4. številka. Trst, v torek 7. januvarija 1902 Tečaj &din c s t Glasilo političnega društva ,^Edinost" za Primorsko. ^ T edinosti j« moi! .BAtaoit" c »is »krat «a dno. r«un aadslj \m r%xi.iknv. ob 4. uri zvečer. H'aroAatn« innU : ta celo leto........24 kron z* pol letu .........12 „ ZR ietrt let«........ < , ta en mesec........ S kroni o^nino e plačevati nanrei. Na Arye tHM prilotanf nir ne aaravi ne jtirt _ ' i iolararnah v Trutu ne prodajajo po ■ O'tne Številke po »i stotink (3 btč.s; ».»-n Truta pa po 8 Mtotink t* pvč.i Telefon štf. 870. OflMl raćuoaio po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, o*uirtni«e in javne zahvale domači ostani itd. »e računajo po pogodb« Vei dopisi naj »e popihajo urednlltvs Nsfrankovnnt dopisi ne ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in o*la*e »pre-js-.na apravnIAtfo. Naročnin«* in oj-slanski zbornici, kjer so vsenemški poslanci nekaki zastopniki Srbov, }>osebno bosansko-hercegovinskih, ter branijo njihove koristi z osobito gorečnostjo posebno takrat, kadar so te koristi v opreki s stremljenji Hrvatov. Ta poslednja okoliščina kaže zelo jasno namen in izvor vsenem^kih simpatij. Mi se ne mešamo v žalostni hrvatsko--rbski S}»or, in sploh niti ne govorimo radi o njem, ter ga samo obžalujemo kakor glavno oviro uresničenju hrvatskih kakor tudi srbskih teženj! Kakor je krivda na obeh ftraneh, tako je tudi škoda na obeh straneh! Ali če bi bil kdo poklican, da bi se mešal v ta spor, tedaj bi bili to gotovo v prvi vrsti S 1 o v a n i, a v zadnji še le Veliko-nemci, katere ta spor tako malo briga, da I »i jim morali odločno zaklicati od vseli strani : »Roko proc!» Tem prej bi jim trebalo zaklicati tako, ko je vendar jasno kakor beli dan, da Nemec išče povsod le svoje, edino svoje koristi, in naj že brani katero-koli stvar! Do Srbstva in njega idealov mu je pač toliko, kakor do lanskega snega ! In če je poslanec Berger zahteval >rbsko univerzo v Sarajevu, tedaj mu ni bilo do kulturne povzdige bosanskih Srbov, temveč le in edino le do žaljenja Hrvatov in njih državnopravnih aspiracij na okupirane dežele! Simpatije do Srbov so vzra^le v Vsenemcih edino-le iz antipatije do Hrvatov in Slovencev, do te nepremagljive straže ob Adriji. Da bi s pomočjo Srbov oslabili Hrvate ter se na srbskih ramah pritihotapili do Adrije — to je vsenemška politika! Da so V>-likonemci izbrali baš Srbe za svoje namene, je nekoliko vzroka to d i v konfesijonalnih razmerah. Wolf ne sovraži Hrvatov in Slovencev samo kakor Slovane, temveč tudi kakor katoliške Slovane, ki so njegovi politiki, kateri glavni temelj je danes boj proti Rimu, vsekakor manje dostopni nego pravoslavni Srbi. Žalostno je na stvari, da so Srbi tako hitro in brez premisleka seli na nastavljene liraaniee. Oni vidijo v Velikonemcih nekake svoje rešitelje, branitelje zatiranih, zaščitnike slabotnih — v tistih Velikonemdh, ki ne morejo odpreti ust, ne da bi zinili psovko na Cehe, Hrvate ali Slovence! Že n a j p r i -mitivnejši slovanski čut bi moral Srbe napraviti oprezne proti obrambi iz takih ust ! Toda najmanjša senca kakega suma ni kalila doslej čudne hvaležnosti njihove do tako sumljivih simpatj! Ćim je kakov Nemec spregovoril besedo srbski stvari v korist, kadar je le kakov vsenemški po-lanec sprožil kako brezzmiselno interpelacijo v zbornici — veselje in hvaležnost odmeva v srbskem taboru!! Koje poslanec \Volf na tako zelo klavern način izginil s političnega polja, so pisale n. pr. beligrajske ^Male novine« v uvodnem članku : bi tudi ves svet blatil in kamenjal Wolfa, ker je podlegel človeški slabosti, da, če bi ga blatili in kamenjali celo njegovi rojaki, za katere je zastavil mnogokrat cehi tel6 in življenje — ti, Srb, tega ne smeš storiti, Četudi bi bil edini, ki goji do njega še zdaj sočutje, spoštovanje in zaupanje. Bil b» vreden zaničevanja, ko bi kdaj pozabil, da je Wolf doslej edini Nemec, ki goji plemenito sočutje za tvoje narodne rane in ki je b parlamentarne tribune oznanjal svetu, da ima tvoj narod slavno zgodovino in pravico do samostojne narodne ekzistence«. To je pač vrhunec naivnosti. Spletke vsenemške politike so tako prozorne, da bi jih moral umeti vsaki človek, če se je vsaj površno ukvarjal s politiko. Tembolj je čudno, da jih celo resni srbski politiki ne morejo umeti ! Brez ozira na svoje slovanske brate, ki so jim po krvi in po jeziku vendar precej bližji nego avstrijski Velikonemci, se Srbi s pozabljaj o tako daleč v svoji naivni hvaležnosti za h I i njene simpatije, da kujejo v zvezde človeka, ki za avstrijske Slovane nima druzega nego psovke in kije vrhu tega na tak način ostavil politično polje, da bi se narodu, kakor je srbski, ne bilo treba loviti za simpatijami njegovimi in njegovih pristašev ! Politični pregled. V Trstu. 