Leto I« PoStnina - * S«*1 - pariallrana. Ljubljana, sreda 8. oktobra 1919. Posamezna Številka 16 vin, NEODVISEN DNEVNIK Štev. 221. Cen« po polti: *a telo leto. R M*— 28 PSI l8tB .H ZO*— zb m lita. R 10-n 1 ntus.. R 3*81 ZatJiMjancrasirtmi !B Bndfiiita ia npran: RopItBPina Bilca 9.1 Buda. tvlsfon itn. D Posamezna Številka 16 vin. Krek in Pogačnik. Danes, na dan druge smrtne obletni-** očeta, dr. Kreka polagajo v grob truplo ;j®e£a njegovih najzvestejših in po srcu naj-iplemenitejših njegovih učencev, danes nam P*firebejo dr. Lovra Pogačnika. /^Ob razdobju velikih zgodovinskih raz-!T°*ev nam umirajo najboljši, vsi žrtve svojega dela in truda za načela, vsi junaki, ki ®1®rajo na bojiščih. Najprvo je odšel od nas od dela do ,Rurti izmučeni dr. Žitnik, za njim je umrl c®sti zvesti in blagi Povše. Zdelo se je jima Previdnost ni bila volina, okusiti še vsega gorja in trpljenja sve-vojske. Delala sta za ljudstvo in sre-dela sta omahnila. Ko je bil utrl trnjevo pot svobodnemu "tevoju jugoslovanskega ljudstva, ko smo pričakovali svobode, ki naj nam pade T naročje kot zrel sad njegovega dela, nas j® zopet sredi boja in dela zapustil oče j~r*k( oče trpečih in bednih. Dve leti je j&nes od tega velikega trenutka, ko je najboljši med vsemi s svojo smrtjo zaključil Oljenje mučenika, trpina in delavca, k In danes poneso v soseščino, kjer po-izmučeno truplo našega Kreka, tudi našega Lovrenca. Tudi on je umrl kot dela za naša načela, kot žrtev zve-f*°be do ljudstva. Danes, ko se pripravlja-jrSuni viharji, da bi strli, zlomili in razde-stavbo krščanske ljudske organizacije, J* Umrl dr. Pogačnik, da nam v tem usod-. ej& trenutku da s svojo smrtjo vzgled, 7"*° moramo do zadnjega diha biti zvesti, smrti delavni in polni, duha požrtvoval-za svojo krščansko organizacijo. Saj ne boš hud, dobri naš Lovrenc! Hodil si bridko pot vsakega poštenega, zvestega delavca. Ko se je ob prevratu zdelo, da se vse podira nad glavo in pod nogami, tedaj si stal Ti kot hrastov steber in držal Mnogo očitkov je letelo na Te, pa vse si prenesel z veliko potrpežljivostjo, ki jo je zmožna le resnična ljubezen in zvestoba. Delavski sin si bil, Lovrenc! Delavčeva je bila Tvoja usoda. Od dela in trpljenja in naporov si se zgrudil. In danes je Tvoja zadnja pot, lahka Tebi, bridka nam. Bridka toliko bolj, ko se zdi, da s Teboj lega v grob velika ljubezen in zvestoba do smrti. Ni bil Lovro edini učenec dr. Kreka, niti prvi. Bil je najplemenitejši in najzvestejši, In zvestobe, plemenitosti ter ljubezni bo dr. Krekova organizacija potrebovala v teh bližajočih se dneh preizkušnje bolj, ko kedaj v svojem bojev in žrtev polnem razvoju. Klic smrti — klic ljubezni in zvestobe! Naše delavske vrste razumejo ta klic. Ne govorite nam o razboritih in genijalnih voditeljih! Dajte nam zvestih bojevnikov, ljubezni polnih junakov, dajte nam mož in žena, mučeniške volje in plemenitih src! Krščansko delavstvo stoji ob odprti gomili Pogačnikovi, stoji ob zaprtem grobu dr. Krekovem in obljublja vnovič idejam, ki jih je učil oče Krek, ki jih je širil in izvrševal naš Lovrenc, obljubo zvestobe in ljubezni do smrti! Ministrska kriza. LDU Belgrad, 7, oktobra, (ČTU) O L^^rski krizi javlja včerajšnja »Politi-5**: Včeraj ob 4. popoldne je bil na dvoru • Pavlovič, kateremu je regent poveril ipOdat za sestavo koalicijskega kabineta, ^.sestavo mu je dan rok 48 ur. Dr, Pav-je mandat sprejel in takoj začel po-»tovanja. Posetil je takoj Pašiča in z « — Prvi državni pravdnik Bežek: »Tam je bilo svobodno krasti.