn, potem pa ie nastala tišina. Tako se je končal oni topovski bol. ki je trajat nekaj dni in ga io venčal naskok janičarjev. .. .. ,. .. »Hvala Bogu,« le rekel mali vitez, »počival bomo vsa i do jutrišnje budnice, saj smo pa to tudi pošteno zaslužili.« Toda to le bil samo delen počiiek. kaiti ko se te storila trda noč, se ie v tišini znova razleglo zvenčanje krampov, ki so udarjali v skalnato steno. »To le hujše od topov,« je rekel Ketling. ki ie pazljivo poslušal. »Saj bi napravil Izpad.« ie pripomnil mali vitez. »toda ni mogoče, ker so ljudje preveč fatigal (utrujeni!. Niso spali in niso Jedli, tudi če bi bili kaj imeli, ker ni bilo časa za to. Sicer pa stop pri podkopnikih vedno na straži nekoliko tisoč džamaka in Bpahov. da bi ne bilo od naše strani kakšne ovire. Ni druge pomoči: ml sumi moramo novi grad razstreliti in se v starega umakniti.« »Pa ne ie danes,« le odgovoril Ketling. »Glej, ljudje so popadali kot snopi in spe kakor ubiti. Dragonci Se sabeli niso otrli.« Še nekaj dopisov St. Jurij pod Kumoai. Niso Se zvonovi letos zvonili tako žalostno — dasi že Sestnajstič — kot pretekli teden Jožinovemu Jankolu iz Jazbin. Kot bombi nepričakovano je udarila med nas vest, da se je ponesrečil in takoj nato, da je umrl, ter nas vse pretresla. Star je bil Sele 2G let, poln zdravja, življenja in moči, da mu ni bilo enakega. Vračal se je s 14 dnevnega dopusta nazaj na orožne vaje. Med vožnjo Je nad Kresnicami padel iz osebnega vlaka pod nasproti drveči vlak, ki je vozil prott Litiji. Dobesedno ga je razmesaril in mu polomil ude. Našli so ga še živega, toda po prevozu v bolnišnico je kmalu izdihnil. Do zadnjega je bil pri polni zavesti. Sodeloval je pri vseh naših organizacijah in pri moškem zboru. Bil je od ustanovitve ves čas načelnik Fantovskega odseka in med prvimi člani, ki so si nabavili kroj. Bil Je med fanti sploS-no priljubljen. Imel Ja zlasti veselja do orodne telovadbe, ker Je bil po postavi rojen orodni telovadec. V tem oziru bo v odseku nenadomestljiv. (se zadnji dan pred odhodom je pomagal na telo-vadisču in se veselil, da se bo po vrnitvi mogel tu udejstvovati. Bil je zato upanje odseka, katerega je njegova smrt bridko zadela. Odšel jo za svojim letos umrlim očetom in upamo, da sta sedaj združena pri Bogu. Pokopan je bil preteklo nedeljo v Ljubljani. Na zadnji poti so ga spremljali člani domačega In zagorskega Fantovskega odseka in mnogo znancev. Ob grobu se je od njega poslovil brat predsednik Bajda Uinko. Tolaži nas prijalelje, sorodnike In znance misel, da je še v zadnjih trenutkih preje! zakramente za umirajoče. Nepozabni Janko! Počivaj v miru! Domačim ob pretresljiv! izgubi naše sežaljo! Pred kratkim je pa umrl ludi ob priliki orožnih vaj Prošt Anton iz Borovaka. Konj ga je udaril tako, da je po nekaj dneh umrl. Zapušča pet nepreskrbljenih otrok. Naj mu sveti večna luči V Hrastnika pri Matavčah je umrla gospa Neža Osokik rojeni Trdin, Bila je že krepka, a majhen padec ji je povzročit da je podlegla. Pokojna ie bila zelo dobra krScaciska mati in skrbna gospodinja, za katero zelo žalujejo hčere in ainovi. Izrekamo jim Mtreuc eožali«. Pokojni materi pa večni mir in pokoj Babica: »Fant je, gospod Sinkar in tehta Irl kilogiame « Oče (mesar): »Brez kosti?