7. jan. 1902. O položaju. Težišče notranjepolitičnega položaja je sedaj popolnoma v prestolnici kraljestva Češkega. — Vsi listi, brez razlike političnega ali narodnega stališča, iščejo v debatah v tem deželnem zboru nekako merilo, kako daleč je smeti sezati z nadami glede na predstojeće poskuse za dosego spo-razumljenja, ali vsaj premirja med Cehi in Nemci. Kajti v toliko je sila dogodkov streznila tudi Nemce, da se ne morejo več odtezati spoznanju, da z izoliranjem Će- hov in uravnavo razmer preko glav teh poslednjih ne gre, ampak, da vsakdo, ki hoče sanirat: položaj, mora hoteti tudi pogajanja s Cehi. To spoznanje je zavladalo prek in prek. Vsenemci kriče sicer : nič pagajanja — ali ne kriče tako, ker vedo. da je krizo | možno odstraniti tudi brez Cehov, ali cel<5 v boju s Cehi, ampak kriče proti vsakemu poskusu za pomirjenje ravno zato, ker so Vsenemci, nositelji velikonemške ideje, ker hočejo, da monarhija naša pride v popolno zavisnost od Berolina, in ker torej — sebi zvesti — niti ne morejo hoteti, da se notranje razmere v državi konsolidirajo ! ! Izvzemši Veenemce torej, ki preko monarhije gledajo tja čez na onostran meje, so tudi nemški govorniki v deželnem zboru Cefkem povdarjali potrebo kakega sporazumljenla med Nemci in Cehi. Ali koraka od spoznanja do obvez, takih dejanj, ki bi Cehom, brez škode za temeljna načela njihove politike, dopuščala vsprejeti ponujano roko, se menda Nemci ne upajo še storiti. Blizu splošno je torej prepričanje, da tudi predstoječi poskusi za pomirjenje med Cehi in Nemci ostanejo brez zaželjenega vspeha. Ko pa stvari tako stoje, in ko Nemci vedo, da so oni krivi, da tako stoje, je um-ljivo njihovo krčevito prizadevanje, da bi krivdo odvalili na Cehe. V to izkoriščajo izlasti govor dra. Herolda (Glej rubriko »Deželni zbori« !) Ali baš o tej priliki vidimo eklatantno, kako si Nemci po potrebi trenotka spreminjajo podstavo svoji politiki, svoja — kan; smatrajo za svojo pravico in »Ižnost, da Poijake materijalno slabe, i zadovoljujejo svojim živalskim tia-ter da jih konečno — v pravem (•omenil lusede — požro! Od todi gos|>odar-ski l>oj, ki je usiljen Poljakom. Najprej so (leta zasnovali »zakon«, k katerim se je določila svota 100 (jw>zneje 200 milijonov) mark i z državne blagajne, v katero se stekajo tudi poljski denarji, n katerimi naj se kupujejo finaneijelno porušena poljska posestva, pareel rajo, ali od kupa je Poljake principijelno izključati. Ako se kateri posestnik ne more več vzdržati — ne vaikdar iz lastne krivde — že je tu komisija za naseljevanje 7. gotovim denarjem in visokimi |K>nudi>ami. In tako je prišlo do tega, da so v Poznaujski in zapadni Pruski, kjer deluje komisija, Poljaki izgubili tekom 1") let do luO.OOO ha. zemljišča! Koliko delavskih rodbin poljskih m> tako izgubile svoj kruh, koliko p «!j*kih obrtnikov iz poljskih mest so izgubili Tako jedino tržišče za svoje izdelke! Zato so na deželi med Poljaki obogateli za nekoliko tisoče v »Švabov«, teh »colluvies omnimin gentiurn« z ozirom na njihovo po-kokolienje. Država Hicer res ne dela pri tem dobrih finančnih kupčij, kajti tu treba, da se NVtnci udomačujejo, vršiti razne »moralne« dolžnosti, kakor zidanje evangeliškili cerkev- (naseljenci so skoro sami evaogeliki), evangeliškili sol, prodajalnic, obrtnih in tvor-niških p djetij, da take naseljence nemško prebivalstvo odvrača od vsake gospodarske dotike s poljskimi trgovci ali obrtniki, tt-r da v njih krepi nemška, t. j. Poljakom neprijateljska čutila. Komisija za naseljevanje d^la po določenem načrtu; gleda namreč, da se kakor klin potiska med poljska posestva, da jih, ako je mogoče, zajame v pas. Za popolnoma istim ciljem gre privatno podjetje bakatističnih milijonarjev, ki so pred nekoliko leti osnovali v i »-rt dinu, »deželno banko« s kapitalom 10,000.000 mark. Namen jej je, da Poljakom zamaši dosedanje vire zaslužka in da jih tako nacijonalno oslabi. Pruska vlada gleda, da velika posestva drobina parcele; v ta nainen rabi milijone, da jih, potom posebnih rentov-nih hotni sij. v banke za parcelacijo dalje raspećava. Za one banke v namene parceliranja pa, ki jih upravljajo Poljaki, je iz lana odredba, da so dolžne naseliti najmanje 25°/e Nemcev. Ali poljskim seljakom se parcelacija otežava s tem, ker se jim, ako jih je 4 —5 na številu, že naklada dolžnost, da ustanove novo občino, da sezidajo novo šolo iu vzdr-žavajo učitelja : ali pa se oblasti lotujejo Bog zna kakih nepridvidjenih odredeb, da poljskemu narodu ouemogocujejo kupovanje parcel. Samovolja je tu v največi moči. Odmevi dogodkov v Vrešenu. »Politiki« poročajo z Dunaja, da nemška vlada zahteva, naj avstro-ogrska vlada jasno precizira svoje stališče nasproti izjavi poslanca kneza (zartf »rvskega v deželnem zboru Gali-škem glede vrešenske afere. Bolgarsko sobranje. > ovo bolgarsko ministerstvo se je sestavilo i i samih pristašev Caukova in sicer tako-le: Danev predsed-ništvo in vnanje stvari, Sarafov notranje stvari in finance, Ludzkanov trgovino in promet. Kade v pravosodstvo, Kancev (dosedanji podpredsednik sobranja) nauk in Pa-prikov vojsko. Ministerski predsednik Danev je v sobranju dne 4. t. m. izjavil, da je novo ministerstvo prevzelo program prejšnjega in da soglasno se sobranjem ukrene potrebne : korake v rešitev financijelne krize. Zahteval je dvomesečni proračunski provizorij in podaljšanje zasedanja do 1. marca. Medtem hoče vlada, upoštevaje izvajanja v sobranju, pripraviti načrt za najetje posojila. Sobranje , je dovolilo samo podaljšanje zasedanja do j naslednjega dne t. j. do f>. t. m. V tej seji j je bil proračunski provizorij odklonjen z 69 i glasovi proti <57, na kar je knez razpustil : sobranje, (t >vori se, da Cankovci še pred ! novimi volitvami ponudijo Stambulovcem j portfelj ran i ster.it va za notranje stvari in komunikacije. Spor med Argentinijo in Čile. Iz Buenos-A vresa