« — Sodišče je prisodilo Severju 18 mesecev težke ječe. Sever se pritoži, da je dobil preveč: »Kaj, bom jaz ob taki »košti« 18 mesecev delal.« — Predsednik: »O, košta je praV dobra, sem se o tem sam prepričal. — Ker pa niste zadovoljni s krivdo-rekom in 8 kaznijo, dobite postavnega zagovornika, da vloži za Vas ničnostno pritožbo.« Sever: »To ni nobena pravica, to je hudodelstvo, lumparija; saj vem, zakaj ste me tako obsodili, za to da Vam v zaporu delam.« Paznik odvede nezadovolj' nega zločinca v zapore. Naredba o 8 urnem delavniku. V »Službenih Novinab« št. 97 je bila glašena naredba o 8 urnem delavniku, ki *® glasi: § 1. Na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov te Slovencev, v industrijskih, obrtnih, rudarskih* trgovskih in prometnih obratih in podjetjih« bodisi privatnih ali pripadajočih državi, okrog ju, občini, kakor sploh pri delih t* vrste, » se postransko vrše v drugih podjetjih privat* nega ali javnega značaja, ne sme delovni čaj presezati osem ur na dan ali oseminštirid«*« ur na teden. Te odredbe veljajo skladno tudi za poo* jetja industrijskega značaja pri kmetijstvu ® gozdnem gospodarstvu. Za prometna podjetja (železnice, poit* telegrafe, telefone, tramvaje, brodarstvo it&j so morajo določila tega paragrafa uporablja« z modifikacijami, ki so neizogibne z ozirom na značaj teh podjetij. Te modifikacije dolo* čijo dotični ministri v sporazumu z ministjofl za socialno politiko. Spore o tem, ali spada podjetje pod W ali ono določilo te uredbe, rešuje minister r~ socialno politiko, ko je zaslišal interesente., § 2. Za industrijska in obrtna podjetja; Id prestopajo obsega domačega obrta tn v k*£ terih so zaposleni samo člani podjetnikot* družine, ne veljajo določila te uredbe. Spo** o vprašanju, ali naj se taka podjetja smatrat® za domačo obrt v smislu tega odstavka« <•* šujejo oblastva, navedena v § 8. tega zakol*8* ko so zaslišala zainteresirane zbornice. § 3. V osemurni delavnik se ne računi ochnrt ki je po zakonu, naredbi, pogodbi aH običaj® določen za posamezna podjetja in jposametfjf obrate ali za posamezne kategorije podjw* § 4. Delovni čas se more podaljšati samo & jemoma, in sicer: 1. Pri podjetjih, ki morajo po blatni fj®* sla ali zaradi javnega interesa delati bf®* prestanka. V teh primerih se morejo, da ** zagotovi redna izmena delavskih skupin« vezati samo moški delavci čez osemnajst l®** da v razdobju treh tednov največ enkrat d** lajo šestnajst ur, vštevši običajni (z zakoBgjjj naredbo ali pogodbo določeni) odmor. Tew® delavcem gre v razdobju treh tednov en odmor popolnih štiriindvajset ur, ki se všteva v tedenski odmor, že določen z za»w nom ali pogodbo. 2. Če nastopi nepričakovana potreba ** ki se ne pojavlja periodično — da se v obl*! tih odpravijo zapreke neoviranemu delu. 1_v1 takih primerih je podjetnik zavezan, da v ro*® štiriindvajsetih ur prijavi oblastvu, označen0* mu v § 8., kdaj je nastopila ovira v reda*®’ poslovanju in kdaj je prestala. 