ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA POSEBNO ŠOLSTVO ZA DUŠEVNO NERAZVITE OTROKE VZGOJNEGA ZAVODA -JANEZA LEVCA« RUDOLF SUŠNIK Posebno šolstvo za duševno nerazvite otro- ke, ki se je v zadnjih letih v precejšnji meri razvilo, je imelo svoj skromni začetek v Ljubljani. Leta 1908 je Pokrajinski šolski svet v Ljubljani poslal tri učitelje na Dunaj na tečaj, ki je bil prirejen za učitelje posebnih osnov- nih šol. Takratni mestni šolski inšpektorji so pri pregledu pedaigošikega dela v normalnih osnovnih šolah ugotovih, da določen odstotek otrok v šoli ne napreduje zaradi duševne ne- razvitosti. Zato so sklenih, da v Ljubljani odprejo poseben razred za duševno nerazvite otroke in s tem razbremenijo razrede osnov- nih šol teh otrok, ki zavirajo učno delo z normalno razvitimi otroki. S tem bi poma- gali duševno nerazvitim otrokom, ki so biii v normalnih razredih zapostavljeni in pogo- sto zanemarjeni. Leta 1911 je Pokrajinski šol- ski svet izdal odlok o otvoritvi posebnega razreda v Ljubljani s sp)ecializirano učiteljico Anico Lebarjevo. Se istega leta je bil odprt še en razred in za ravnatelja te novo usta- novljene šole je bil imenovan Janez Leveč, ki je bil istočasno upravitelj osnovne šole na PruLah v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je dobila posebna osnovna šola prostore v zgradbi osnovne šole na Grabnu. Dodeljene so ji bile tri učilnice, v katerih je bil pouk za šest razredov, soba za tehnični pouk, telesna vzgoja pa je bila v telovadnici osnovne šole. Sestrazredna posebna osnovna šola se je razvila pod vodstvom ravnatelja Ivana Dim- nika, ki je bil eden prvih defektologov v Sloveniji. Veliki župan ljubljanske oblasti je že leta 1927 priporočil tedanjemu oblastnemu šol- skemu odboru v Ljubljani gradnjo posebne osnovne šole z internatom za duševno neraz- vite otroke. Do realizacije ni prišlo zaradi nerazumevanja odgovornih forumov v pred- aprilski Jugoslaviji. Čeprav so bila materialna sredstva, ki so bila dodeljena posebni osnovni šoh, zelo skromna in nezanesljiva (saj učiteljski zbor ob zaključku šolskega leta še ni vedel, če bodo razpolagali s sredstvi za delo v nasled- njem šolskem letu), je uspelo učiteljskemu zboru razviti in dvigniti učno^vzgojno delo do take mere, da je postala ljubljanska posebna šola hospitadjska šola za vse učitelj e^defek- tologe Slovenije in tudi zunaj Slovenije, kjer so ustanavljali posebne oddelke in šole. Prvi internat je dobila posebna osnovna šola leta 1929, ko so bih pri Domu onemog- hh v Ljubljani formirani trije oddelki. Po- goji za delo niso bih najboljši, toda socialno ogroženi otroci so imeh možnost šolanja z domsko oskrbo. Prostore za dnevno varstvo je dobila po- sebna osnovna šola leta 1940 v stari zgradbi, kjer je bilo možno oblikovati štiri vzgojne skupine, ki so jih vodili defektologi skladno z učno-vzgojnim delom posebne osnovne šole. Ti oddelki dnevnega varstva in inter- nata so bili pod isto upravo. Druga svetovna vojna tudi ni prizanesla posebni osnovni šoli. Šolske prostore je zase- del okupator, razredi posebne šole pa so bih prestavljeni v razrede dnevneg^ varstva. Stalni alarmi so ovirali nemoten potek šola- nja, žična pregrada pa je onemogočiLa šola- nje otrokom iz predmestja. Po osvoboditvi so pričeli redno delo na po- sebni šoli kot v razredih pri normalnih os- novnih šolah, ki so bili razmeščeni po vseh dehh mesta. Delo na posebni osnovni šoli je zaživelo, ko je dobila ta svoje prostore v. zgradbi osnovne šole na Ledini, kjer je ob ugodnejših pogojih mogla razviti specialno pedagoško delo in ga prilagoditi novim raz- meram socialistične skupnosti. Učiteljski zbor je bil sposoben na stežaj odpreti šolska vrata in duševno nerazvite otroke vključiti v vsak- 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dan je življenje pri obnovi naše domovine. Kvaliteta pedagoškega dela se je dvignila do take višine, da je učiteljski zbor lahko sestav- ljal predloge za nove učne plane in programe za vBo Slovenijo in aktivno siodeloval pri strokovnem usposabljanju defektologov Slo- venije. Pedagoško delo se je še poglobilo, ko je posebni šoli uspelo pridobiti lastnega psi- hiatra, tedanjega univerzitetnega asistenta dr. Marijana Borštnarja, ki je postal mentor naše ustanove s posredovanjem referatov s področja psihiatrije in psihopatologije. Ker je Dom onemoglih v Ljubljani postal internat Srednje tehnične šole, so bili dušev- no nerazviti