« »Baška v mesto in spati« ie rekel nenadoma mali vitez. »Dobro, Mibalek,« je odgovorila Baška ponižno, »pojilom, kakor zapoveduješ. Toda tam ie samostan že zaprt, zato bi rajši tukaj ostala in čula nad tvojim spanjem. . »Čudno je to,« je rekel mali vitez, »po takem naporu je spanje zbežalo od mene in mi sploh ni do tega, da bi kam slavo naslonil.« »Ker si si kri razgrel, ko si se s ianičarjl zabaval, je rekel Zagloba. »Tako ie bilo vedno tudi z menoj. Po bilki nikakor nisem mogel za-Bpati. Kar pa zadeva Baško: čemu bi se ponoči vlekla do zaprtih vrat, mar nai raiSi kar tu ostane de jutrišnje budnice.« „ , , Baša ie od radosti obiela gospoda Zaglobo, mali vitez pa, ko ie videl, da ji ie zelo mnogo na tem. ie rekel: »Torej pojdimo v sobe.« In so SIL Toda pokazalo se ie. da ie bilo v sobah polno apnenega prahu; povzročile so ga krogle, ki so stresale steue. Ni bilo mogoče notri vzdržati, zato sta šla Baša in njen mož čez nekaj časa ven, nazaj k obzidju, in se vgnezdila v vdolbini. ki ie ostala, potem ko so zazidali stara vrata. Vam le on sfdel in se oprl ob zid. ona pa se ie stisnila k njemu kakor otrok k materi. Bita )0 noč v avgustu, topla in sladka. Mesec ie s srebrno svetlobo obseva! vdolbino, tako da sta se obraza malega viteza m Bašo kopala v njenem blesku. (Nadaljevanj« prih.l Tonček P«qka. Očka: »Tonček, že od včera^ Imaš črni madež na nosu. Tonček, »Od črnila sem lia dobil« — Očka: »Kaj a« oe da umiti7« — ion čeki »Še nisem poskuail.« - Ko drugi dan očka opazi, da Tonček madeža nima več, mu pravu »V*. Uko si sedaj lep, ko nima« več tiste packe j-iT* nitke postaje Karsdija. Okolica ia bližnji (oal ,® dita gojenkam lepe sprehode, poleg teg. nu „ "J velik vrt, prostorno igrišče io pristavo ob vodL Dani »o vei pogoji, da se slabotne deklice laik« tudi telesno ekrepe. Celotna oakrbovahiina j« nizka za sedanje razmera. Prospekte pošilja vo£ •tvo eavoda. n Dijaški dom v Ptaja sprejema tudi letos aa amerno plačo na stanovanja in hrano uč«aoe ptujsko drl. realne gimnazije in meščanske fot. /.avod ima zračne, svetle ln sončno učilnice Is spalnice; odmaknjen je od prahu In prometnih ulic. Prostora Je z* okrog 70 dijakov. Hrana la izdatna la dobra. Dijaki so pod stalnim nadzor slvom. Imajo svoj dnevni red ln pomoči pri nč* nju. Zavod Je tik ob gimnaziji ln le nekaj minul oddaljen od Glasbnne Matice, kjer e« lahko oo, jencl na željo starSev vpišejo ter strokovno iz« brazijo v glasbi. StarSI, ki nameravate poslali svoje sinovo v naš zavod, pišite čimprej po pro. spekt. V nJem dobite natančnejša pojasnila gleda pogojev za sprejem. Prošnje za sprejem pošljite najkasneje de 10. avgusta aa vodstvo Dijaške«, domar Ptuja. NOVI GROBOVI m Umrli sos V Fari pri Novi vasi Ivan« Modic roj. Lavrifi, v Celju podnadzormk r p. Martin Drugovič, t ameriškem Cleveland« slovenski slikar Gregor r erušek, y Sevnloi vdova železn. zvoničntka