3. Oblastvo, označeno v § 8„ more ** prošnjo podjetja v interesu boljšega pre*«J' bovanja dovoliti, da se za posamezna P0®' jetja in posamezne obrate ali za posame**1! oddelke podjetja podaljša delovni čas najv®* na deset ur dnevno ali na šestdeset ur ted*®' sko, a tudi to največ za štiri tedne. Na P0* novno obrazložene prošnje se more ta dojo* litev podaljšati največ trikrat po štiri te®10 v istem koledarskem letu. To velja tudi za industrijska in za obr*^ podjetja, ki delajo sezonsko. Predložene prošnje je pristojno oblast*" obvezano (§ 8.) rešiti v roku treh dni- Pv kler prošnja m rešena, je prepovedano P°" daljšati delovni čas. M Ako podaljšba delovnega časa čez ur ne traja dalje nego tri dni v mesecu. £ treba posebne dovolitve, nego je dovolj, da ®* o tem obvesti pristojno oblastvo. § 5. Določila § 1. ne veljajo za one pomol#* posle, ki se morajo nujno dokončati, d# * delo lahko Začne ali izvrši (čiščenje del*L nipe, pripravljanje in čiščenje kotlov, strd* itd.), in ne za podjetja nestalnega značaja. početa zaradi neodložne izvršitve dela, »v’ potrebno spričo izrednih razmer ali sile, kršni so posli ob požarih, povodnjih i. oS‘ § 6. , Za delo, ki traja čez čas, določen v §,'J( odnosno čez oseminštirideset ur na te<**; (§§ 4., 5. in 6.), se mora plačevati naj 50 % več nego za delovne ure normalnega 0 lavnega časa, Pri akordantih se smatra za plačo malne delovne ure oseminštirideseti del ne tedenske mezde. § 7. Ob izvršitvi te uredbe delodajalca ne ,< re znižati že pogojene mezde. §8' ^ Kjer poslujejo obrtna oblastva in nadzorniki, rudarski nadzorniki, odnosu® spekcije ministrstva za socialno politiko# * nega časa po § 4. ter izrekajo kazni V° zakonu v prvi instanci. levi Kjer ni obrtnih ali rudarskih obl*®* K odnosno inšpekcij, izvršujejo ta posel V tična oblastva. , -fj» Zoper rešitev teh oblastev se more]0 y^, zadete stranke pritožiti na višja obrtna stva, kjer takih ui, in v zadnji instanc* Jr ministra za socialno politiko v roku 05 dni potem, ko dobe rešitev. ,,-tii Kazni zoper uradnike državnih P? Lt> in obratov, ki se ne ravnajo po določilih zakona, izrekajo na predlog ministra ?* clalno politiko pristojni ministri. § 9‘ . Z denarno kaznijo od 10 do 100 se kaznuje, kdor opusti prijavo ali je n« v času, določenem v § 4., točki 2. in P°s njem odstavku. Z denarno kaznijo od 50 do 300 jev se kaznuje, kdor brez dovolitve. žene v S 4.. točki 3„ podaljša delovni nagovarja delavce, čez zakonito določeni čas, ali kdor prekrši delovno pogodbo, omenjeno v § 6., točki 1. Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje tisti, ki z odpuščanjem delavcev iz posla, s samosvojim ustavljanjem dela ali kako drugače prisili delavce, da sprejmejo delovno pogodbo, ki nasprotuje določilom te uredbe, ali da delajo čez čas, ki ga določuje ta uredba, bodisi v obratu ali doma. Istako se kaznuje podjetnik obrata, odnosno podjetja, če kdo izmed njegovih nameščencev (nadzornik, delovodja itd.) prisili delavce, da sprejmejo delovno pogodbo, ki nasprotuje določilom te uredbe, ali da delajo čez čas, ki ga določuje ta uredba, bodisi v obratu ali doma. § 10. Ta uredba stopi v veljavo čez mesec dni PO razglasitvi v »Službenih Novinah kraljestva Srba, Hrvata in Slovenaca« ter velja, dokler se ne nadomesti z zakonom. Od takrat prenehajo veljati vsi zakoni, vse uredbe in naredbe, ki uravnavajo delovni čas na ozemlju kr 'jestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izvršitev te uredbe se poverja ministru za socialno politiko. V Belgradu, dno 12. septembra 1919. Aleksander s. r. Minister za socialno rolitiko: Vitomir Korač s. r. Jugoslovanska Strokovna Zveza. o Ljubljansko