poročajo, da se je s;>or med obema južnoameriškima republikama : Argen-tinijo in Čile, ki se je bil medtem nekoliko ublažil, zopet jKjojstril iu to radi nelojalnega postopanja čileuske diplomacije tekom pogajanj. Ker je argentinska vlada poskusila — in kakor se doz leva — brezvspešno vsa sredstva, da bi se spor poravnal mirnim potom. odločila se je sedaj zaključiti ;>ogijanja ter pretrgati diplomatič e zveze s Cile. De- lajo se tudi vse priprave, da pe bosti mogli vojska in mornarica v slučaju potrebe postaviti v vojno stanje. I Tržaške vesti. Mestni svet tržaški. V ponedeljek dne '10. m. m. je mestni svet nadaljeval razpravo o izrednem proračunu za leto P.K)2. Z 18 proti 17 glasom je bil odobren predlog proračunskega odseka, naj se stroški za regulacijo istn»ke ceste znižajo od 300.000 kron na 60. <»00 kron. l»rez razprave so vsprejeli nadalje več dritzih točk, deloma, kakor jih je predlagal proračunski odsek: med drugimi tudi predlog tega odseka, naj se brišejo stroški za pričetek gradnje nove šiiorkljanske ceste. Odbita sta bila predloga svet. di.a G re -g o r i n a, naj se določi 8000 kron za popravo poti s Pr-seka na Stari hrib in 14.(X)0 kron za popravo ceste s Prošeka na K on tove Ij. Vsprejet pa je bil predlog svet. V a - j to v ca, naj se določi oOOO kron za popravo ceste iz Kolonje k Hrovatinom. Svetovalec Do 1 l e n z je priporočal, naj se zgradi ce*ta ki bi vezala spodnji del Karkovelj se zgor- i njim delom pri Bajardinu. Stroški za t> pot bi bili kakih 5000 kron. Svetovalec I) o r i a je predlagal, naj se tehničnemu uradu naloži, da izdela načrt za to cesto. Na glasovanju je bil predlog Dolleuz-Doria odobren. Rešili so brez razprave še slednie točke proračuna, na kar je mestni svet prešel k tretjemu čitanju proračuna. Svetovalec Benussi je o točki »ljudske šole t predlagal, naj se briše 145<> kron, ki so določene za nagrado laškim učiteljem v okolici. Mestni svet je ta predlog odobril. Asesor Verneda je na to poročal o predlogih mestnega magistrata za pokritje rednega proračuna, ki so : 1.) Povišanje najemninskega krajcarja od o°/0 na 4°/0, za štiri leta.........K 166.600 2.) Povišanje 25°/0 na taksi za ubivanje in živino-zdravniško pregledovanje živine . 42.000 i .}.) Povišanje doklade na grozdje od 2007n na 350°/0 . . . „ 62.400 4.) Povišanje doklade na pivo od HMl°/0 na 160°/0 ....... 102.000 Skupaj kro:i 373.000 Na ta način bi se pokril primanjkljaj rednega proračuna. V razpravo o teh predlogih je posegel prvi vladni zastopnik, vitez Jettmar, ki je mestnemu svetu priporočal, naj ne pusti, da bi se v proračunu izkazal primanjkljaj, ker bi vlada v tem slučaju ne mogla predložiti proračuna v najvišje potrjenje. V razpravo sta posegla svet. Benussi in dr. R v b a r ter tudi svet. R a v a s i n i. Nekoliko posnetka iz teh govorov priobčimo prihodnjič Danes podamo izid glasovanja o magistralnih ' predlogih glede pokritja primanjkljaja. Mimogrede bodi omenjeno, da je svet. dr. R v -b a r v svojem govoril v imenu slovenskih svetovalcev izjavil, da so sicer za to, da treba i pokriti primanjkljaj, da pa bodo kljubu temu glasovali proti predlogom magistrata, ker hoče isti zvišati davke na konsumne predmete, kateri : zadevajo v prvi vrsti revnejše prebivalstvo, j Ako se hoče pokriti primanjkljaj, naj se štedi v izdatkih, ali pa naj se pomnože d o h o d k i z višanjem davkov na 1 u k s u s. Mestni svet je na glasovanju odklonil j predlog glede zvišanja najemninskega krajcarja, kakor tudi predlog glede zvišanja taks na klanje živine. Sprejeta pa sta bila predloga ; glede zvišanja doklade na grozdje in pivo. K sklepu je mestni svet vsprejel predlog svet. dr. K v b a r a, naj se izvoli odsek petero členov, kateri ima študirati, kako bi se v občinsko gospodarstvo ti vele potrebne ekonomije. Kdo bo škof v Trstu f Dunajski »Tn-formation« pišejo iz Rima : »Vprašanje popolnjenja škofovske stolice v Trstu se je tu zadnje dni jako živahno razpravljalo. Papež išče prelata, ki bi bil poleg vseh druzih lastnosti, usposobljajoeih za škofa, tudi vešč obema dež. jezikoma. Od strani avstr. v 1 a d e j e nas v eto van monsignor Nagi. On je Nemec, kar bi mu prihajalo jako v prilog na nekatetih mestih, ker bi se s tem izognili izberanju med Italijanom in Slovanom. Ali perfektno govori le italijansko. Sklenilo se je torej, ker avstrijska vlada trajno zahteva njega imenovanje, da mu pridodelijo za sedaj pomožno osebo, veščo slovenskemu je- ziku ! Ker mu je mons. Nagi še mlad, se bo mogel kmalu priučiti slovenskemu jeziku, in tako se zdi, da so težave radi popolnjenja tega mesta konečnoodpravljene«. To bi bila nova varijacija v melodiji vprašanja imenovanja škofa tržaškega! Da vidimo torej, kakov bo i finale !! Ali če vprašanje res dobi tako reše-nje. bodo imeli Italijani eno lekcijo več: neprestane borbe Italijanov proti Slovencem so poznane veličine v računih vlade in rešitev vsacega večega tržaškega problema je v nove j i čas — Nemec. Zisteinatično. Iz sv. Ivana smo prejeli dne »>. t. m. : Včeraj je bil tu kapelan od sv. Antona novega, mesto našega, ki je obolel. Ker ni znal slovenski, je molil molitev po maši v latinskem jeziku. Torej ne itali-j jansko, kakor je tnenil velik del ljudstva. Vsakako pa moramo odločno grajati pristojnoj cerkveno oblast, ker je le njena krivda, ako j morda nima