Jožefa Llpovfok, « Ptuju duhovnik v p. Jakob Chrtflak — Vi Ljubljani eo odšli v večnost« Alojzija Zapel toj. Barič, piomocoi« Lovreno PoJak in nad« sprevodnik v p. Zagore Matevž. — Naj po« čivajo v miru! NAZNANILA Pur besed o konjereji I, T?ijo ?9 ra5una> d» imamo nekaj nad B2.TO9 konj, kar jo razmeroma še dobro, če pomislimo na naše maloposestniške razmere. BaviU se dandanes s konjerejo jo drag posel, ker ao bile ceno pred sedanjimi dogodki prav nizke. Zato mirno, da so more s tem baviti le bogatejši po-sestmk ki trna dovolj dobre krme, zlasti pa It ??ae0, IniU ie Pnm^iamo stanje po okrajih, vidimo da Be bavljo s konjerejo le v ®kral h'..kl dovolj njiv ln travnikov? Tako fiLi- i0 V konjerejo ptujski, ljutomerski, lendavski in soboški okraj. Na Dolen skem pa v brežiškem in krškem okraju. Tudi v ljubljansJ okt lici ,o stanje ugodno. Zaradi današnj^ pri lk to te !„,. P?vPra5e7anie PO žrebetih in kon h, a jo vendarle vprašanje, koliko časa bo to trajno „„ £ r' naa sf kmet razen v navedenih okraiih konlaak,vlP08-bn<> 8 krierei0' a,1'«ak "porablja .. pnpravno delovno živino. Koni se le ZiSurSTV* a jf '^rinil več ali maij t,f . Na vPrašanie, ali se izplača kmo-SJmS J0" 8' moremo da je na S sr^nh kmetnt K ln Pristen C lien 7» il1? ,e' že ie VSB !et0 dobro Izrab- M Drodalfl Krni i le, "*y'D Priredl kako žrebe ta £ 7 KoHi zahteva drugačne nege kot vj In zato je znj.m več dela in stroškol moro^sh^ra tClO^te * vsako leto 5000 komadov pr?ra^ kupimo konje ali vzredimo Irebeta V S V™ je naš položaj vse prej kot ugoden. 2rebeta» T H« iz mednje H* vatske in to po ve« tisoč glav na leto. Naš izvoz w ceni letno za 1000 konj, večji del fe za klan to Kaj je sedaj boljše, ali da bupijemo kon* ali da vzrejamo žrebeta? Po mnenj« izvedencev ia sa našo prilike držati se srednje poti Ce gre le za delovne konje, je boljše kupovati kot Jih vzre-jati, ker je vzreja sedaj draga. Toda v vsakem primeru pa se izplača vzrejati prvovrstne konje, ki imajo vedno lepo ceno. Za splošnost pa le le koristno, da izrodimo čim vež žrebet doma. Ako omenimo konjake pasme, moremo re«L f! 796 P°)no Pase"«. bolj srednje vrsteč so pa tudi izjeme. Tako omenimo, da imamo v ljutomerskem okraju čiste amerikanske dirkače. i8«™ ®n)3k,em Prev,aduie lipicanec. Na Gorenj- f® !rednja vr8t® norik«- V okraju Maribor in Ptuj imajo belgijce. „„„ V6, 'vzamemo posebne okraje, rabimo pri "f® Kot najbolj prikladno vrsto srednjevisoke ko-f. .„T, b,ni).g' ki "Posobni poleg težjega de-la udi za lažji voz. Take vrste so srednja vrsta norika ln medjimurec. . ,Za naraščaj rabimo dobre plemenjake. Pred vojsko smo imeli žrebčarno na Selu pri Ljublj^ f sferne kraje v Gradcu. Vse to Je imeU dn.