jcamjA «ss I V CUJ( HOČEMO, ZNAMO, ZMOREMO O. K NGRIio To je geslo, zapisano na plakatih za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Delegati so kritično ocenili opravljeno delo v preteklem štiriletnem obdobju, položaj delavca ni zadovoljiv, so menili. Družbenopolitične in predvsem gospodarske razmere so bile in so še vedno zapletene in težke in ponovno so sprejeli sklepe in stališča, ki nakazujejo poti reševanja in izboljšanja takšnega stanja. Hočemo znamo in zmoremo ne sme ostati le parola za novo obdobje, resnično pričakujemo, da bodo izrečene besede postale tudi stvarnost. Na 10. kongres se pripravljajo tudi slovenski komunisti, javne razprave omogočajo kritične razprave o dosedanjem delu, o spremembah statuta za boljše organiziranje in delovanje, kritična analiza političnega sistema pa je sestavni del priprav na pomemben dogodek, od katerega mnogo pričakujemo. Idejna in akcijska enotnost, bitka za lepši jutri delavskega razreda, oborožena z avantgardnimi silami, je nuja in porok za samoupravno socialistično družbo in Zvezo komunistov v njej. Znamo, zmoremo in bomo pa naj bodo dejanja za novo obdobje. Celje - skladišče D-Per III 5/1986 »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Urednički odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Jože Golič, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos, Jernej Kočtomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Breda Verstoviek in Milan Zupanc. Novinarki; Irena Jelen-Baia, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisniitva: Vladka Cerovček Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje it. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproičen TPD. Zaprta kandidatna lista čeprav je prva kandidacijska konferenca predlagala odprto listo kandidatov za najodgovornejše funkcije v občinski skupSčini in samoupravnih interesnih skupnostih, zato so se zavzemale tudi nekatere občinske družbenopolitične organizacije, pa se je predsedstvo Občinske konference SZDL Žalec odločilo, da predlaga drugi kandidacijski konferenci zaprto kandidacijsko listo. Za to se je zavzemal zlasti občinski komite ZKS na osnovi stališč temeljnih kandidacijskih konferenc. Tako bodo delegati na aprilskih zasedanjih občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti izvolili na predlog druge kandidacijske konference nosilce najodgovornejših funkcij v občini. Na 2. strani objavljamo predlog predsedstva Občinske konference J Za nakup billrubinometra za celjsko porodnišnico naj bi osnovne organizacije sindikata v občini namenile vsaj del denarja, ki bi ga prispevale namesto za praznovanje dneva žena. To sta letos že drugo leto predlagala svet za socialno varstvo In socialno politiko ter svet za družbeno-ekonomskl In družbeno-politlčnl položaj žensk pri občinski konferenci SZDL. Billrublnometer bi bil za celjsko porodnišnico velika pridobitev, je pa precej drag, saj stane že nad 3000 Sindikalne organizacije v žalskih delovnih organizacijah bi morale že ob prvi akciji za nakup billrubinometra temeljito odigrati svojo vlogo. Vemo pa, da se to ni zgodilo, kajti denarja za ta aparat se je zbralo porazno malo, svoj delež pri tem pa je pridala še inflacija. Vemo In verjamemo, da so težki časi, in da povsod primanjkuje denarja. Toda vse dotlej dokler ne bo manjkalo raznih praznovanj, piknikov In še česa, kar organizirajo sindikalne organizacije, ne bi smelo manjkati denarja za tako humane stvari. Ker gre za zdravje novorojenčkov nikomur ne bi smelo biti vseeno. tisoč dolarjev. Do sedaj sta namenile denar zanj le dve sindikalni organizaciji In sicer okoli 150 tisoč dinarjev. V celjski porodnišnici bodo z nakupom tega aparata laže in hitreje ugotavljali vrednost žolčnega barvila — bilirubina — v krvi. Z bilirubinometrom ga bodo odčitavali s pritiskom aparata na čelo novorojenca. Sedaj morajo za vsako ugotavljanje žolčnega barvila novorojenčku odvzeti kri. Delo za osebje bi bilo tako enostavnejše, kajti v celjski porodnišnici se vsako leto rodi okoli tri tisoč otrok. Njihova jetra še niso sposobna predelati žolčnega barvila, ki nastaja iz razpadlih rdečih krvničk. Zato ima večina novorojenčkov zlatenico in hujša oblika le-te lahko povzroči celo okvaro mozga. Pravočasno ugotavljanje in zdravljenje je zato še kako pomembno, zato bi bila nabava te naprave nujna. Marjana M-Natek Nezaupnica direktorju Na pobudo izvršnega odbora sindikata je delavski svet Aera — TOZD Kemija Šempeter zahteval odstop direktorja temeljne organizacije. Poglavitni razlog za takšno odločitev so bili slabi gospodarski rezultati v zadnjih dveh letih, še posebej pa lani, ko so zabeležili dobrih 170 milijonov izgube. Ob dvakrat večjem prihodku in 263-odstotni rasti porabljenih sredstev je bila rast dohodka manjša v primerjavi z letom 1984, več kot podvojila pa so se sredstva za osebne dohodke. Tako jim je zmanjkalo sredstev za izboljšanje materialne osnove dela. Utemeljeno pobudo in zahtevo o zamenjavi vodstva TOZD podpirajo tudi občinski dejavniki. jk Se odločate za poklic? Se ne morete odločiti, kaj bi radi delali, za kakšen poklic bi se izšolali. Pomaga vam lahko poklicni svetovalec na Skupnosti za zaposlovanje v Žalcu, vsako sredo od 11. do -16. ure. Svetovanje je namenjeno učencem, dijakom in staršem, ki jih zanimajo možnosti šolanja njihovih otrok. Vse informacije lahko dobijo tudi vsi, ki se želijo šolati ob delu, tu lahko dobijo tudi prijave za vpis v prvi letnik visokošolske organizacije. Sprejem programskih usmeritev delovanja komunistov v organih in organizacijah občinske