okrožje J. S. Z. Sinoči le je izvolil odbor okrožja J. S. Z. za Ljubljano. Na sejo je poslalo pet skupin ivoje zastopnike, V odbor so voljeni Fran Kremžar, predsednik; Ignacij Voje, namestnik; Ela Skubic, tajnica; odborniki Ivan Gostinčar, Martin Križaj in Otrin Iv, Seje se vrše redno vsak mesec. a Preska, V nedeljo dne 12. oktobra 1919 dopoldne se vrši shod skupine J. S. Z. Fride govornik iz Ljubljane. o Trbovlje, V nedeljo dne 12. oktobra 1919 ob 3. uri popoldne se vrši shod skupine J, S. Z. v Društvenem domu. Udeležite se v obilnem številu. Govornik pride iz Ljubljane. o Domžale. Shod slamničarskega delavstva, organiziranega v J. S. Z., se vrši v nedeljo 12. oktobra 1919 popoldne. o Kranj. V nedeljo imajo pri nas soci-jalni demokratje vinsko trgatev. Ker pa so izdali na vabilih, da jo priredi »organizirano delavstvo«, izjavljamo tem potom, da ni delavstvo, organizirano v J. S. Z., nič v stiku s to prireditvijo. — Odbor. o V Kranju se vrši sestanek zaupnikov JSZ v nedeljo 12. oktobra ob 9. uri dopoldne. o Borovlje. V nedeljo dne 19. t. m. priredi skupina J. S. Z. v Delavskem domu J. S. Z. šaljivo igro. Pred igro bode govor. Pride govornik iz Ljubljane. Vabimo k obilni udeležbi, o Mariborsko okrožje J. S. Z. V nedeljo, 5. oktobra 'se je ob priliki shoda v Rušah izvršila tudi revizija tamkajšnje skupine J. S. Z. Skupino v Rušah lahko prištevamo sedaj k večjim, ker je število v zadnjem času znatno narastlo in ker vlada za J. S. Z. vedno večje zanimanje, kar pa je seveda zasluga delovnega in požrtvovalnega odbora skupine. Sklenilo se je, da se redno vsaj četrtletno prirejajo poučni shodi za delavstvo. o Krčevina—Lajteršberk. Zadnjo nedeljo nam je priredilo mariborsko okrožje J. S. Z. tretji shod, ki je bil brez vsake velike agitacije dobro obiskan. Isti dan je sklicala shod za delavstvo tudi jug. soci-alnodemokraška stranka in sicer dopoldne ob 10. uri pri Teichmeistru v Lajteršberku. Ve® teden in skoraj na vsakem drevesu so vabili na shod rdeči lepaki in nazadnje vendar niso nikogar privabilL Shod se ni mogel vršiti, ker ni bilo zborovalcev. Takšnih shodov pa so imeli socialni demokratje v zadnjem času več, na primer v Framu, Kamnici itd. Potem pa pišejo y svojem časopisju o velikih delavskih ali ljudskih shodih ter tako lažejo svojim nevednim bralcem. o Ruše. V nedeljo 5. t m. se je vršil •pri nas shod za delavstvo, ki ie bil piav dobro obiskan. Tc»srt5 Krepek iz Maribora nam je govoril c p"-menu in važnosti konzuma in o raznih drugih delavskih vprašanjih. Govorila sta-tur j tov. Bračko in Karba. Ker se je zahteve lo, da se otvo-ri podružnica ljubljanskega konsumnega društva in ker vlada za isto veliko zani. manje in se je priglasilo zadostno število Članov, se je naprosilo tov. Krepekn, da stori primerne korake, da se čim prej uresniči ta ljudska želja in nas vsaj deloma reši raznih oderuhov in verižnikov, ki so obogateli na naš račun. Cestar. Snubci v hiši.. V našo hišo so pričeli prihajati snubci ter nas snubiti, kakor mlade devojke. Društva, centrale različnih imen so dobila kar naenkrat slast po cestarjih. Cestarji so £e toliko previdni, da ne bodo podpisovali kar tjavendan kake listine. Cestarji v Kranju. Cestarji okolice Kranj, ter tudi z Gorenjskega so imeli v nedeljo sestanek v gostilni »Pri zlati ribi«. Poročal je tovariš Bezeljak. V svojem daljšem govoru jih je opominjal na