^ «o ifSVkoTnšt^k, « &TC. k°niSka Premovanja. Imamo t^ JahX in vo^ev v9 S^K*- ?r" ko"» zavednosti V T Lj,,tomeru' k»r Jo mak ven/skZ« ^""f1 gospodarstva moremo Slo- «o, kar rabimo. No lišča. Kaitlodvilnlf J ,*T ga tr8°vskega Rta-vrf M L J T , tuJme nas more končno ^am^Vnoge6 " PrimereB a Dijaški kouvikt aa Rakovnika v LfaUM je Že doslej ustrecal vsem zahtevam, id Mi je mogsža etaviti vzgojnemu cavodu ta vrsta, Polf^ ugodna loge na prostem v naposraduš Mižati mesta j« arati na razpolago mretle k arača« prostore ter velik« igrišče pred cavodom; nadalje ao bili dojettci it* ležal ljubeznivega nadzorstva po eaTezijaosksm vzgojnem eistemn, uspešne pomo« pri učenju t« v vukem ozira dobre oskrbe. Pričenši m novim iofe ekim letom p. bo pod isto streho tudi nova An lama gimnazija, tako 4« si poelej ideakejU koo« vikt težko predstavljamo. — Sprejemajo •• dijaH ki nameravajo obkkovati prvih pet razredov reak« gimnazjia. Plačilni in ostali sprejemni pogoji so ran vidni « prospektu, la g« na željo pošilja vodtrtv* fconvdcta. Priporoča se staršem in ekrba&om, n4 svojim otrokom čimprej zagotovijo sprejem v sa* vod, kjei je število razpoložljivih mest omejeno, n Dljajki kon vikt v Celin. Kot čarobno, sončna letovišče se dvig« dijaški komiki sv. Cirila ki Me-toda v Celju sredi bujnega selen ja ob smrekov«« gMdu. Idealna lega zavoda, kamor prah nima do« •topa m ni bfeu nobenih tovarn ter industrije, daje feonvirtu, Id ga neprestano obdaj« vrti, goednit «mrekov arak, čudovito, prirodno oznako, id j« wnajo le redka ki posameaia zdravili«« v državi /avod vodijo duhovniki kapucinskega red«. Vzgoja je vereko-moraloa. Dijaki eo v konviktu pod nad« eomtvom, imajo svoj dnevni red in dobivajo skupna, brezplačna Snatrukcije. (Zavod prejema pod ugod" niml pogoji na etanovanje in hrano — brea ozira na bodoči poklic — učence prvega ki drugega ran« reda državne gimnazije ter celjske meščanske šoJea otarsi, ki nameravate da« svoje sinove v celjske državne iole, pridite osebno t ta AjaAl konrikt, bo*t* "anit TideM le^elajoče m, parketirane, zračne m sončne sobane ali pa pitite — • priloženo znamko za odgovor — po pojasnila in oovl prospekt nai K&pucineki dijaški konvlkt »v. Ciril« ki Metoda v Celjul Redni letalski promet se Je začel modi Nemčijo in Norveško Dva vzroka nevere Pravijo, Jn prav imajo, ko to pravijo, da je naše delavstvo iz dneva v dan bolj brez-verno ali vsaj za vero malobrižno. Človek se vprašuje, odkod ta nevera v delavskih množicah? Prvi in najvažnejši vzrok odpada in malo-brižno9ti je nemoralno življenje našega delavstva. Znano je, da se veliko, zlasti mladih ljudi moralno pokvari v pokvarjeni okolici. Znano je pa tudi, da prav nemorala jemlje pravo vero. Nobena druga strast kot streči poželjenju mesa, ne jemlje tako silno vere; ona prevzame človeka popolnoma in uničuje v njem vse višje misli, vse kar je v njem božjega, jemlje pa tudi človekovo prosto voljo, da se je ne more rešiti, zntemni mu razum, da ne more več presoditi, kar je prav in kaj ni. Torej ne znanost, ne umski razlogi, marveč poitenost je vzrok odpada od vere. In ker komunisti obetajo delavstvu, zlasti mladini, svobodno izživljanje, zato hite tako radi v komunistični tabor. Drugi vzrok nevere so socialne in gospodarske razmere našega delavstva. Pomanjkanje hrane, obleke, stanovanja, tega kar človek za kolikor toliko lagodno življenje potrebuje, je precejšnje posebno v današnjih Časih. Človek, delavec