organizacije ZK, obravnava pripomb na osnutek resolucije za deseti kongres ZK Slovenije in pripomb na osnutek statuta so bile med drugim osrednje točke dnevnega reda seje komiteja. Razvoj in uveljavljanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja, naloge na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, razvijanje SLO in DS in naloge pri uresničevanju vodilne vloge ZK so štiri temeljna področja, zapisana v programskih usmeritvah. V njih pa so zajete tudi usmeritve iz dokumentov 10. kongresa ZKS in 13. kongresa ZKJ. Osnova za naloge na področju družbenoekonomskih odnosov pa je ocena razmer v občini. Poudarjene so tudi naloge izhajajoče iz kritične analize političnega sistema in dolgoročnega programa stabilizacije. »Naloge iz teh dokumentov se morajo čimprej in dosledno uresničiti, ker bi vsako odstopanje in omahovanje pomenilo poglabljanje težav v gospodarstvu in delovanju političnega sistema,« so poudarili člani komiteja. Programske usmeritve bodo služile osnovnim organizacijam za sestavo lastnih programov, ki bodo morali biti prilagojeni razmeram v posamezni organizaciji. V pripombah na osnutek resolucije za 10. kongres ZKS so člani komiteja menili, da bi bilo potrebno navesti družbene dejavnosti, ki bodo imele prednost pri razvoju v naslednjem obdobju na sploh pa je vprašljiva delitev na bolj ali manj potrebne. Pripomnili so tudi, da je potrebno doseči dosledno uresničevanje vloge in funkcije TOZD zapisane v zakonu o združenem delu. Sodili so tudi, da odnos do ZSMS ni ustrezno opredeljen, da bi vsebina Komunista morala biti aktualna, da bi služila sprotnemu informiranju članstva in nenazadnje, da je v resoluciji premalo poudarjen družbeni pomen dohodka. -jk Obvezniki naborniki so svojo državljansko dolžnost — volitve opravili še pred odhodom na odsluženje vojaškega roka. Ob tej priložnosti so jim pripravili kulturni program, v imenu Občinske konference ZSMS jim je spregovoril sekretar Janko Kos, Marjan Žohar pa jim je v imenu sekretariata za ljudsko obrambo zaželel srečno vrnitev. Vsem pa je simbol — rdeč nagelj — pripela Jolanda Ušen. jk Savinjski magazin Žalac ZNAK ZAUPANJA IN SODELOVANJA Zaprta kandidatna lista PREDLOQ ZA NAJODGOVORNEJŠE FUNKCIJE V SKUPŠČINI OBČINE: predsednik skupičlne: namestnik: Predsednica zbora KS: namestnik: predsednik zbora ZD: namestnik: predsedni družbenopolitičnega zbora: namestnik: Ludvik SEMPRIMOŽNIK, roj. 1943, dipl. ing. kmetijstva, zaposlen v Hmezad KZ Savinjska dolina Franc ŽUŽELJ, roj. 1937, organizator dela, direktor DO Strojna Žalec Silva UČAKAR, roj. 1937, poslovodja, poslovalnica Savinjski magazin Vransko Marjan Sever, roj. 1946, strojni tehnik, vodja vzdrževanja in investicij v Garant Polzela Franc JELEN, roj. 1939, vodja službe varnosti v TN Polzela Udlja KOCELJ, roj. 1967, predmetna učiteljica slovenskega jezika na OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec Ivan URANJEK, roj. 1922, višji upravni delavec, upokojenec Branko POVŠE, roj. 1948, srednja politična šola, SOZD Hmezad Žalec ZA VODILNE IN DRUGE FUNKCIJE V SKUPŠČINAH SIS Občinska izobraževalna skupnost: predsednik skupščine: namestnik predsednika: predsednik zbora uporab.: namestnik: predsednik zbora izvajal.: namestnik: Občinska skupnost otroškega varstva: predsednik skupščine: namestnik predsednika: predsednik zbora uporab.: namestnik: predsednik zbora izvajal.: namestnik: Občinska kulturna skupnost: predsednik skupščine: namestnik predsednika: Rafko KONČINA, roj. 1945, dipl. ing., direktor AGROS SIP Šempeter Emilija ČBRNILA, roj. 1943, predmetna učiteljica, pomočnik ravnatelja COš Slavko Šlander Prebold Jožica ŠKORJANC, roj. 1939, pravnicä, vodja komercialne službe TN Polzela Slavko ŠTRAKL, roj. 1948, elektrikar, vodja izmene Hmezad DO Minerva Za-bukovica Breda ŠIP, roj. 1949, predmetna učiteljica na OŠ Miroslav Širca Petrovče Danijela OCEPEK, roj. 1938, učiteljica na OŠ Peter Šprajc — Jur Žalec Zoran KRITER, roj. 1957, ekonomist, vodja računalniškega centra SOZD Hmezad Ivo VOLK, roj. 1941, višji upravni delavec, sekretar HMEZAD — DO Minerva Žalec Nevenka ŽOHAR, roj. 1955, višji upravni delavec, TT Prebold Vilma TEKAVC-VAŠ, roj. 1961, gradbeni tehnik, samostojna obrtnica Majda RAJH, roj. 1956, vzgojiteljica WZ Janko Herman Žalec, enota Prebold Katja KRAŠOVEC, roj. 1952, vzgojiteljica, WZ Janko Herman Žalec predsednik zbora uporab.: namestnik: predsednik zbora izvajalcev: namestnik: Občinska telesnokultuma akupnost: Valerija VERDNIK, roj. 1943, ekonomistka, samostojna obrtnica Henrik KRAJNC, roj. 1952, učitelj, sekretariat za LO Jože MEH, roj. 4958, trovec, operater na računalniku SOZD HMEZAD Žalec «Peter KOS, roj. 1952, kmet Anton UPLAZNIK, roj. 1935 elektrikar, vodja delavnice Ingrad Celje Jaka JERŠIČ, roj. 1939, tekstilni tehnik, TN Polzela predsednik skupščine: namestnik predsednika: predsednik zbora uporab.: namestnik: predsednik zbora izvajal.: namestnik: Mitja URISBK, roj. 1941, orgaplzator dela, vodja TOZD Keramika v KIL Liboje Darko NARAGLAV, roj. 1952, srednja politična šola, mojster belilec v TT Prebold Jože KEK, roj. 1938, varnostni inženir, vodja službe za varstvo pri delu v Ju-teks Žalec Paimira AMBROŽ, roj. 1956, predmetna učiteljica telesne vzgoje na COŠ Slavko Šlander v Preboldu Rudi KRONOVŠEK, roj. 1944, dipl. ing. strojništva, vodja raziskav in razvoja v Gorenju, T. Velenje Andrej ŠPORIN, roj. 1957, dipl. ekonomist, instruktor — organizator v Hmezad — Interna banka Žalec Občinska zdravstvena skupnost: Jože JAN, roj. 1937, politolog, direktor Gradnja Latkova vas predsednik