slogo, poročal o zborovanju cestarjev v Celju, o uspehih organizacije dosedaj in o delu v v prihodnosti. Sestanka so se udeležili državni in deželni cestarji. Sklepi sestanka so bili, da hočejo vztrajati še vedno naprej pri svojih zahtevah ter se boriti, da se jim pripoznajo vse pravice. Taki sestanki so velepomembni za nas vse, J. S. Z. je zastopal tajnik Kogej. Deželni cestarji iz škofje Loke so bili v torek 7. t. m. v deputaciji pri gradbenem ravnateljstvu. Deputacija je prosila, naj se zviša mesečna plača deželnim cestarjem, ki znaša sedaj od 140 do 160 K in je naravnost sramotna, če pomislimo, da v tej draginji s tako nizko plačo nikakor ni mogoče poštenim potom izhajati in službo vršiti pošteno; kdor pa pošteno službo vrši, pa drugače- pošteno živeti ne more. V teh razmerah jim ni mogoče več živeti. G. ravnatelj Klinar je odgovoril, da deželni cestarji Še vedno spadajo pod likvidacijsko komisijo deželne uprave, zato jim on ne more prav nič pomagati. Cestarji so pripomnili, da je vendar to skrb poverjeništva za javna dela in mora ono skrbeti za obči- blagor cestarjev G. Klinar pokaže vsote, ki so proračunjere za vse cestarje v Sloveniji. S temi vsotami re bodo izšli do konca. S prvim prosincem bedo vsi cestarji priklopljeni državni službi, takrat se jim bo položaj zbolišal. Denarja ni. Deputacija je šla v deželni dvorec k likv:df>^' ski komisiji, kjer jo je sprejel g. ravnatelj Zamida. Isti se je ravno tako izjavil: Denarja ni. Tako je deputacija odšla brez vsakega uspeha. Niso še zadnji koraki ra-pravljoni. — Čudno se pa nam zdi, katnor se človek obrne, da povsod pravijo: denarja ni. Denarja ni v Ljubljani in ga ni v Belgradu, kljub dejstvu, da so davki vedne večji kot so bili. S tem re ne bo cdpom iglo ljudski bedi. Državnim cestarjem. (Po pomoti je sledeči odgovor zaostal, objavljamo ga ;edrj.j Štev. 935. Na vlogi z dne 14. julija t L, št. 14.845, in 24. junija t. 1. štev. 14.358, zadevajoč zahteve državnih cestarjev, slede nastopna pojasnila: Temeljna plača cestarjev, ki imajo vsi pravico do definitivne nastavitve, znaša na Kranjskem 60 K, na Štajerskem in Koroškem pa 55 K mesečno, ter se bo le ta končnovelja no uredila takoj po določitvi mej države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tem povodom namerava gradbeno ravnateljstvo predlagati, da se bo plača cestarjem nakazovala naprej. — Razen temeljne plače dobivajo cestarji dra-ginjske doklade, ki znašajo trenutno za samce 202 K in gredo stopnjema do 546 K mesečno oženjenim z več kot 5 nepreskrbljenimi otroci. Vrhutega dobi vsak cestar, ki nima službenega stanovania, stanovanjski prispevek 100 K letno. Vsi cestarji pa imajo pravico do pokojnine (proviziie) ler deloma do užitka trave ozir ima sadja iz cestnega ozemlja. Trditev, da cestarji nikakor ne morejo izhajati mesečno plačo 50—127 K, je torej popolnoma brezpredmetna. Zahtevi glede osemurnega delavnika ni mogoče iz stvarnih rariogov ugoditi ter se pripomni, da zadevna določila veljajo le za delavce v industriialnih, oziroma dobičkanosnih podjetjih. Iz navedenega sledi, da nimajo državni cestarji nobenega vzroka do kakršnekoli pritožbe niti glede prej'emkov niti glede preskrbe za starost. — Gradbeni ravnatelj: Klinar 1. r. Osemurni delavnik. Cestarji smo se že veselili osemurnega delavnika, kar naenkrat pride izjava gradbenega ravnateljstva, da isti ne velja za