si želi malo delati, pa dobro piti, jesti, se zabavati, lepo se oblačiti itd. Da opraviči to željo, govori delavec ali vsaj verjame prav rad, da je s smrtjo vsega konec, da je treba torej zdaj, dokler smo na svetu, uživati: Jejmo in pijmo, zakaj jutri bomo umrli. Zato dela več ne spoštuje, zato za-metavajo vsako breme, ki jim brani uživati in svobodno živeti, streči strastem. In ker je vera tista, ki bi naj urejevala človekovo življenje, jo zametavajo, jo zapuščajo, ji obračajo hrbte. Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd Lojze je bil lastnik travnika, ki je bil nekdaj njiva. Na tem travniku ata stala ved kot 30 let skedenj in kozolec, kjer je Lojze spravljal mrvo, ki jo je nakosil na teci travniku, pa tudi z drugih tvojih parcel je vozil semkaj mrvo v hrambo; kadar je mrvo rabil, je prihajal posijo in jo odvažal aa sVoj dom. Loize pa z vozom ni mogel priti na ta travnik po svojem svetu, marveč je uporabljal od glavne ceste pot preko Jožetovega sveta v približni dolžini 30 metrov. Jože ai branil Lojzetu vožnje po svojem svetu, marveč mu je priznaval služnostno pravico vožnje. Pot, ki je bila široka približno 3 m, ni bila nikdar nasuta s kamnom ali peskom, marveč je bila mehka pot čez travnik, zato so bile kolecnice posebno ob deževnem vremenu globoke celo do 10 cm, kar je vožnjo ob takem vremenu zelo otežfcočalo. Ker so se kolesa globoko udirala, ni Lojze vozil vedno po istih ko- Večerni Ave (Ob svoejenjti v moravški dolini.) M o r a v š k i zvon večerni ave prepeva glasno čez dobrave, pozdravna pesem v čast Mariji doni iz stolpa na Drtifi, vrhovi Limbarske jjorč pod zvezde Ji v pozdrav kipe. Mohorski svon Ji vzklika: slava! Gradišče mu odpeva; zdrava! na grička sveti Nikolaj svoj ave {i pošilja v raj. Vse stvarst\o naj Ji slavo poje Koseče kličejo oboje; iz stolpa svetega Andreja razliva se čez tiho plan: ob grobu Sasnosti je meja, vse mine kakor noč in dan. Na Hribcih zvon v večerni rosi xa verne mrtve milo prosij nagiaša z V r h p o 1 j a zvenenjes brez vere prašno je življenje. Vse Sive Materi deviški izroča v varstvo zvoa t r o Jliki? tam izza hriba Sveti Križ po Njej nam kaže v Paradiž. In tisoč rok se Je sklenilo in tisoč src se Je združilo, nebo se k zemlji Je sklonilo, vse zvezde v božjo čast gorijo, Marijo s nami vred častijo, Limbarski. lesnicah, ampak večkrat tudi zraven prvih koles-nic, tako da se je včasih videlo kar po 6 in tudi G kolesnic ena poleg druge. Tudi take vožnje Jože ni branil, čeprav je bila pot na ta način Široka 3 metre- Ker pa Lojze ni posebno mnogokrat uporabljal te poti, je po poti zraslo vendarle nekaj travo, katero je Jože kosil. Ker pa so se kolesa ob deževnem vremenu udirala, si je hotel Lojze pot utrditi in je Samovoljno brez Jožetovega' dovoljenja navozil na to pot tri kupe drobnega kameuja in peska. Jože seveda s tem Lojzetov im početjem ni bil zadovoljen; Sel je k Lojzetu na dom tei ga pozval, da pesek odstrani, ker ne pusti; da bi si Lojie s samolast-ninli dejanji lastil več pravice, kakor'nin je gre. Lojze pa mu je odvrnil, da hoče