skupščine: namestnik: predsednik zbora uporab.: namestnik: predsednik zbora izvaja.: namestnik: Alenka BOŽINOVIČ, roj. 1948, višja medicinska sestra, glavna sestra v ZD Žalec Franci VOVK, roj. 1955, dipl. ekonomist, analitik v Hmezad Agrina Žalec Anica ROTAR, roj. 1947, tekstilni tehnik, tajnica, Juteks Žalec Vera KOS, roj. 1955, farmacevtski tehnik, Lekarna Žalec Metka PODBREOAR, roj. 1952, zdravnica v ZD Žalec Občinska skupnost socialnega skrbstva: Irena ZLOBEC, roj. 1954, pravnica, vodja splošne službe v Slovin Žalec Slavko RESNIK, roj. 1952, dipl. pravnik, sekretar IS SO Žalec predsednik skupščine: namestnik predsednika: predsednik ZU: namestnik: predsednik zbora izvajal.: namestnik: Hilda PREMIK, roj. 1934, učiteljica ha OŠ Nade Cilenšek, Griže Ljubica HLADE, roj. 1951, organizator dela, vodja prodaje IGM Gradnja Latkova vas Drago CEHNER, roj. 1948, učitelj sekretar OZ DPM Žalec Ljubo LAMPRET, roj. 1948, socialni delavec na Centru za socialno delo v Žalcu Samoupravno stanovanjska skupnost: predsednik skupščine: namestnik predsednika: predsednica ZU: namestnica: predsednik zbora izvajal.: namestnik: Anton AJDIČ, roj. 1945, organizator družbenega standarda v SOZD Hmezad Slavko SATLER, roj. 1936, šofer, skladiščnik surovin v Aero — TOZD Kemija Šempeter Kristina KOČEVAR, roj. 1934, višja socialna delavka, vodja obče kadrovske službe v TT Prebold Motka TOMINŠEK, roj. 1956, ekonomski tehnik, kadrovik v KIL Liboje Robert ZOFFL, roj. 1950, gradbeni tehnik, pomočnik direktorja TOZD GO Žalec Anton HRIBAR, roj. 1936, gradbeni tehnik, vodja inženiringa v Zavodu za načrtovanje Žalec Občinska skupnoat za zaposlovanje: predsednik Filip LESJAK, roj. 1944, upravni pravnik, vodja splošno-kadrovskega sektorja skupščine: Hmezad Agrina Žalec namestnik Ivanka KRAOL, roj. 1938, pravnik, sekretar SOZD Hmezad predsednika: Občlnaka skupnost za socialno varstvo: predsednik Breda ŽAGAR, roj. 1950, dipl. pravnica, pravnica v SOZD Hmezad Žalec skupščine: namestnica: Vasilija KRAJNC, roj. 1937, administrativni delavec, vodja službe za splošne zadeve v Juteks Žalec Občinska raziskovalna skupnost: predsednik skupščine: namestnik predsednika: Jože PRAPROTNIK, roj. 1945, dipl., ing. kemijske tehnologije, vodja predela-• ve plastike Tomaž URANJEK, roj. 1955, dipl. ing. strojništva, vodja razvoja v Ferralit Žalec Skupnost pokojninskega in Invalidskega zavarovanja predsednik Zorko GODLER, roj. 1931, pravnica, upokojenka iz Liboj zbora delegatov: namestnica: Minka ŽILNIK, roj. 1932, politologinja, vodja splošno-kadrovske službe v Hmezad DO Kmetijstvo Žalec Ugodna le zunanjetrgovinska menjava Lani manjši fizični obseg proizvodnje ob večjem številu zaposlenih Čeprav nekateri kazalci gospodarjenja v preteklem letu niso povsem primerljivi, pa je na dlani, da resolucijskih ciljev nismo uresničili in da so se negativna gibanja sredi leta nadaljevala vse do konca leta. Izrazito negativen trend se kaže v fizičnem obsegu proizvodnje, izgubah, reproduktivni sposobnosti, delitvi čistega dohodka in zaposlovanju. Če upoštevamo zaostrene pogoje gospodarjenja — od denarno kreditne politike, obrestnih mer, te- Fizični obseg proizvodnje se je v primerjavi z letom 1984 zmanjšal, je tudi manjši od rasti v SRS, na to pa je vplivala predvsem proizvodnja reprodukcijskega materiala. Posledice se odražajo v doseženem prihodku, nanj pa so vplivale tudi zaloge in nerealizirani prihodki. Zaostajanje je največje v gradbeništvu in trgovini, med nosilci razvoja pa v SIP-TOZD TKS, TN Polzela — TOZD Ženske nogavice in TOZD Moške nogavice, Juteks in še vrsta manjših organizacij. Rast porabljenih sredstev ni primerljiva zaradi obračunske spremembe. To velja tudi za primerljivi dohodek, ki pa kljüb te- čaja dinarja, težave v zvezi z izvoznimi krediti, razpolaganje z devizami pa vse do cenovnih neskladij, potem moramo k rezultatom dodati predznak: objektivni vzroki, čeprav subjektivnih ne kaže prezreti. Ob takšnem stanju pa se vse bolj zaostrujejo razmere v družbenih dejavnostih oziroma je prizadet razvoj občine. Sicer pa si najprej poglejmo nekatere kazalce gospodarjenja v preteklem letu, primerjane z letom 1984: (v 000 din) 91.661.840 169% 73.196.394 185% 18.860.382 169% 12.712.353 160% 9.635.854 189% 1.330.955 87% 5.158.462 144% 13.306 105% 1.199.064 260% 7.847.525 108 % 96,9 % mu beleži realen padec. Za čisti dohodek velja zapisati, da je bila delitev neugodna. Kar 84 odstotkov vseh sredstev je bilo namenjenih za osebne dohodke in skupno porabo. Delitvena politika je torej prekoračila vse resolucij-ske okvire. Ob 79-odstotnem povečanju cen so bili osebni dhodki realno večji za dva odstotka. Kljub takšni rasti osebnih dohodkov pa še vedno zaostajajo za poprečjem v regiji in republiki. Amortizacija, zlasti minimalna, je dosegla zelo nizko rast, zato je vprašljiva nadomestitev osnovnih sredstev. Ker pa upada tudi reprodukcijska sposobnost, je ja- sno, da bo ogrožen tudi nadaljnji razvoj gospodarstva. Slabšo akumulativno sposobnost beleži 23 OZD, brez akumulacije pa je preteklo leto zaključilo osem OZD. izgubo so zabeležile Koto— TOZD Inde Vransko (63,902.967 din); Garant Polzela (3.627.165 din); Aero—TOZD Kemija Šempeter (174.309.437 din); Zarja-TOZD Lesna industrija (17.142.272 din); Hmezad—Mlekarna Arja vas (790.124.965 din); Hmezad—Čebelarska zadruga (21.353.051) in Hmezad—Gostinstvo in turizem (128.604.583 din). Tako so se izgube več kot podvojile, razen Hmezadovih organizacij, so ostale izgubo pokrile. Ugodna gibanja so bila dosežena le v zunanjetrgovinski menjavi, ki se je povečala za