cestarje. Torej za nas ne velja. Ker se pa zavedamo, da je naša zadeva upravičena, ne bodemo odjenjali, Hočemo pokazati v dejanju, da to, kar velja za druge delavce, velja tudi za nas. Koroški deželni cestarji so dobili na svojo vlogo z dne 20. septembra t. 1. mesečne draginjske doklade po 120 K, druge točke se niso rešile. Toliko v vednost koroškim tovarišem. Železničar. ž Z gorenjske proge. — Že meseca prosinca t. 1. je bil od deželne vlade za Slovenijo odobren in za vse delavstvo večjih obratov uveljavljen osemurni delavnik, neizvzemši železničarje. Kljub temu, ca imamo pri nas uslužbence, ki vrše 18urno službo z 12umim počitkom, Ti so prožni čuvaji, ki so še danes deležni blagra avstrijskega birokratizma Ne čudimo se avstrijskemu birokratizmu, da je bil zmožen si domisliti 18urno službo z 12umim počitkom, Čudimo pa se, da živimo že 11 mesecev v tolikrat z demokratizmom proslavljeni Jugoslaviji, a kljub temu hočejo gospodje obdržati stari sistem. Kje tiči krivda? Ali pri progovzdrževalnem odseku ali pri ravnateljstvu? — Gospodje, čas je že, da se otresete okostenelega birokratizma in da začnete z duhom časa preurejati železniški aparat. Koliko tovarišev životari v železniških vozovih in v barakah v Strnišču, kateri bi radi delali službo, a so prisiljeni k brezdelju, tu pa so prisiljeni uslužbenci na službo, ki nosi sramotni pečat — avstrijskega birokratizma. — Socialisti in Zvezarji so se svoječasno hudo prerekali, kdo izmed njih je bil za osemurnik jn kdo proti. Zdaj pa, ko je treba, da se isti povsod tudi uveljavi, pa ni niti prvih niti drugih; mi pa smo tako skromni, da se sicer natihoma tuintam prav krepko pridušamo, a vendar ostanemo zvesti svojim »voditeljem«, da bi se pa organizirali v lastni samostojni organizaciji — zato smo preskromni. Bolniški strežniki. Ugoden uspeh. Dne 7. septembra je bila pri vladi na zdravstvenem odseku deputacija glede zvišanja plač v bolnici in blaznici. Pogajanja so ugodno izpadla. Shod bolniških uslužbencev. V četrtek zvečer ob pol 8. uri se vrši shod bolniških uslužberc^v v knjižnici Jugoslovanske tiskarne. IIT. nadstr. Na dnevnem redu bo poročilo o izidu pogajanj in delo v pri-hodnjosti. Pričakujemo obilne udeležbe, — J. S. Z. Lesni delavec. Poglejmo našo državo, posebno Sloveni}-', r’ovenski del Koroške, Gorenjsko, povsod opaziš poraščene hribe. Zadnja leta pred vojsko so se precej vrgli nad gozdove. Ako pogledaš po teh hribih, opaziš, da je žc precej praznote, katero je napravila roka les-ega delavca. Lesni delavec ima življenj-', ki bi ga ne mogli imenovati življenj-', ampak trpljenje. Pomisliti je treba na r-zmere. ki jih ima v katerih živi. Poleti vreči-n. dež, perimi mraz, burja, sneg, on pa ti men biti cb vsakem vremenu na delu. Koliko gre oblek® in obuvala. Marsikdo nima niti pojma o tem. Sedaj pa te plače in v tej draginji! Plača lesnega delavca bi morala biti vsaj v takšni meri, da bi ri irrgcl poleg vsakdanjih potrebščin in hrane nabaviti tudi ene čevlje z mesečno plačo tako kot je bilo v časih pici vojno. Pred vojno so bili časi, o katerih je bilo splošno mnenje med delavstvom, da so slabi. Če pa primerjamo predvojne čase s sedanjimi, moramo reči, da so bili časi pred'vojno proti sedanjim nekako zemeljska nebesa. Kam jadramo? Bliža se zima. Delavci po gozdovih potrebujejo zimske obleke, obuvala. V teh razmerah je pa nemogoče si kaj nabaviti, ker