gojenci začasno vključeni v inter- nate z duševno normalno razvitima gojenci. Pritožbe vzgojiteljev teh internatov, ki so jim duševno nerazviti gojenci zavirali njihovo vzgojno delo in prizadevanje pedagoškega zbora posebne šole, so imele uspeh, tako da je bil eden izmed najmanjših mladinskih do- mov dodeljen za internat duševno nerazvi- tim otrokom. Z dotokom otrok v osnovne šole je osnov- na šola na Ledini nujno potrebovala prostore, ki jih je zasedala posebna osniovna šola. Mestnemu ljudskemu odboru v Ljubljani je uspelo dobiti za posebno šolo zgradbo, ki je zajela takrat vse oddelke posebne osnovne šole in internat. Ta fuzionirana ustanova je dobila septembra 1952. leta naslov: Vzgojim zavod Janeza Levca. V dvoriščni zgradbi je bila organizirana delavnica knjigoveznice za profesionalno usposabljanje absolventov po- sebne osnovne šole, ki pa more zajeti le šest absolventov posebne osnovne šole. Zaradi velikega dotoka novih učencev je postala zavodska zgradba kmalu premajhna. Zato so bila na pobudo šolske uprave leta 1958 odobrena investidjisika sredstva, da so stavbo dvignili za eno nadstropje, kletne prostore pa adaptirali za tdovadmco in za delavnice tehničnega pouka. Toda tudi ta irazširitev stavbe je zadostovala le kratek čas. Po izva- janju Pravilnika o evidenci kategorizacije otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je dotok duševno nerazvitih otrok v naš zavod tako narasel, da smo zopet morali iskati prostor v raznih osnovnih šolah. Zara- di tega so občinske mestne skupščine spozna- le, da je potrebna gradnja nove posebne šole, in smo dobili ustrezno lokacijo za to šolo. V zavodu je bilo strokovno delo pogloblje- no z intenzivnim študijem, strokovnimi ekskurzijami pri nas in v inozemstvo, s ho- spitacijami defektološkega oddelka pedago- ške akademije. Poleg pedopsihiatra so bili nameščeni na zavod šolski psiholog, logo- ped in sodalni delavec. Tako je možno timsko obravnavanje duševno nerazvitih obrok. Samoupravni organi in pedagoški zbor si prizadevajo, da bi dobili toUko prostorov, da bi bilo mogoče organizirati pouk v eni iz- meni in da bi omogočili učencem celodnevno bivanje v šoli. Na ta način bi mogli duševno nezadostno razvite učence grupirati v skupine po njihovih psihofizičnih sposobnostih. V zavodu deluje pionirski odred »Črni mur- ni-K, ki izdaja že več let svoj časopis. Mladin- ski aktiv učencev osmih razredov organizira s svojimi razredniki poučne ekskurzije v raz- na gospodarska podjetja zaradi spioznavanja raznih poklicev, ki so primerni za absolvente posebnih šol. Posebna zavodska komisija za profesionalno usposabljanje pomaga učencem pri usmerjanju v pokUce in orgainizi(ra delov- no prakso v posameznih delovnih organizaci- jah. Da bi bila habihtaoija duševno nerazvi- tih otrok Vzgojnega zavoda Janeza Levoa zares uspešna, je nujno potrebna gradnja de- la^mic za profesiionalno usposabljanje absol- ventov posebne šole z zmogljivostjo 60 de- lovnih mest. Idejna skica in investicijski pro- gram za učno-vzgojno delavnico je že pri- pravljena in čaka na realizacijo. Samoupravnim organom in pedagoškemu zboru Vzgojnega zavoda Janeza Levca je uspelo prikazati potrebo po zavodu za delovno usposabljanje huje duševno nerazvitih otrok, ki niso sposobni za šolanje na posebni osnov- ni šoh. Z delom v tem zavodu smo pričeli p>o nakupu zgradbe v Jaršah. Tudi v tem zavodu specialno delo s huje duševno nerazvitimi otroki ne bo popolno, dokler ne bodo formi- rane pri tej ustanvi še zaščitne delavnice. Vzgojni zavod Janeza Levca je edina tovrst- na ustanova za šolanje in usposabljanje du- ševno nerazvitih učencev v mestu Ljubljani. Po osvoboditvi se je zavod razširil do take mere, da je za mestno področje v bhžnji bo- dočnosti potrebno naslednje: 1. zgraditi poleg obstoječe zavodske zgradbe še eno posebno osnovno šolo za 240 duševno nerazvitih učencev. Lokacija je predvidena v katastrski občini Zgornja Šiška. Imenovani gradbeni odbor že pripravlja idejno skico in investicijski program; 2. za kompleksno habilitacijo je potrebno zgraditi ob obstoječi zavodski stavbi učno- v^ojno delavnico. Stalna konferenca za re- habihtadjo invalidnih oseb SR Slovenije je priporočila novo gradnjo; 3. oddelke za delovno usposabljanje v stari šolski zgradbi v Jaršah je treba dopolniti z zaščitnimi delavnicami in jih osamosvojiti kot samostojen zavod za usposabljanje duševno nerazvitih otrok, srednje stopnje. 58