imeti pot nasuto, da je za to odredil posipanje, če pa Jožetu ni prav, naj toži Nato je iel Jože k odvetniku, ki je Lojzetu pisal, da naj odpelje pesek s pota, ker je s tem svojim dejanjem motil Jožeta v zadnji mirni posesii tega sveta, toda Lojze se tudi za ta opomin ni zmenil. Na to je sledila tožba, v kateri je Jože zahteval da mora Lojze nemudoma odstraniti pesek s tega pota. Tudi še pri razpravah se Loize ni hotel podati in je trdi;, da je že popreie pred več leti nasipal pot in da mu ie to celo Jože dovolil; teh trditev pa Lojze ni mogel dokazati, posebno ker so pri lokalnem ogledu prekopali zeralio do 20 cm globoko, pa o kakšnem gramozu ali kamnu ni bilo nikake sledi. Poleg tega je tudi trdil, da mora po zikonu pot vzdrževati, zato je napeljal peska, sodišče je razsodilo, da je moral Lojze pesek umakniti in je jodbo utemeljevalo, da ima upravičenec služnostne pravice pota le dolžnost popravljanja in vzdrževanja pota, ne pa pravice do izbolišania. Nasutje travnika, preko katerega se je vozilo skozi desetletja brez nadelane poti, se pa ne more imenovati le popravljanje ali vzdrževanje, za nasutje poti bi si bil moral Lojze pridobiti izrecno dovoljenje Razen tega se pa služnostna pravica ne sme razširjati. Razprava je dokazala, da je imel Lojze pravice le do navadne neizdelane travniške poti, katero je hotel spremeniti v nasuto pot, kar je pa po zakonu nedopustno Načelo je tako, da upravičenec služnostne pravice čim manj škode povzroči thižečemu zemljišču. Lojze je bil bogat in ie lahko utrpel 6 jurjev. _ o 2abnica pri školji Lold. Prostovoljna gasilska četa v Žabnici je earadi slabega vremena preložila tombolo, in se bo sedaj vršila v nedeljo dne 4. avgusta ob 3 popoldne pri gasilskem domu v Žabnici. — Glavni dobitek motorno kolo, 2 močka kolesa, 2 ženski kolesi, stenska ura, kuhinjska oprema ki 4 vreče moke ter ie 200 vieekovrednih dobitkov. Ker »lada vsestransko zanimanje ea našo tombolo, pridite, ne bo vam žal. Franjo Neubauer: Ko nevihta grozi Oblacj« gosti se, temni se, grozi, kot leiki vozovi, grmi in bobni. Klasovi zorijo in zibljejo se, drug k drugemu plaho nagibi je jo se. Pred grozo se smrti objeti želi, nemirni jim vzdihi in prošnje drhte. Zvonenja zagnal se preplašen je glas, roti in poziva k molitvi vso vas. Pogledi vašlanov v višavo strme, bojazen jim sklepa koštene roki. Molitve rotijo Vladarja sveta, naj ioio odvrne od njiv in polja. Naj strele ognjene ustavi udar, konia naj viharl Pogledal z višav je Gospod milostljiv — in zrak je soparni ohladil nal,iv. Utrujeni v linah zvonovi molie, dviguje se klasje od blatne zemlji. In up se oživlja, prej plah in pobit, ko zarje veierne smehlja se mu svit. d Letošnji tabor »Zveze bojevnikov« 18. avgusta t. 1. na Brezjah bo še posebno slavnosten, ker se bodo tovariši bivši bojevniki in kadrovci Videli po dolgem presledku zopet enkrat. Dela za regulacijo prekrasnega trga pred ir. okoli cerkve Marije Priprošnjice so po zaslugi »Zveze bojevnikov« in uprave frančiškanskega samostana pa Brezjah tako napredovala, da nudijo vsakemu, ki