osem odstotkov, za dobrih trinajst odstotkov pa na konvertibilnem tržišču. Največji izvozniki so bili SIP, Hmezad Export-import in Juteks; na konvertibilno tržišče pa tudi TT Prebold. Ugodno je še vedno tudi pokritje uvoza z izvozom. Ekonomske zakonitosti, ki niso zajele še celotnih reproverig, so lani najbolj prizadele predelovalno industrijo, pred tem pa trgovino. Vprašanje pa je, kako dolgo bo treba še čakati na prodor ekonomskih zakonitosti v bazično industrijo, ki v veliki meri tudi vpliva na predelovalno industrijo, ki je v občini najbolj zastopana. Investicijska vlaganja so bila dosežena v mejah načrtovanega obsega, večina sredstev pa je bila namenjena za gospodarske naložbe. Nazadnje pa ne bi smeli prezreti podatka, da je bila rast zaposlovanja večja od načrtovane, kar pa se ni odrazilo v fizičnem obsegu proizvodnje. jk celotni prihodek porabljena sredstva dohodek (primerljiv) čisti gohodek del ČD za OD del ČD za izboljšanje materialne osnove sredstva za reprodukcijo zaposlenost na osnovi ur izgube izvoz fizični obseg proizvodnje Davčni sistem še premalo učinkovit Spremeniti bo treba predvsem našo zavest Zbori občinske skupščine bodo med drugim na seji, ki bo 27. marca, obravnavali tudi poročilo o izvajanju davčne politike. Izvršni svet na izvajanje davčne politike sicer ni imel pripomb, sprejel je le naročilo upravi za družbene prihodke, naj uveljavi spremembe zakona o stavbnih zemljiščih, pri čemer gre za nekatere novosti pri odmerjanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O tem bodo razpravljali tudi delegati zborov občinske skupščine. Ob prebiranju poročila o izvajanju davčne politike so se nam zastavljala nekatera vprašanja, nanje je odgovoril načelnik uprave za družbene prihodke Silvester Jošt. Sistem obdavčitve dohodka iz kmetijske dejavnosti je bil lani nespremenjen, ob enakem katastrskem dohodku in 1-odstotni višji stopnji davka so bila zbrana sredstva (23 milijonov din) le za dobro tretjino večja kot leta 1984. Zaradi spremenjenih cen lesa na panju je bil davek od posekanega lesa dva in polkrat večji. Olajšave pri davku od kmetijstva so bile priznane v višini več kot devet milijonov din. Sicer pa davek predstavlja 24 odstotkov, zdravstveno varstvo 17, starostno zavarovanje en odstotek, pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa kar 48 od- stotkov dajatev. Po dejanskem dohodku je bil odmerjen davek osemnajstim zavezancem v višini 528 milijonov din. »Število zavezancev, ki jim je bila priznana olajšava za oddane tržne viške, se je precej povečalo, dvakrat večja pa je bila višina priznanih olajšav,« je še dodal Silvester Jošt. Davek od dohodka gospodarske dejavnosti oziroma obrti je bil odmerjen za leto 1984 od skupnega števila 603 zavezancev skupaj 161-tim zavezancem, kar pomeni, da je davek plačala le dobra četrtina zavezancev. Od 72 gostincev je bil davek odmerjen desetim, od 103 avtoprevoznikov pa je davek plačalo le 14 zavezancev. »Zaradi sprememb zakona najhitreje narašča število zavezancev, ki so obdavčeni v pavšalnem znesku. Vendar pa kljub temu ni bistvenih sprememb pri tistih obrtnikih, ki poslujejo z gotovino, pri gostincih recimo blagajne niso prinesle nič novega, zato dvomimo v realno prikazovanje dohodka. Pri zavezancih, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, je lani bil dohodek večji za 80 odstotkov, ostanek čistega dohodka pa za 20 odstotkov. Stopnja rasti je nižja od inflacije, stanje pa je odraz gospodarskih razmer in sistema obdavčitve. Davčni sistem namreč ni spodbujal k ustvarjanju višjega dohodka, ostanka čistega dohodka in k razširjanju materialne osnove dela. Spremembe zakona pa naj bi te slabosti odpravile. Davčne olajšave so bile višje za 42 odstotkov, predvsem na račun vlaganj v razširjeno reprodukcijo. »Po napovedi za preteklo leto so najvišji skupni dohodek prijavili Radivoj Pristovšek, organizator dela, 3.803.446; Stanko Koželj, ekonomist 3.356.064; in Jože Grušovnik, dipl. ing., 3.012.367. Pri teh gre za dohodek, pridobljen tudi z naslova inovacij. Število napovedi se sicer povečuje, zmanjšuje pa se število zavezancev, ki jim je odmerjen davek,« s temi podatki je postregel Silvester Jošt. Ko smo mu zastavili vprašanje, kako je z ugotavljanjem izvora premoženja, je na kratko odgovoril, da ni bilo storjenega nič, saj so postopki dolgotrajni in zapleteni, iz izkušenj pa ugotavljajo, da ni mogoče doseči bistvenih rezultatov. Sicer pa je mnenja, da je kaznovalna politika premila in da ne daje ustreznih rezultatov. Morali pa bi spremeniti predvsem zavest, da smo občani dolžni prispevati skladno s svojimi možnostmi za skupne potrebe. To velja tudi za preprečevanje prekrškov, ki jih mnogokrat spodbujamo tudi sami. jk Ker je na domačem tržišču vse manj povpraievanja po kmetijskih priključkih, si v temeljni organizaciji PKM Strojna Žalec prizadevajo čimveč prodati na tujem. Tako v letošnjem letu načrtujejo 15-odstotni izvoz, za katerega bodo iztržili 20 milijonov din. Te dni že odpremljajo trosilce in sejalnike za Francijo in Belgijo, izvažali pa bodo tudi na Švedsko in še v nekatere države Zahodne Evrope. ®Il MIO jjiiJ- mmsm r Zastave, slavoloki, lepaki In gesla pa slavnostno okrašena volišča, pred-•vsem pa več kot tisoč marljivih občanov in aktivistov, ki so storili vse, da so volitve, ta izjemno pomemben politični dogodek, dobro uspele, takšna je bila torej podoba v četrtek, 13. marca, v organizacijah združenega dela in 16. marca v krajevnih skupnostih. Izvolili smo več kot tri tisoč delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, glasovali