dovolj slovenskih duhovnikov v Trstu, ki bi t>ili na razpolago ob takih prilikah. Saj je uotorično, tla cerkvena oblast v Trstu sistematično izriva iz Trsta slovenske duhovnike, da je le več prostora za mehke in razbrzdane ljubčeke! Slovenski duhovniki morajo ven v Istro, kjer je težavna služba, spojena z vsemi »neprijetnostmi življenja, a mnogi italijanski duhovniki pa kar ne pridejo iz mesta. To je krivica, a ne le našim slovenskim svečenikom, ampak tudi slovenskemu prebivalstvu. Tako smo ugibali včeraj tudi pri sv. Ivanu. Gg. po uredništvih v Gorici in v Ljubljani iu menda tudi na na-mestništvu v Trstu stikajo povsodi po agitatorjih sedanjemu cerkvenemu gibanju med našimi Slovenci. Pravega iu glavnega agitatorja pa vendar nočejo videti ali ga imenovati, ki ni nihče drugi, nego tisti slavofobni z i ste m, obrnen toliko proti slovenskim svečenikom, kolikor proti slovenskemu življu samemu! Tudi v tem slučaju pri sv. Ivanu vidimo mi le en člen v verigi zistematičuega prizadevanja, da bi tudi cerkev okolice potom popolnega latiniziranja — italijanizirali ! Ali gospodje naj se čuvajo! Tudi pri nas poči struna, če jo bodo le količkaj še natezali. Naše razmere. Meseca novembra leta 1-S8 >g dal, da bi tudi o tem poslanstvu mogli reči : Martin \ Zagreb, Martin iz Zagreba I Ker pa smo že pri tem, naj povemo še, da se je mons. Pesante, kanonik v Poreču, čutil posebno zadetega po našem članku o spletkarskem poslanstvu v Rim, ter nas je zaprosil, naj javimo, da od odpotovanja v Rim on ni odstopil zadnji hip in na migljaj od zgoraj ler da odposlanstvu je bil cilj ta, da bi dosegli, da se bodo strogo izvrševale naredbe od 1. 1898 in 1900 sv. urada za obrede, izdane iz ljubezni do slovanskega prebivalstva, a ne na škodo istega!« Hm, b m ! Samomor v zaporu v ulici Tigor. V nedeljo zvečer ob 10. uri sta naletela redarja pri sv. Jakobu na družbo mladeničev, ki so bajč peli himno anarhista < 'aseria. Ko so mladeniči zapazili redarja, so pobegnili (himna anarhista Caseria je seveda prepovedana), iz-vzemši dvojico njih. katera sta redarja aretirala in odvedla na inspektorat pri sv. Jakobu. Na inspektoratu so pogodili, tla sta aretiranca identična z 18 letnim kotiarjem Franom Obe-rosler, stauujočim v ulici del Pozzo hiauco št. 2., oziroma 17-letnim Drag. Nigrisom, stauujočim v ulici tlel l»;>sco £t. /S. Aretiranca sta izjavila, da sta res peia ali ne anarhistične himne. Po prvem izpraševanju soju vseenako odveli v ulico Tigor, kjer so ju deli v posebni celici. Včeraj zjutraj pa je .^el jetniški čuvaj k Nigrisu z namenom, da ga vpraša, če morda potrebuje kaj. Odprl je okence jetniških vrat in poklical Nigrisa, ali ni dobil nobenega odgovora. Radi tega je odprl vrata in vstopil v ječo. Tu se mu je mudil grozen prizor: mladenič Nigris je visel obešen. Čuvaj je hitro pre reza I vrv ali nesrečnik je bil že izdihnil dušo. L~ro pozneje so truplo obešenega prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Včeraj zjHtraj ob uri je šla mati pokojnika na direkcijo policije in je povedala tu, da njenega sina ni bilo minolo noč domov. Revica ni namreč še nič slutila, kaj se je zgodilo in se je le bala, da se je sinu pripetila kaka nezgoda. Uradnik, ki je vedel, tla je mladenič aretiran, svetoval je prestrašeni ženi, naj gre na sodišče po potrebne informacije. Zena je hitela domov ter je svojega moža poslala na sodišče, iijer je mož slednjič vendar dobil dovoljenje, tla sme govoriti s svojim sinom. Mož se je hitro odpravil v zapore v ulici Tigor in tu je nesrečnega očeta doletela grozna vest, da se je njega sin obesil... Mož, potrt p> tej grozni vesti, ;.la svoja dva otroka. Poboj v Miljah. Včeraj popoludne je bil 25 letni delavec Antou Strein, stanujoči v Miljah, v neki tamošnji gostilni v družbi svojih prijateljev iu svoje ljubice. Naenkrat so se prijatelji Streina začeli tepsti meil seboj. Strein, ki je od začetka le opazoval pretep, je posegel med prijatelje, da jih raz-druži. Ali hudo se mu je izplačal ta dobri namen. Ko je začel miriti, vdaril ga je jeden pretepalcev parkrat z nožem po životu tako hudo, da je Strein na lirot mesta padel v nezavest. Pretepale!, videči Streiaa v krvi, so se razkropili na v*e vetrove. Miljski zdravnik je dal ranjenca prvo nujno pomoč, a vide, da je siromak nevarno ranjen, je odred.I, da so ranjenega prepeljali v tržaško bolnišnico. To se je zgodilo že sinoči. Od ravnateljstva kralj, plemiškega konvikta v Zagrebu smo prejeli : V internatu kralj, plemiškega konvikta v Zagrebu Im> ob zaključku prvega poluletja šolskega leta 1901—1902 izpraznjenih neko-! liko slovenskih mest. V zavod se vsprejem-Ijejo rimo-katoliki. Zavod je za možko deco, ki pohaja g muazijske nauke. Roditelji ali varuhi, ki bi svoje »lete ali varvanca hoteli i dati v ta starodavni hrvatski vzgojevalni zavod, naj se obrnejo do ravnateljstva s prošnjo, obloženo: 1. s kr-Unim list >m. 2. spričevalom zadnjega poluletja; 3. zdravniškim spričevalom o zdravju in cepljenju kožic. Pobližja navodila daje ravnateljstvo na zahtevo re-Hektantov. h robne vesti. Nenadna smrt. Sinoči je umrla nenadne smrti 67-letna Marija Zeni, stanujoča v ulici Barriera vecchia. Poklicani zdravnik ni mogel storiti druzega, nego konstatirati nastopivšo smrt. Nesreča na delu. 34-letni Leopold Orel, službujoči v Llov lovem arzenalu, je padel s parni ka, na katerem je delal in se močno poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. 