si prisluži komaj za hrano. Opozarjali bi vlado na to, da bi se tudi za te ljudi kaj ukrenilo. Opkarica. Uspeh deputacije. Tajnik Kogej se je minoli leden informiral pri poverjeništvu za socialno skrbstvo, kaj je vlada sklenila na predlog g. poverjenika Prenokiha, G. dr. Lemež je poročal, da je vlada sklenila, dati čipkarski zadrugi v Žireh 50.000 K brezobrestnega posojila s to pripombo, da potem odpade vsaka podpora. Vlada je poslala finančni delegaciji v Ljubljani sklep v potrdilo. Prave rešitve pa še ni. — čudno je pa vendar to, da so kar naenkrat butnile na dan govorice, da je dobil obrtno pospeševalni zavod v Ljubljani to vsoto, ki je bila namenjena čipkaricam v podporo. Jako slabo pot si je izbralo poverjeništvo, če je ubralo to pot, da daje podporo, ki je namenjena izključno le samim čipkaricam in nikomur drugemu, raznim uradom, Ako je ta govorica resnična, tedaj bodemo vedel’, kam in kako pes taco moli. Natančnejše poročilo o vsi ti zadevi, ki bode dobila tekom tega tedna zadostna pojasnila, poročamo trugi teden. Prva Jugoslovanska Čipkarska Zadruga v Žireh. Iz Žirov poročajo J. S. Z.: Dne 1. t. m. smo ustanovile pri nas čipkarsko zadrugo. Zadruga se bode imenovala: Prva Jugoslovanska Čipkarska Zadruga v Žireh. Javili smo jo že na pristojno mesto. Prišle smo precej velik korak naprej, da pa bodemo zmagale začetne težave, je treba vztramega in skupnega dela vseh čipkaric. Ni ga bilo človeka, ki bi se bil pobrinil za nas, dokler nas ni združila organizacija, potom katere smo prišle do svoje prve zadruge. Čipkaricam po drugih krajih kličemo samo to: edina naša pomoč je združenje v strokovni in zadružni organizaciji. V skupnosti je moč in naš rešitev. Boj vsakemu, ki hoče in deluje na to, da bi se mč sprle med seboi in postale zopet sužnje trgovcev. Naša zadruga naj pa ne bo osamljena, želimo, da jih tudi druge tovarišice ustanove. Za razdor delajo. Še se nismo vse združile in že delajo na razdor med nami. Očitajo nam, da uganjamo politiko, da politično nastopamo itd. Nismo pričakovale tega, da se bodo dobili ljudje, ki vidijo takoj raznobarvane strahove ter napenjali moči, da bi iste prepodili. Ojunačile smo se, z zavestjo, da moramo napeti vse svoje sile in moči, da pridemo iz tega težkega stanja, v katerem smo živele leta in leta. Sedaj, ko stopamo proti boljšim časom, nas hočejo zopet razpoditi. Tovarišice! Ali smo se me zato združde. da bodemo ostale tako kot smo prej bile? Ali nas ni združilo trpljenje, odpor proti krivici? Naša organizacija je stanovska, strokov- na. Nimamo povoda delati razlike med eno ali drugo tovarišico, ker obsojamo vsak spor, ki bi imel biti med nami že radi tega, ker bi škodoval vsem čipkaricam. Naša armada ne bode štela deset ti« sočev, in če bodemo razkrojene, ne bomo nikoli imele moči, da bi si zboljšale svoj položaj. Izročene bomo na milost in nemilost trgovcem, in lahko nas bodo zopet izkoriščali. Tovarišice! Ali hočemo imeti boljšo bodočnost? Na nas je ležeče. Strnimo se vse skupaj in s skupnim delom dokažimo, da se znamo držati gesla: vse za eno, ena za vse! Onim pa, ki rujejo zoper nas, povemo, da bodemo njih temna pota in dela zasledovale vestno in imena istih tudi objavljale. Cene sukanca. Sukanec, ki ga je naročil Obrtno-pospeševalni urad, bode stal v tovarni štrena št. 25 K 44.20, št. 30 K 33.10, št. 35 K 37.40, št. 40 K 35.70, št, 50 K 34.