pa smo tudi o 'isti kandidatov za drvžbsnepolitiči zbor. Veliko dela pa je bilo opravljenega že v pripravah na volitve, ki so trajale več kot leto dni. Sedaj smo torej izvolili delegate, vsem zaupamo in jim nalagamo težko delo. Pričakujemo več kot so v času delegatskega sistema doslej storili dosedanji delegati, čeprav tudi njim ne moremo naprtiti vseh težav in problemov, ki jih bodo morali reševati novi delegati. Novi delegati pa pričakujejo več pomoči odgovornih dejavnikov, kajti brez njih delegatski sistem ne bo doživel napredka. Nasploh je bilo v pogovorih z volil-ci največkrat slišati besedo ODGOVORNOST. Predsedstvo občinske konference SZDL je že naslednji dan Ko smo obiskali nekatera volišča v krajevnih skupnostih, smo slišali tudi nekatere zanimive ugotovitve. Tako kot običajno je večina občanov volila že v dopoldanskih urah, le manjši del popoldan. Marsikje pa so tudi tokrat morali čakati na nekatere posameznike, ki so svojo državljansko dolžnost opravili šele tik pred zaključkom volitev. Nanje so se člani volilnih odborov upravičeno jezili, saj so jih morali čakati, ob 19. uri pa delo seveda še ni bilo opravljeno. Takšen odnos do aktivistov in ne nazadnje do volitev je vse prej kot primeren, med občani pa so tudi takšni, ki So od družbe že mnogo dobili ali pa to še pričakujejo. Mnogo dela so imeli volilni odbori v tistih krajevnih skupnostih kjer so se odločili za odprte kandidatne liste. V Žalcu, kjer so imeli le tri volišča, je bilo treba pregledati na enem volišču kar 1048 glasovnih lističev. Zato bodo morali v prihodnje razmišljati o več voliščih. Tudi tokrat pa se je izkazalo, da so občani volili po vrstnem redu, ker vseh kandidatov niso poznali in tako niso bili izvoljeni kandidati, ki so bili zapisani v zadnjem delu glasovnice. Torej odprta lista ni povsem opravičila namena. In še ena zanimivost. Volilni odbor Obrt- PovedaSi so na volišču Potek volitev v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih smo spremljali tudi novinarji Savinjskega občana in v razgovorih z dosedanjimi in novimi delegati zapisali mnenja o dosedanjem delu delegatskih teles, načrtih in željah novoizvoljenih delegatov. Ksenija Grum, Hmezad Agrina: -Naša delegacija za zbor združenega dela se je v začetku redno sestajala, kasneje pa je bilo nekaj težav. Namreč šoferji, ki so bili iz opravičljivih razlogov odsotni, bili so na vožnjah, pa trgovci, ki niso mogli zapustiti prodajnega pulta, se seveda niso mogli udeleževati sej delegacije pa tudi sej občinske skupščine. Kadar je bila na dnevnem redu za našo delovno organizacijo pomembna točka, smo se sestajali skupaj s predstavniki vodstva, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in tako skupno oblikovali stališča. Pa tudi veliko neodgovornih delegatov je bilo, pa jih zaradi zahtevnih postopkov nismo zamenjali. V pri- gat po dogovorjenem ključu, tako da smo prišli na vrsto vsi. Nekaj težav je bilo z delavci, ki delajo v izmenah. Največ dela je imel vodja delegacije, ki se je moral za sejo pripraviti. Temeljiteje smo obravnavali tiste zadeve, ki so bile za nas pomembnejše, z vodstvi družbenopolitičnih organizacij smo dobro sodelovali. Sicer pa je vsak delegat dobil v roke Delegata in'si sam prebral to, kar ga je zanimalo. Prav bi bilo, da bi v gradivu dobili tudi variantne predloge, saj bi se s tem zanimanje delegatov tudi povečalo. Tako pa sedaj vse preveč glasujemo o že vnaprej dogovorjenih sklepih ali stališčih, zavedam pa se, da vedno tudi to ni mogoče drugače.« Franc Hrastovce, SIP — TOZD TKS, predsednik volilne komisije: »Imamo eno volišče in 906 volilnih upravičencev. Nočna izmena je volila že ob šesti uri in ob osmi uri smo imeli že več kot polovično udeležbo. Delavci, ki so na bolezenskem dopustu, so prišli volit brez posebnega poziva, kar potrjuje njihovo visoko zavest. Imamo zaprto kandidatno listo, saj smo v času evidentiranja in kandidiranja opravili široko javno razpravo in je vsak imel možnost izreči mnenje o kandidatih. udeleževali. Med drugim je nekaj krivde tudi v preobsežnem in za delegate z manj znanja in usposobljenosti prezahtevnem gradivu. Ker predlagatelji na seji skupščine podajajo uvodne obrazložitve, sodim, da bi bila gradiva lahko bolj zgoščena, kogar pa zanimajo podrobnosti, pa jih naj dobi na seji ali pa naknadno v pisni obliki. Ni prav, da delegati dobivamo dodatno gradivo na mizo, kar je še posebej prisotno v republiški skupščini, saj se v takšnem primeru delegat nima nobene možnosti posvetovati z bazo. Najbolj pa me je vedno motilo, ko so nas odgovorni funkcionarji prepričevali, da moramo nekaj sprejeti, čeprav smo pred tem že trikrat glasovali proti. Vse preveč odločitev se prenaša tudi na delegate skupščine, ko pa bi lahko kakšno odločitev sprejeli že posamezni odbo- n' Tako bi seje bile tudi mnogo krajše, nam pa bi prikrajšali mnogo dragocenega časa. Zato, da formalno dvigujemo roke in odločamo o zadevah, ki so že vnaprej dogovorjene na višjih ravneh, res ne potrebujemo takšne množice delegatov na sejah. V praksi smo še daleč od zapisanih načel delovanja delegatskega sistema, vse skupaj pa bi morali precej racionalizirati. Kruh si namreč služimo predvsem z delom.