'J' a t v i n a. Gospa Marija Vidakovič, lastnica gostilne na trgu Jo-ipina, je naznanila na policijo, da jej je neznan tat ukradel listnico s tridesetimi k runami. Kadi nevarnih g r o ž e n j je bil aretiran sinoči 43-letni delavec Adam P. Odvedli so ga v ulico Tigor. Dražbe prrra!6nin. V sredo dne s. ja-auvarja ob 10. uri predpoiudne se l»odo vsled naredoe tuk. e, £r. ofciajnega sodišča za civilne stvars vršile siedeče dratoe premičnin : ulica Fonderia «S, hišna oprava : Korzo 2, pisarniška oprema : ulica Porporella 1, mizarske klopi: ulica Cotnmerciale 11, mehanični predmeti; ulica del Rivo 13. oprema v zal« ^i : ttl Rosneti 19, kočija : ulica Com-merciale 3, hišna oprava ; ulica Malcanton ->, usnje ; Z-jgata del Pozzo 2, hišna oprava : ulica Sette Fontane 32, konji in voziček; uli«*a deirOlmol, hišna oprava; ul. Stadion 7, oprema v zalogi ; ulica Valdirivo 1, železna blagajna (ob 11. uri predp.); ulica Fontana 1. hišna oprava, (ob 12. uri.) VremenMl»i voMRik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 9 <»b "2. ur j»opoJu'i"»-9.07 (.'.• — nikomer oi> T. uri zjutraj 7f>(5.1 — Danes piima ob —.— predp. in ob —.— pop.; o se k a ob —.— pred pol ndre in ob —.— popoln dne. Doneski /a zastavo »Tržaškega podpornega in bralnega društva«. Na S !- vest rov večer je nabrala gospica Marija Guiič » K tiS st., g. Bukovič nabral v veseli družbi v »nemški kavarni« s6 st., ga. N. N. 1 K; v društveni pisarni se je nabralo: Josip Ludvik 20 st., Ivan Bencina 20 st., Ivan Glavina 20 »t., Ivan Kosmatin 20 st., Fran Kel»ek 1 K, Peter Trampuš 20 st., Trgovka 2i> st., Alojzij Furlani 20 st., Josip Kirn 40 st., Fran Fdovič 20 st., Fran Godina 1 K. Valentin Vovk 1 K. Ivan Bo-namic. 40 st., Andrej Ojo 20 st.t Jo«'p Ma-šlenka 40 st., Anton Terš č 30 SL, Ivan Folak 20 st., Andrej Saksida 20 st., Josip Legiša 2" st., Ivan Ceriuelj 10 st., Anton Buda 3<» st., Anton Premrov 1 K, Ivau Strancar 2< ► st., Ivan KreWlj 2<> st., Miha Abram 40 st., Alojzij Maluso 20 st., Josip Morato 20 st., Josip Peterosso 1 K, Miha Koželj 40 st., Jakob Kos 60 st., Andrej Lozar 20 st., Anton Ružička 40 st., Rudolf Verč lO st. Skupaj 20 K 84 st. Prej izkazanih s K (i st. Vse skupaj 28 K 90 st. — Nadaljue darove vsprejema društveni u radnik. Za moško podružnico sv. Cirila in Metodi j a je daroval kakor novoletno darilo g. Ivaniševič 5 K. Za »Narodni doni« je daroval gosp. Ivan Zore 1 K, v gostilni pri Lenčku se je nabralo v vedeli družbi 3 K T<• st., na plesnih vajah v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu« 3 K 35 st. Me>to venca na krsto pokojnega Josipa Znidaršiča je darovalo »Obrtnijsko dru- štvo« v Barkovljah podružnici družbe sv. Cirila in Metodija na Greti 10 K, dijaški kuhinji v Trstu 10 K. Slovenska »Čitalnica« v Skednju naznanja slavnemu občinstvu, da priredi prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m. svojo prvo letošnjo veliko maskarado. Kje? — to se objavi pravočasno. Imena darovateljev za otroška vrtca družbe sv Cirila in Metodija Greta-Rojan o priliki l»ožičniee : Bole Iv. Mar. 2 K., Bole Marija vdova 2 K., Nabergoj Frančiška 2 K., Ogrizek Matija 1 K., Marija Grmek 10 »t., Gombač F. 1<> st., Stuha Ana 20 st., Skrinj ar Kat. 10 st , Požar Marija »iO st., I ste nič Josipina 120 *t., Geržina Mihaela 8 &t., Sošič Marija ! 20 st., Kaučič 1 K. Bole Jakob 4 K., Mi- kel;č Ivana 2 K., Pertot Josip 1 K., Ferluga 1 Iv. Mir. 40 st.. Stebel Marija 20 st., Ve- nutti Kat. 40 st., Kralj Ana 40 st., Ferluga | i A tnal. 30 st., Černe Jož-fa 30 st., Piščanc Josip 20 st., Venutti Just <>0 st., Pega n j Mar. 30 st., Taučer Alojzij 20 st., Ahtik j Marija 1 K., PiŠčanc Kat. 30 st.. Vitine Mar. 20 st , PiŠčanc Mir. 30 st. P-sčanc M. in st., Piščanc M. 2«) st.. PišČanc Andr 4<> Piščanc Anemija 20 st., Turk Josip 60 st., Piščanc Angela 30 st., Sošič Tomaž 40 st., i " Gotj Lina 40 st., Krivi«* Anton 4 K,, Ferluga Step. 1 K., Goriup A. 2 K., Btudel 2 K. Požar Mih. 2 K., Požar Zvonksl »'>0 st., Piščanc Ljubši. 1 K., Klavora oO st., lian lel Mar. 1 K., Ferlug* Iv. 20 st., Zeg i Josipina 2 K., Zni st., Krapeš Antonija 20 st., Le-nassi Kat. Rak Paul po 1 K., Kachler «>0 st., Lozej A nt. 40., Štrekelj Fr. 4 K., Požar Josip 1 K., Požar Marica 20 st., Zniders č Mat. 2 K., Vouk Amal. 1 K., Zerjal Kat" 40 st., Nemeček 60 st., Skrjane Marija 40 st., Rontar Tereza 1 K.. Glažon Mar. 60 st., Škrabar Marica. 1 K., Končnik Mar. 20 st.. Pipan A. 40 si„, Cihej Teivza 40 st., Va-eek Karol 60 st., Kompare Fr. 40 stot., Goiup Rudolf 40 st., Požar Ant. 30 st., Petelin Josipina Kramar Iv. po 1 K., Ferluga Mar. 40 st., Teresiua lO stot., Klarer Vict. Ookelj M. Bremic Vat. Nabrgoj Ljudoin. po 2 K., Fran Novak. Katalan Josip, Požar M'-hael, Žerjav Dragotin, I >emeter Jereb, L. Černe, Barieh, in neznani na (Treti, po 1 K., Ant. Pogorele ."