—, št. 60, K 34.—, št. 70 K 34.—, št. 80 K 34.—, št. 100 K 35.70, med te cene pa še niso všteti pošiljatveni stroški, kateri bodo pri vsaki štreni nekaj več narasli. Tovarišice, vse v strokovno organizacijo — Jugoslovansko Strokovno Zvezo! Ustanavljajte čipkarske zadruge! Viničar. Viničarjem ki so se udeležili viničarskih shodov v Svetinjah, pri Sv. Miklavžu, Mali Nedelji, Sv. Tomažu, Ljutomeru, sporočamo naj sestavijo za vse župnije _ viničarske skupine, pobero člane in pristopnice ter izvolijo odbore. — Pristopnice je dobiti v župnišču pri Svetinjah, pri oskrbniku Novaku ali pa naravnost pti Jugoslovanski Strokovni Zvezi v Ljubljani. —' Potem pa je treba sestaviti posebne želje in zahteve viničarjev in jih poslati Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Razne novice. r Dunajska konfekcija. Kakšne so razmere na Dunaju glede obleke, je lehko povedati z dvema, tremi besedami: Malo blaga, bajne cene, dosti popraševanja tujcev. Velika skladišča obleke v dunajskih trgovinah so skoraj prazna. Zaloge sukenj in hlač — ki so bile včasi naravnost ogromne — so se skrčile na prav neznatno število. Trgovine z obleko, v katerih se je druga leta ob začetku šolskega leta ter pred začetkom zime kar trlo kupujočega občinstva, so danes večjidel puste in prazne. Kdor ni primoran, ne kupuje. Stare obleke obračajo, snažijo, barvajo, pa hodijo v njih tajco dolgo, dokler le morejo. Narejene obleke, ki jih je dandanes še mogoče kupiti v prodajalnicah, so po veliki večini iz slabega blaga in malo trpežne. Ali za obleke, šivane po meri, je še dosti dobrega blaga. Izbera blaga in vzorcev je pa vsekako precej omejena. Ne izprašujte mi pa po cenah! Za narejeno obleko, ki je stala svoj čas 80 K, moraš plačati sedaj najmanj 1200—2000 K, za obleko, narejeno po meri, zahteva današnji Dunajčan kar 3000 K, pa še rajši več ko manj. Za zimski površnik, ki si ga dobil pred vojsko za 100 K, moraš danes odšteti 1600 do 2000 K. Posamne hlače, ki si jih preje lehko dobil za 10 K, so v skladiščih sploh pošle. Kdor jih pa le hoče in mora imeti, mora računati kar s 600—800 K izdatkov. Obleke za dečke, hlače in suknjič, ki je stala preje 35—40 K, je dandanes izpod 350 K ne dobiš, če ves Dunaj obrneš. Obleka za šolske deklice stane najmanj 450 K. Z grozo gledajo ljudje na bližajočo se zimo, če pomislijo, da stane zimska suknja celih 1600—3000 K, a pred vojsko si dobil tako ali pa Bržkone boljšo za 80 K. Kratko kožuhovinasto sakko stane 2800—3000 K, kožuh za mesto pa ogromno vsoto 5000 do 10.000 K, pa rajši še kakšen stotak več. Kljub temu se zdi tujcem na Dunaju vse poceni, ker računajo cene po svoji denarni vrednosti. Računi v znesku 40.000 do 50.000 K niso nobena posebnost. Italijani radi plačujejo za kožuh 4000 K, ker je to le 500 lir. Tako poceni ne dobi Lah kožuha doma. Dobra obleka stane zdaj v Švici 400 frankov, to je 5000 K. Zato ni nič čudnega, da je danes na Dunaju toliko tujih kupcev. r Avstrija v zastavljalnici. Na Dunaju se pripravljajo, da na javni dražbi razprodajo srebrnino in pohištvo iz bivših cesarskih gradov. Dunajski mestni svet je proti temu sklenil protest. Po drugih vesteh naj bi se oprava in srebrnina cesarskih gradov dala Ameriki v zastavo za živila. r Pes kot tihotapec. Na švicarsko-nemški meji so ujeli psa, ki je bil naučen, da je čez mejo utihotapljal bankovce. Opazovali so ga dalj časa, in ko