« cejšnjega porasta števila šolskih . otrok, ki imajo sedaj dvoizmenski pouk. Danes so nam ponudili tudi predlog programa samoprispevka, v katerem je zajet tudi ta problem. Kolikor, bo v moji moči, se bom trudila, čeprav kmetje ne moremo na seje v vsakem času, saj je treba najprej opraviti pri živini ali na njivi. Delavci v večini opravijo seje med delovnim časom, nas pa delo vedno počaka. Prav pa je, da smo vključeni tudi kmetje, saj se večkrat čutimo odrinjene « Franc Krajnc, Žalec: »Delegati za pokojninsko zavarovanje bi se morali bolj zavzemati za upokojence, še zlasti za tiste, ki imajo majhne pokojnine. Včasih smo na volitvah volili s kroglicami in je bilo bolj enostavno, sedaj pa je toliko pisanja, da mi je moral pomagati sin. Veliko predlaganih, zlasti mlajših, pa tako ne poznam, sicer pa upam, da bodo v redu. Sicer pa bi morali več delati in manj govoriti.« Slavica Čehovin, Žalec: »Sem študent VEKŠ v Mariboru in sem volila tudi v šoli. študentje z marsičem nismo zadovoljni, naši problemi niso majhni, zato se zavzemamo za hitrejše odpravljanje slabosti v naši družbi. Ljudje, posebej pa še funkcionarji, ki si niso ustvarili zaupanja, bi morali Milan Bratušek, Ksenja Onim, Jože Križnik, Jelka Kajtna, Frane Hrastovec, Boris Turk, Dani Kopušar, po volitvah ocenilo potek volitev, ki so potekale brez negativnih pojavov in v izredno dobrem vzdušju. To seveda potrjuje tudi udeležba, ki je bila visoka tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih. V organizacijah združenega dela je volilo 11058 volilcev od 12279 vpisanih v volilne imenike, kar pomeni, da je bila udeležba 90-odstot-na. Od 1301 vpisanih volilcev v obrti je volilo 1078 volilcev, 83-odstotna udeležba pa je bila precej boljša kot pred štirimi leti. V krajevnih skupnostih je volilo 25814 občanov od 27476 vpisanih v volilne imenike, udeležba je bila torej 94-odstotna. Na 44 voliščih je volilo 2065 kmetov kooperantov od 2191 vpisanih, udeležba pa je bila 98,7-od-stotna. Za listo kandidatov za družbenopolitični zbor se je izreklo 22122 občanov oziroma 85,85 odstotka vseh volilcev, proti je bilo 2292 glasovnic, 1344 pa je bilo neveljavnih. V posameznih krajevnih skupnostih pa so zabeležili naslednjo udeležba: Andraž 94%, Braslovče 95%, Galicija 92%, Gomilške 97%, Gotovlje 94%, Griže 94%, Letuš 99%, Uboje 94%, Petrovče 94%, Polzela 95%, Ponikva 95%, Prebold 95%, Šempeter 95%, Šešče 98%, Tabor 94%, Trnava 99%, Vinska gora 95%, Vransko 93%, Žalec 89% in Vrbje 96%. nega združenja je denar za malico namenil za bolnišnico. . Za nami je torej zahtevno delo, za katerega izreka občinska konferenca SZDL zahvalo in priznanje vsem aktivistom, ki so največ pripomogli k uspešno opravljeni nalogi. Pred nami pa je štiriletno obdobje dela novih delegatskih teles, ki jih čaka odgovorno, zahtevno in naporno delo. Izvolili smo jih, ker jim zaupamo in od njih veliko, veliko pričakujemo Milan Bratušek, predsednik občinske volilne komisije: »Komisija je spremljala potek volitev in po poročilih volilnih komisij v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ocenila, da so le-te potekale skladno z zakonom in ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Prav tako ni bilo negativnih izpadov oziroma motenj poteka volitev. Nekaj težav je bilo z volilnimi imeniki, v veliki meri tudi po krivdi občanov, ki kljub pozivu in zakonski dolžnosti niso uredili oziroma uskladili podatkov v volilnih imenikih. Zato je nujno, da to store čimprej. Volišča, ki imajo preveliko število volilcev, bo nujno potrebno razdeliti v več volišč, kajti za volilne odbore je delo v takšnih primerih prenapòrno.« hodnje bi morali to možnost uvesti. Naša delegacija je imela tudi pripombo, da seje sredi delovnega časa niso v duhu stabilizacijskih prizadevanj. Bili smo tudi mnenja, da so delegacije v majhnih temeljnih organizacijah, v katerih so delavci veliko na terenu ali pa nujno vezani na delovno mesto, zelo vprašljive« Jože Križnik, Obrtno združenje, vodja delegacije za zbor združenega dela: »Naša delegacija se je sestajala redno in le enkrat je naš delegat manjkal na seji občinske skupščine iz opravičljivega razloga. Na sejah smo temeljiteje razpravljali o vprašanjih obrti, o drugih vprašanjih pa bolj informativno. Kadar pa smo se morali temeljiteje pogovoriti o naših vprašanjih, smo imeli neposredne razgovore z občinskimi dejavniki. Z njimi smo dobro sodelovali. Delegatsko glasilo je velik napredek, saj je bolj pregledno in pomembne zadeve si lahko tudi shraniš, kar prej ni bilo mogoče.« Jelka Kajtna, Aero — TOZD Kemija: »V delegaciji za zbor združenega dela sem bila že v preteklem obdobju in bom tudi v prihodnjem. Sestajali smo se redno, na seje občinske skupščine pa je šel vedno drug dele- Nasploh pa so volilni postopki preveč zapleteni in bi jih morali poenostaviti.« Borit Turk, SIP - TOZD TKS: »Bil sem delegat za področje telesne kulture in naša delegacija je bila precej aktivna. Vseskozi smo se zavzemali za večjo podporo rekreativnega in množičnega športa in moram reči, da smo tudi uspeli. Žal za to dejavnost nikoli ni dovolj sredstev in jih je tako težko pravično razdeliti « Dani Kopušar, SIP — TOZD TKS: »Na bolezenskem dopustu sem že skoraj dve leti in da komisija ne bi po nepotrebnem čakala, sem prišel volit brez posebnega vabila. Sicer pa je voliti naša dolžnost. Doslej še nisem bil delegat, če pa bi mi zaupali to dolžnost, bi se zavzemal za uresničevanje sprejetih nalog. Prav tega pa pri delegatih in sploh v naši družbi precej pogrešamo« Miran Miklavžin, LIK Savinja: . »Bil sem delegat za zbor združenega dela v občinski in republiški skupščini. Veliko težav in slabosti je bilo, zato ni čudno, da delegatski sistem še ni prišel v zavest vsakega delegata. Da se nismo redno sestajali v naši delegaciji, smo veliko krivi tudi sami. Tudi sej občinske skupščine se nismo- redno Mirko Ulaga, KS Gotovlje: »Če bom danes izvoljen, potem bom delegat za zbor KS že drugi mandat. Naša dosedanja delegacija ni bila najbolje sestavljena zaradi izmenskega dela in zaradi pogoste službene zadržanosti delegatov smo večkrat bili na sejah le •trije ali štirje. Sedaj upam, da bo bolje, saj smo bili pozorni prav na to. Bilo pa je prisotnih precej objektivnih in tudi subjektivnih vzrokov za slabše dosedanje delo. Kljub prizadevanjem nekaterih nalog, ki nam jih je naložila krajevna skupnost, nismo uspeli rešiti. Ena takšnih je avtobusno postajališče, za katerega se bomo zavzemali tudi v novem mandatu. Prav bi bilo, da bi delegatsko gradivo dobival vsak delegat tudi v prihodnje, v nasprotnem primeru bomo delegati brez nujnih informacij. Predlagam pa. da so gradiva bolj zgoščena, v njih naj bo le bistvo.