> K., Ant. Ščuka 2 K., And. Pertot, »rumena hita« S K., Ščuka Fr. Mar-telanc Ter., N. N., Ferluga Iv., Zotter, Go-stiša Mir., po 2 K., Martelanc Iv. 4 K., Pertot Jak. 1 K.. Jež Kat. 1 K. 20 st., Zigon Vik. 1 K., Ferluga I 1 K., Komo-1 tar A. 1 K., (t. Si/. Martelanc kakor dobiček pri igri 4 K., N. N. 40 st. Ženska podružnica družbe sv. Cir. in Met. v Trstu ju darovala 33 kosov obleke, 1 zaboj pomaranč in zavoj datelj G. Iv. Sirk je daroval 2 zab->ja pomaranč, (i. Cokelj, krčmzr v Rojanu. je daroval 24 mošnic za sadje Med božičnico v Rojanu je nabrala gca. M.mica Pert t 9 K. 16 st. Prisrčna hvala vsim č. darovateljem! t _ i - i Vesti iz ostale Primorske. X Iz Podarrada v Istri nam pišejo dne 3. janiivarja 1902: V zaključku svojeg* zadnjega dopisa od 27. m. m., s katerim sem poročal o božič-niei, na kateri se je bila z dobrim vapehom v pri zori la otročja igra »Kjer je mir, tam je Bog«, navedel sem tudi govorico, da se ta , igra ponovi prihodnjo nedeljo, dne 29. m. m. Ta govorica, ali prav za prav, želja občin-1 stva, katero je pač odbor moral vpoštevati, se je tudi uresničila v obče zadovoljstvo. Občinstva se je nabralo nič manj, nego ob prvi vprizoritvi dne 26. m. m. Ni treba praviti, kako je tudi to pot igra jako ugajala vsem. Saj so nekatere točke morali celo ponavljati ! Cisti dob ček obeh veselic, ki je bil namenjen tukajšnji siromašni šolsk' mladini, znaša okroglih 110 kron, kar ni tako malo, če se pomisli, da je bilo tudi znatnih troškov ter da se je za ustopnino in sedež zahtevalo razmeroma jako malo. Vsekakor se moramo za to zahvaliti tudi vsem preplačevalcem in vrlemu odboru podružnice družbe sv. Cirila in Metodija za Istro v Podgradu, ki je brezplačno prepustil oder za obe predstavi. Se enkrat vsem onim, ki so se bodisi na eden ali drugi način potrudili, da sti veselici tako izborno izpadli : hvala ! . N. X Glasoviti Krstić je bil te dni zopet enkrat obsojen — menda na 7 dni zapora — radi žaljenja časti! Mož misli — in ni nič čudnega, če misli da mu je vse dovoljeno — in zato vrši veselo dalje načastni svoj posel častikraje ! Ne zasra m uje pa samo »farjev*, ampak vsakogar, ki ne izdaja svojega naroda, kakor ga izdaja on za — 100 gld. na mesec, i >d pofevetnjakov ima [posebno »na muhi« odvetnika dra. Konrada Jane-žiča. Gori navedeno ]H>reijo »sence« so mu to pot prisodili na tožbo tega gospoda ! Takov je ta g. Krstič, da človeku ne treba ravno, da bi gorel idejalnega patrijotičnega navdušenja, ampak če ima le iskrico vs m i ljenja do svojega rodu, pa mora kipeti v njem od ogorčenja, če le čuje to Ivrstičevo ime ! Sodbe 0 njem ne spreminja čisto nič fakt, da je bil tudi ta človek mnogokrat tožen od slovenske strani in — ne obsojen! Kaj pravijo prijatelj M trebi in njegovi prijatlji v Ljubljani ? ! X Italijani med seboj. Odbor italijanskega političnega društva za Istro je in>el v soboto v Trstu svojo sejo, v kateri je pred-sednik dr. Felice Bennati priobčil gg. odbor-j nikom par neljubih stvari. Najprej, da se je i dr. Jesip B regato odpovedal odborništvu ; i potem pa, da je dobil iz Pulja pismo, s k a-terim mu 84 p u 1 j s k i h meščanov naznanjajo izstop iz društva. V tem pismu pravijo podpisanci, da so se uve-rili, da to društvo ne zna varovati socijalnih in materijalnih interesov mesta puljskega. Slednjič je dobil predsednik Bennati pismo od župana puljskega, dr.a Ludovika Riz zija, ki je tudi izstopil iz društva. — Dnevni red, ki so ga potem vsprejeli gg. odborniki, zatrja, da odbor ima zavest, da ni nikdar zanemarjal interesov Pulja, ter se nadeja, da odstopivši Puljci uvidijo pravilno in objektivno postopanje odbora, zlasti pa tedaj, ko je posloval kakor volilni odbor, torej tudi ob postavljanju kandidatov. Zato jih poživlja, naj odnehajo od svoje namere in naj se povrnejo v društvo. Tudi Italijanom na Goriškem gre nekaj na dvoje, kakor morejo čitatelji posneti : t j »oročila o seji dež. zbora goriškega. Vesti iz Kranjske. * Gospod Josip Nolli, ta veteran in dika slovenskega gledališča v Ljubljani, je precej hudo obolel. Sedaj pa javlja sam v »Slovenskem Narodu«, da mu je zdravje izdatno krenilo na bolje, tako, da more že opravljati lažje posle. Napornega in razbur-Ijivega gledališkega delovanja pa se mora še vzdrževati, dokler ne okreva popolnoma. Bog daj, da bi se to zgodilo skoro v interesu in v prospeh umetnosti slovanske! 1 Vesti iz Štajerske. — Proračun mesta Celje za leto 1902 izkazuje 147.829 72 kron dohodkov, izdatkov pa 150.218-98 kron; torej 2.389 26 kron primanjkljaja. — Kdor zna, pa zna! V soboto, dne 28. decembra, so imeli v Laškem trgu občinske volitve, a tržani — vsaj oni, ki niso na strani dosedanjega občinskega zastopa — i so izvedeli o tem — istega dne 28. decembra zjutraj! Po tem je lahko umeti, zakaj je prišlo na volišče od 180 celih 20 tržanov. Kdor zna, pa zna ! In mogotci v L tškem znajo — to jim treba pripoznati. Prav kakor da so pri lanu grofu Khuen-Hedervaryju hodili v volilno šolo. Vspeh je bil tudi po tem. Zmagala je mati Germanija ! Heil und Sieg!! — Nekak eeljski Krstič je glasoviti tajnik okrajne bolniške blagajne v Celju, j Viljelm Oehs, kar se tiče njegovih nepretrž-nih tesnih razmer se sodiščem radi zasramo-vanja slovenskih mož. O božičnih praznikih je da celjski'German psoval — v javnem lokalu — Slovenca Sparhakel la. Germansko junaški kakor je že, je sicer na razpravi junaški vse tajil, in se absolutno ni mogel spominjati, da bi bil koga žalil. No, drugi pa so se spominjali prav dobro in sodišče je res raje verjelo dobremu spominu teh poslednjih, nego pa slabemu spominu g. Oehsa. Tako je prišlo iz vsega 8 dni sence, v kateri se bo hladil gt»spod i )ehs! Poslano. (V obrambo*. »Primorski List« od dne 2. t. m. prinaša