obišče Brezje, prekrasen pogled in udobnost. »Zveza bojevnikov« zaradi pomanjkanja dovoljnih denarnih sredstev za letos še ni mogla postaviti mo-mimentalnega spomenika žrtvam padlim v svetovni vojni, upa pa, da ji bo s pomočjo požrtvovalnosti svojega članstva iti dobrotnikov omogočeno postaviti spomenik prihodnje leto. Letožnji tabor »Zve-?e bojevnikov« na Brezjah bo še posebne važnosti za nas vse tudi zaradi tega, ker bomo ponovno prosili svojo Priprošnjico Mater božjo na Brezjah, da nas obvaruje vojnega gorja, kakor tudi vseh druoih nadlog, ki so s tem v zvezi. Vabljeni so vsi tovariši brez razlike sta.iu in političnega prepričanja kakor tudi vsi svojci padlih žrtev svetovne vojne in bojevnikov, da se tabora na Brezjah udeleže v čim večjem številu. Za prehrano bo pieskrt^ ljeno, vendar pa tudi lahko vsak vzame s seboj hrane za en dar.. Prav posebno pa bo preskrbljeno, da bodo vsi romarji lahko pravočasno opravili svete zakramente, ker bo na razpolago preceišnje štoilo duhovnikov. Bojevniki «» svidenje na Brezjah, naj nikdo ne manjkal IUIULJUJU, JJUUlt«, -----------^ « 8f 1 I Kupujte pri tunikah, ki oglašajo v Jotnopra ! PRVOVRSTNE hliulnice - Čistilnike ZA ŽITO - S1AM8REZNICE - REPOREZNICE - SADNE MLINE - STISKALNICE ZA SADJE - PLUGE - BRANE -BRZOPARILNIKE in VLITE KOTLE za kuhanje krme -GUMIJEVE in USNJENE JERMEN A-GNOJNIC nt ČRPALKE - ČRPALKE in CEVI za VODO vse garantirano dobile najugodneje v železnini m, stopica ... ............... »i i m—iiiMiiii-——mm Ugnala, GmmMtfoš 1 J Moltova mm iosfin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malini; stroški pripravi izborno, obstojne ia zdravo clomafc pijačo.Cena 1 stoki, za 150 litrov din 20--, po poŠti din 40'—, 2 steklenici po poŠti din OD'—. 8 steklenica po poŠti din 85*-—. Prodaja dregerlja Kant, LJubljana. Židovska nU Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu ali zadrugi V LJubljani ©biSžIte Javno fcuhinžo DEUViKE Z88RMICE ^PJES HIK10SUEVA »Sli št 12 domačo^rSna IZBIRA PO JEDILNEM LISTO Kosila od 1- do 11-— din. — Večerja od 4*— do 7 — din. AbonerH dnevno 2-— ceneje. Kuhinja je odprt« od V« 12 do *',8 popoldne in od 6. do 8. ure zvečer. ? Kdef te konec stdan/e vcfnt 9tdo bo tm&gal Xako to sgledal sptt po vojni Vm to Je n« povedal pr«! tfRlatl slavni nrorok NOSTBADAMCS, čigar pmrokavanja ao ae'doslej čudovite iipolnila. Nastratamasiiva prereša-sesja so itšia sedaj tudi v alovenlčlni ter stane knjiga 10din. Pišite ca naslov: J. Goleo, Maribor, poSlGt predal 32, ter priloiite pismu znamke r« 12 din (W din za knjigo, 2 din za poštnino), pa boste takoj dobili to velezanlmtvo knjigo. W najem se eddssia bliža Vrhnike, vsaka z Učno hlSo in vsemi prltikltnaml; hlev za živino, koitoleo, njive in sanoJeti. [ie,litije rnoRoS« 1-2 kravi ln 1-2 pra» Poartaj ClrM, Ig f €f ^ mujMl I Ona« »Radovedna sem, če bom dočakala M let.« —--—______________O"' »Čo boš vedno 88. potem gotovo ne.« U TJ^:^ "i /£a ^^^ O^i - i Za&SaR -M a lš„o .Domoljuba«, naročnino, -sera*."" 4. dr. Gregorij Petjak. - Iredaik« Jo* ^--IkoIhTk.^"]^ ^VaK' **