« Katarina Jelen, Velika Pireši- ca: »Najprej sem glasovala za delegate v krajevni skupnosti, potem pa kot kooperantka še delegate z zbor združenega dela. Temeljito sem pregledala predlagane liste kandidatov in ker večino poznam, sem se tudi laže odločila. Prvič sem tudi sama delegatka za vzgojo in izobraževanje. Prav v naši krajevni skupnosti nastaja vse večji prostorski problem zaradi pre- svoja mesta prepustiti sposobnejšim, še zlasti mlajšim, čeprav izkušenj ne kaže zapostavljati.« KATARINA MARINKO, Matke: Na volitve sem prišla iz Matk pod Go-lavo in na volišče me je pripeljal nečak, sicer pa sem prihajala sem ob takšnih prilikah vedno peš, čeprav imam od doma do Matk dve krepki uri hoda in se mi leta že nagibajo čez šestdeset. Letos pa so mi začele nagajati noge, kar dosti so trpele vse moje življenje, in sem se na volišče prvič pripeljala. Zavedam se svoje dolžnosti do skupnosti in upam, da bodo tudi meni priskočili na pomoč, ko jo bom potrebna. Delegate, za katere sem obkrožila, »za«, v večini poznam in se mi ni bilo težko odločiti. FRANC VASLE, delegat KS Andraž: »V drugem in tretjem mandatnem obdobju sem bil delegat že v tovarni in v krajevni skupnosti, sedaj pa sem zopet delegat za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Žalec. Povedati moram, da delo delegatov, posebno pri nas, ni lahko. Andraž je ena tistih krajevnih skupnosti v občini, ki nima delovnih organizacij. Upam, da bom kot delegat delo opravil po svojih zmožnostih, mislim, pa, da bi morali v skupščini delegatove pripombe večkrat upoštevati.« Miran Miklavžin, Mirko Ulaga, Katarina Jolen, Franc Krajnc, Slavica Čehovin, Franc Vasle, Katarina Marinko Volitve so spremljali J. Kroflič, 1- Korber, T. Tavčar in D. Kobal Po poteh NOB v Savinjski dolini Resnica o sporni zadevi Ota Terglava-Groma Začetek polemike je leto 1981, ko so na Polzeli postavili spomenik žrtvam fašizma. Takrat se je pojavilo med žrtvami tudi ime Terglav Oto-Grom. Občinski odbor ZZB NOV Žalec je na to takoj reagiral, ker je bilo znano, da omenjeni ni bil žrtev fašizma, pač pa ga je NOV obsodila na smrt zaradi dezerterstva iz partizanov in povezave z belo gardo. Na tako odločitev 00 ZZB NÖV Žalec so negativno reagirali nekateri posamezniki in pa tudi sorodniki s Polzele, zaradi česar je bil 00 ZZB NOV Žalec prisiljen pridobiti pisna dokazila o sovražnem delovanju Ota Terglava-Groma v času NOV, predvsem po letu 1943. Dokazila, ki so v arhivu 00 ZZB NOV Žalec in tudi v Muzeju revolucije Celje, so številne pisne izjave borcev NOV, ki so bili s Terglavom v partizanih vse do njegovega pobega, dopis RSNZ Ljubljana, ki ima gestapovske dokumente, iz katerih je razvidno, da je bil Oto Terglav-Grom dezerter in prepričan belogardist. Tudi originalni dokumenti gestapa Celje dokazujejo sodelovanje Ota in Matije Terglava z njimi. Ti dokumenti so v Muzeju revolucije v Celju. Po temeljiti raziskavi primera je bilo ugotovljeno, da ime Ota Terglava-Groma ne sodi na spomenik žrtev fašizma na Polzeli, kar je bila skupna ugotovitev KO ZZB NOV Polzela in 00 ZZB NOV Žalec, s tem pa je bila zadeva tudi končana v letu 1981. Ob praznovanju praznika občine Žalec leta 1984 je bila izdana tudi monografija Polzele, katere urednika uredniškega odbora sta bila Vili Vybihal in Stanko Novak. Izšla je leta 1985, v njej pa se je ponovno pojavilo ime Ota Terglava-Groma kot žrtve fašizma in povzročilo ogorčenje med borci in aktivisti NOV, ki so primer Ota Terglava dobro poznali. V časopisih se je pričela objava člankov, najprej proti objavi Ota Terglava v Monografiji kot žrtvi fašizma, nato obramba urednikov, da Oto Terglav ni bil sovražnik NOV. Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Žalec je ugotovilo, da je objava spornega imena v monografiji Polzele samovolja urednikov, kar so potrdili tudi KO ZZB NOV Polzela in drugi odgovorni funkcionarji družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. To pa potrjuje dejstvo, da KO ZZB NOV Polzela sploh ni bila povabljena k sodelovanju pri pisanju monografije, tudi ne k poglavju, ki zajema čas NOB na Polzeli. Predsedstvi 00 ZZB NOV in OK SZDL Žalec sta skupno s predstavniki KO . ZZB NOV, KK SZDL in KS Polzele soglasno ugotovili, da ime Ota Terglava-Groma ne sodi v monografijo med žrtve fašizma in ga je treba iz nje črtati, javnost pa informirati o resničnosti zadeve Ota Terglava-Groma kot dezerterja in pristaša bele garde. To obveznost so prevzeli predstavniki DPO Polzela, vendar do danes tega niso storili. Občinski odbor ZZB NOV Žalec je pristojne organe na Polzeli pisno opozoril na izyedbo te naloge in na njen rok, sicer bo nanjo odgovoril sam. . Dezerterstvo Ota Terglava-Groma iz I. Pohorskega bataljona in pripadnost beli gardi dokazujejo naslednji dokumenti: Izjava To* neta Ulriha-Kristla z dne 15. 5. 