pod naslovom »Kdo je med tržaškimi Slovenci ?gitiral za pravoslavje« — razna, zlobno-neumna natolcevanja, ki so povsem nasprotna onemu, kar uči osma zapoved božja ! V omenjenem listu je čitati: »V za- devi prestopa v pravoslavje znano nam je Agitacija jc šla iz pisarne enega slov. p r v a k o v ter se ugnezdila v krčmi ste\ 19 via Valdirivo. Tam je bil takrat nameščen : prej kot vodja, potem k«»t krčmar-gospoiiar F. K. Agitacijo skrivoma vodil je pravoslavni Srb, Hrvat, Grk, Italijan, Slovak, Madjar itd. — C......: Nchronv, kateri je z o b 1 j u b o bogatih botro v — tukajšnjih pravoalaveev srbske vere, a nedoloceue narodnosti — dosegel, tla je prestopilo toliko mož v pravoslavje, kolikor je Nehronv narodnosti raprezentiral«. Daljna sumnieenja izpuščam, ker zadevajo osebo, o kateri sem se že izjavil, ozi-J roma, ker se mi ne zdi vredno, da bi odgovarjal nanje. Koliko je resnice na p o n t s r e č e n i denuncijaciji, je razvidno iz sledečega : Pod-! pisani je prestopil v pravoslavje dne 14. avgusta 1893 leta. Ob času svojega piestopa je bil v službi g. Geržine — kakor poslovodja v trgoviri Krčmo mu je kupil in izročil g. < \ leta 1895 (!!!), ker je pa bilo premalo srbskih »rubljev«,je krčmo kupil gosp. G., pod katerim je bil podpisan: še vedno kakor 7odja. A najlepše je to, da je podpisani ob vseh mogočih, le »Primorskemu listu« znanih podporah od zgoraj, ostal — dolžan ! Ker je upal, da mu pojde bolje, ako bc sam gospodar, je našel štiri dobre ljudi, ki so mu bili poroki pri »Tržaški posojilnici< za svoto, ki jo je potreboval za otvorenje lastne krčme, v kateri so mu »srbski« novci v toliko pomogli, da je moral isto prodati p r e d n o j e povrnil svoto, dolžni svojim dobrotni ko m. Kakov kapitalist da jc podpisani danes to ve v Trstu sleherni slovenski otrok, ne v« pa tega neki gospod, s katerim obračunam o prvi prilik i in sicer tako da bo jako bolela glava, ali — ne poclpi sanega. To je podpisanega izpoved, katero mori potrditi na stotine prič. Kar se tiče »pisarne enega slo venskih prvakov«, bodi povedano, d< leta 1893 ni b i 1 o v T r a t u še no bene take pisarne. Za količkaj razsodne in lojalne ljudi b moralo zadostovati to, kar je povedano tu Ker je pa na svetu tudi ljudij, ki iščej< dlake v jajcu in ki ne morejo živeti, ako n< denuncirajo poštenih ljudij, treba pove dati gospodi okolo »Primorskega lista«, Cesar je bil popoludne v obiskih pri nadvojvodi Franu Ferdinandu in soprogi mu, kneginji Sofiji llohenberg. Požar. PETROGRAD (B) V7 ubožnici Čer-1 moriskega je na vstal požar, v katerem so izgubili življenje tudi trije otroci. Druga železniška zveza s Trstom. Mini ster tVitlek na ogledovanju. DUNA.J <». (B) Minister za železnice. \Vittek, je odpotoval v Trbiž, da si ogleda predor skozi Karavanke. BOHINJSKA BISTRICA <>. (B) Minister \Vitek si je ogledal danes dela v Bohinjski Bistrici, kjer so začeli vrtati predor z električnimi napravami in se je postavil temeljni kamen za izhod galerije. Minister je izjavil svoje zadovoljstvo na napredovanju del in svoje zaupanje v tehnično spretnost onih. katerim je poverjena gradnja druge železniške zveze s Trstom. BLED ♦>. (B) Minister \Vittek si je ogledal južni del galerije preko Karavank. Vesti o aneksiji Bosne Hercegovine ovrže ne. DUNAJ <>. (B) l/. uradnegn vira se oporeka vestem, ki so se te dni razširjale po raznih listih, da namreč A vstro-Ogrska misli v kratkem anektirati Bosno in Hercegovino. Istotako da so neosnovane vesti o spremembi ustave v Avstriji. Dogodki v Španiji. PARIZ • ». (B) »Agence Havas« javlja iz Barcelone : Cenzura se vrsi jako strogo. Izvedene so bile mno^e hišne preiskave in zaprli so več oseb. Sodi se, da l>o izdajanje anarhističnih listov zaustavljeno. Mir se ni več kalil |>osebno. MADRID 5. (B.) »Ageneia Fabra« javlja : Orožniki so prišli na sled večim anarhističkim zarotam, ki so imele svoje sedeže v Keresu, Algariu in Araosu v pokrajini Ca-dix. Zaplenili so razne spise, iz katerih izhaja, da se je hotelo požigati. Vojna v južni Afriki. LONDON 7. (B.) Državni tajnik Chatn-l>erlein je imel v Birminghaniu govor, v katerem je branil imperijabzem ter rekel, da je Anglija najliheralneji narod, ki ga je še kedaj videl svat. ali tudi najbolj sovražen. Drugi narodi nas zavidajo in nas zasramujejo na najbolj žaljiv in sramoten način. Vse za-pažajo z veseljem, kar se jim zdi, da bi moglo posj>ešiti naš padec. Angležkemu narodu je dolžnost, da računa le nase. poti pirati od krvnih sorodnikov v Avstraliji. Kanadi in drug h kolonijah. Govornik je izvajal nadalje, da sicer obžaluje vojno, a da jej z vsemi nje zli in strahotami, veudar daje | prednost pred irgubo, kake podedovane pozicije.Vsako žrtev treba raje doprinesti, nego da Anglija podleže in izgubi zaupanje krvno sorodnih narodov. Deželni zbori. DUNAJ 7. (B.) Po prečitanju došlih spisov in ko je namestnik odgovoril na več interpelacij, je poslanec dr. Kurtz poročal o najetju posojila 2 •*"<"» milijouov kron od strani ol»čine dunajske. Poročevalec je prij>oročal. naj se dotična vladna predloga vsprejme. K u:ra. , PETROGRAD ii. {B.) Ru-ka brzojavna agentura javlja iv Sara tova : Glasom uradue objave je v vasi Koto vaja (okrožje Kamišin obolelo na sibirski kugi 12 osel), od katerih jih je 1* umrlo. Loterija za ogrevalne sobe llrni 1M 40.000 tron vrednosti. Predzadnji teden Srečke po 1 krono. priporočajo : Josip Bolaffio. M u ud I & C. o, Mercurio Triestlno, Ig. Ncumann, Henrik Seliiff-mann. Josip Zoldan. SREČA TUKAJ. Spodaj označeni krasni predmeti : 33 komadov „franko" samo za gl. 3.30 se v dobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od J. VANBEREB. tovarna za ure. Mot. Mu 2 vdiibijo se nikaka stenska ura! nikake igraće! samo ra Ulji v i predmeti od niklja, doublč pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom e. j. putn-ovnega urada. 