1981 (v arhivu 00 ZZB NOV Žalec) ; izjava Janeza Strigla z dne 12. 5. 1981 (arhiv OO ZZB NOV Žalec) ; izjava Antona Škr-la z dne 27. 5. 1981 (arhiv ZZB NOV Žalec) ; knjiga Frana Zalaznika — Dolga in težka pot 1941—1945; izjava Jožeta Lesjaka, gestapovskega zastopnika Hansa Göttleja z dne 27. 4. 1944 o tem, da je Oto Terglav dezertiral in se tako znebil partizanstva (arhiv Muzeja revolucije Celje); izjava Jožeta Remeniha-Petra z dne 5. 6. 1981 (arhiv ZZB NOV Žalec); dopis Republiškega sekretariata za notranje zadeve Ljubljana z dne 17. 9. 1981 o pripadnosti Ota Terglava belogardistom; povezanost z gestapovskima zaupnikoma Jožetom Lesjakom in Matijem Trglavom, ki je bil med vojno blokfürer na Polzeli, pa dokazujejo tudi gestapovski dokumenti, ki se nahajajo v Muzeju revolucije v Celju. Iz vseh navedenih dokumentov je jasno razvidno, da je Oto Terglav-Grom dezertiral iz partizanov in bil nato resnični pristaš bele garde, zato ne more biti njegovo ime napisano med tistimi, ki so dali svoja življenja v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem. Urednika monografije oziroma pisca člankov Vybihal in Novak sta s svojim pisanjem poskušala rehabilitirati Ota Terglava-Groma s tem, da je bila Terglavova družina med prvimi na Polzeli, ki se je vključila v OF, kar nesporno drži, saj o tem pričajo žrtve. Pismo, ki ga pisca navajata oziroma ga hrani njegova sestra Štefka, pa je povsem dvomljivo, saj je datirano s 15. 8. 1943, takrat pa je bil Oto Terglav že osem mesecev izven svoje enote in se je skrival nekje v Šmihelu. V pismu pa je vse polno protislovij, ki niso skladne z dogajanji v NOB, Delež driižine Terglav je za NOV vsekakor precejšen, saj je žrtvovala pèt življenj, vendar pa to ni opravičilo in rehabilitacija za Ota Terglava-Groma, ki se je konec leta 1942 premislil in zapustil partizane, se skrival in navezovat stike s sovražnikom OF. V času NOV je vsak odgovarjal za svoja dejanja, zato se je tudi dogajalo, da je del družinskih članov sodeloval z OF, del pa z okupatorjem, kar še posebej velja za sodelovanje z belo gardo. Občinski odbor ZZB NOV Žalec je na volilni skupščini dne 24. januarja 1986 zadevo Ota Terglava-Groma ponovno razjasnil v želji, da preko informativnih sredstev javnost seznani z dejanskim stanjem, vendar so se vsi časopisi spretno izognili imena Ota Terglava. Predsedstvo je nato na svoji seji dne 19. februarja 1986 sklenilo, da predsednik razjasni javnosti sporno »zadevo Terglav« in jo prikaže v pravi luči. Nadalje je predsedstvo obsodilo ravnanje Vybihala in Novaka, ki s popačenjem dogodkov in zadev iz časa NOB rušita ugled borcev in aktivistov NOV. Predsednik OO ZZB NOV OBČINE ŽALEC: Rado Cilenšek Martin Košir si je ogledal Dom SLO Edo Pavšič v razgovoru s predstavniki občinskih organov za SLO in DS Ì innrn7iinin oil UDIoK prGuSlaVniKOV C iDorozemn sil J Sredi marca sta se mudila na obisku v naši občini komandant Teritorialne obrambe SRS generalmajor Edo Pavčič in republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Visoka gosta so predstavniki občinskega štaba TO, sekretariata za ljudsko obrambo komiteja za SLO in DSZ ter sveta za ljudsko obrambo seznanili z delom, organiziranostjo, uspehi in težavami na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in v njej oboroženih sil. še posebej pa so gosta zanimali pogoji dela občinskega štaba TO in sekretariata za ljudsko obrambo v novem objektu. Po ogledu Doma SLO sta izrekla precej pohvalnih besed na račun funkcionalne ureditve, ki je zgledna. Vidi se, da ste se nalog na področju SLO in DSZ lotili resno, zato imate tudi rezultate,« je med drugim dejal Martin Košir. jk -----------------------------------------------------, Kritike na nepravi naslov___________________________ Ko pozimi cestešin ulice niso splužene, ko radiatorji ne ogrejejo stanovanj, ko usahnejo pipè, tedaj jezo najprej stresemo nad delavci DO Komunala. Če je že jeza upravičena, pa vendar za vse le niso krivi. »Odgovornosti ne zanikamo, tudi napak ne, vendar jih sami tudi v bodoče ne bomo rešili. Naša delovna organizacija ima status posebnega družbenega pomena, tega se tudi zavedamo, zaradi finančnih težav pa te naloge ne moremo opravljati. Skladno z družbenim odgovorom zatakne tudi na tem področju. Ne zanikamo tudi subjektivnih vzrokov,« je na naša vprašanja odgovoril direktor DO Komunala Vili Korent. Največji proDiem predstavlja preskrba s pitno vodo. Lani je bilo veliko težav zaradi izredne suše. To se nam lahko še ponovi, če ne bomo poskrbeli za hitrejšo izgradnjo zajetij, za izgradnjo novega in za obnovitev sedanjega omrežja. Zmotno je pričakovati, da bomo ta problem rešili z vodarino, saj zbrana sredstva ne za- doščajo niti za obratovanje in vzdrževanje sedanjega omrežja. To potrjuje tudi 16.798.000 din izgube pri vodooskrbi v lanskem letu. Porast cene vodarine je bil namreč nižji od inflacije in stroškov, saj so se za nekatere, kot so energija, laboratorijski pregledi in za investicijsko vzdrževanje več kot podvojili. Zato delavce Komunale boli očitek direktorja TT Prebold Ivana Žagarja, objavljenega v Delu, da bi bilo zanje ceneje, če bi delavcem namesto pitne vode brezplačno dali liter vina. Predstavniki Komunale so nas prosili, da objavimo pojasnilo, kajti ta trditev ni točna in je povsem izkrivljena. DO Komunala namreč ostane od zbrane vodarine le 39% odstotkov zbranih sredstev, ostalo pa gre za izgradnjo kanalizacije, za Območno vah, kakršne so bile letošnjo zimo, pa v prvem trenutku ne zmoremo vsega, zato pričakujemo tudi nekoliko več potrpljenja, pozimi pa nam bi lahko pomagali tudi občani. j