1 nikeljasla rem. žepna ura, t 4 ur idoča, jamćena za dober tek. 1 podoba tesarju Fran .Josipa I. uli Njeg. svetosti papeža, tudi socialistična na pokrove« vre. 1 mo^njiček od usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlaćena z lepim naveskoni. 1 j 'ko fino žepno ogled*lo, okovano, dvojna šipa. i par finih gumbov ml duldfc zlatu. patento**ni. parov „ „ „ /a ovratnike in prsnikt* z podlago od biserne matice. 1 elegantna -kutija za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s škatljico. 1 kruvatna spila »*d „ „ 1 prstan „ „za gospode ali dame. 1"» razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja. Brezlačno in franco "•C pošljem moj velik ilustrovani cenik od ur in diagocencsti — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana z enim zlatim prstanom od 14 karutov gld. 5"50. POMADA od LILJANA. ANTIRHEUNIN - WiAZILO| Brez olja in masti! Ne napravi proti trganju in zbadanju v ro-, samo vsako lice nežno in po- ^^^ ,,-žu.t j.r.-»>av- ^^^^ kah. Cena 1 lončić 1 g!d. I mlajeno. nego tudi belo in X ^ .......^ILlfu^r^S^ 50 nvč. 2 lončića 2 gld.. brez peg. Solncne pege ^^ ki.i«i...., r«»v«-. .o ..nihanju, «r<«- ..........» i odpravi vsak Z Upo- prei.:i|«-ti želod«, zaslireuje, naral krxj 4 lonCICt gld. 3-O | rahn Conami - < kulig^tijet. ćre»«*5ue bolesni. k*«elj ^^^ „ akt, , Ione ^T? V^' -«— /V. 9e ileiuir .»„rej ione. gi. I DU. ^^ «000 10 *l»to žilo «lr«Ti o o O o O • *titwi|Kltno posije. ŽIVOTNI BALZAM zr„s alvatoR > V. 0n kri, ker je «*jl»oljie do,nače Pravilo » notranje in uanje bolezni, X n-r - M daljia ČI„»eSko življenje. On *dr»T, m m*fie .n stare kakor tmli ^^^ ki so nziiai-ent* v naT.niilu p.i.l.-iai.m vsakemu lomaeu. ^^ n ^^^ Cena omotu 12 *tekleuićič 2 eld- SO nove., 24 Mekleoičič 4 ffld. ho^^ O rrOT. novč — -18 »tekleničiO 8 ffld. s po*tun.o ako se Jeuar Dr Mir^S^ ' X m. OUUUUijo g ^ L V A T O R4i naJse pošiljajo na I X J E C T I O Varaždinu glavno skladišće \ VEGETABILE^S. (Hr_ko) /FR. RIEDLA .»t. I.. II. i III. ter ^^^ ^^ CAPSULE VEGETABILE^V °o° leka-na k „SALVATOEJU'^t /.h tajne in»4e/m VARAŽDIN (Hrvatsko) MNOŽiNA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. NAJBOLJŠE DOMAČE ZDRAVILO. VSAKEMU POTREBNO. 'UV)lfNVW l$)H IN380N A 3IMS 3N „AlflBlD flfi Fraz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Črna istrska .... „ „ 36 „ Istrski refošk .... „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam ne |k>h l|a na tlom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoma tudi kromarjein, katerim dajem viinMjti 50 litrnv naprej jh> dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje poliSHa Rudolf Ezner Trst. — Via Squ«*ro iiuoto 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pak*»vanje vsake vrste se izvrši na najix»ljsi^ nač*in in po zmernih «enah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 9 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošilja t ve vsake vrste in iamor si bodi. Zagreb, 30. aprila 11)01 Gg. Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica prva kranjska tovarna testenin. Gospod J. VVeiser je prejel danes odposlane makarone ter Vam moramo izreči največje # » % % priznanje kitjti Mago je v istini izvrstno. Prva zapMa agentura zadruga JAKOB BABEBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najtinejega. — Hajfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in ! i» zmernimi eenan.«. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Giovanni št. H. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega biaga. Lesene i pipe iz najboljšega risovega lesa z gobo ali drusre zbobe. C Gosilna „Al Transwaal". (prej »Antico (JoM»o« Via dello Scoglio 205. i nasproti Drejevi pivovarni). Podpisani priporoča I. vrste istr-ka, vipavska in dalmatinska \ ina. retošk, kraški teran. Opolo, p rose k ar. nadalje Dreherjevo pivo, Plzen-ko in S|>»ten v botiljkah. Uomaea kuhinja *.*p>jak<>tn >o toplo priporoča Fran Benčič, krčmar. Po nizki ceni. Via Jfuova, nasproti lekarne Zanetti. Velikanski i/bor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z najbolj či-rimi lečami in od pravega kristala o nikeljn:o>tih. jekle -di, zlatih in -rebernih okovih, zd avniško i redpisani o«l 'J'* !»<*•. naprej. Velikanski izbor daljnogledov za gledališču, kraje «n morje / akromatičrai lečami, knk">r ludi barometru v, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka od .'»r* nvč. naprej. Izbor povekševalnih leč in velikanski izbkatljiea po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI HAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione št. 3. kakor tinli v lekarni 1'iociola Jerouiti. Liiciaui, Vi 'v l.i I i A \'iinlul'a—>t; v Ili-ki : l^kurna 1'roriauu ; Gorici lek.irna ("ristofdletti in pn»toni. Ste !i gluhi?? Vsaka vrat gluhosti in slabeira sluha, se ozdravi z na