Kako Jasjek Mosjenžni ni mogel najti sreče. Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič. Stari Gonsjorek je malo pomolcal, potem pa se je zasmejal in rekel: »Ej — čemu toliko vprašujem, saj imam aam na glavi najboljši pripomoček zoper vise čarovnije.« In se je pogladil po sivih laseh. »Pojdi, Jasjek, bova ječmen vsula v vrečo . . .« V Jaška Muziko pa kakor da je strela udarila. Gre, vrečo nese na plečih, pride k mlinu in pred njim »toji županova Marina. »Greš v mlin?« vpraša. # Jasjek jo pogleda, noge se inu pošibe, obledi v obraz, da je komaj vrečo obdržal na plečih. Kakor blisk je udaril vanj Marinin pogled. Ona pa se gamo posmeje, da ji je samo zaigralo okrog ozkih ustnic, in ga smelo gleda od zgoraj doli, on pa stoji pred njo ski]ujen pod težko vj.efo »Pojdi«, pravi, »da oddava.« Jasjek je oddal žito v mletev. »Ti nisi tukajšnji?« pravi Marina. »Ali nisi tisti Jasjek Muzika od Gonsjorka?« »Sem.« ';;.; Ni ga vikala, ampak tikala kot pastirja. »Jutri zjutraj pridi po moko.« »Bom.« ' "^" "~** Hotel je reci: »Osta-nite i Bogom!« a'ona ga ni več pogledala in je od mlina šla proti domu čez loko. Zdaj pa je zazvonil MarLnin giaS) <ja je tar odmevalo po zraku. Pela je tako lepo, tako sladko, tako čudovito, Kakor »e poje atrcJcn uspavanko. -'.M Jasjek Mosjenžni pa ni mogel raizumeti, kako je mogel od tega dekleta, ki je bila videti tako resna in ošabna, prihajati tako mil, tako lahkoten glas. Pri priči mu je to pretreslo srce, saj je bil sam godec in je to boljše čutil od drugih. Gre in se ozre, ona pa stopa čez loko z rurirenim robcem na glavi, v beli košulji, v rjavem modrcu m rdečem predpasniku na lemnem krilu, tako pisana kakor ta cvetnata loka in jasna kot plamenica. Kar obstrmel je. Ona pa poje od daleč, še sladkejše, še krasnejše. Glas se razlega, njemu pa se srce taja. Ona pa poje še dalje: »Pridi, Jankp, smelo, kjer je v oknu seno, kjer je v oknu slama, tam so moja mama.« Jašku je srce poskocilo. Ona pa je (pojoč izginila med vrbovjem, ki je rastlo pod vasjo. '¦k^^/M Srce je trepetalo Jašku. Mislil si je: »Kaj to vendar pomenja? Pa kako je pela? Tako dekle — pa jaz? Saj me niti pogledala ni.« Sam sebi ne zaupajoč je šel na Gonsjorkovo žago in vse je utripalo v njem. »No, kako je tam?« je vprašal Gootisjorek. »Ali si oddal žito v mlinu?« »Oddal.« »Pa mlinarjevo hčer si videl?« »Videl.« »Pa kaj?« »Nič.« »Nič?« »Nič!« »To te je čuvalo, kar si izkusil v Koščeliskah, kaj ne?« »Kje so tiste deske, ki naj bi jih žagali?« vpraša Jasjek. »Oho!« je pomislil stari Gonsjorek. »Ne verjamem, da si bil varen, ko tako hitiš na delo.« — Na glas pa je rekel: »Deske? Deske so pripravljene, ikar pojdi! Ampak zdi se mi, da se ti bodo danes roke tresle.« Jasjek ni odgovoril in je šel deske rezat. Stari Gonsjorek pa je šel mazat voz, ker se je priprav ljal na semenj v Novi trg. Vrtec kolo na osi je mrmral: »Sam Bog ve, kaka čarovnija tiči v tej deklini?! Pa ne samo v njej, sploh v ženskah! Kdo ve, ali tlci to v nogi, ali v glavi, ali v čem drugem, ali v vsem skupaj? A če se je lotiš, po tebi je! E kaj, jaz sem že star. Sedemdeseto sem že izpolnil o svetem Jakobu ... Ej, če bi se mi jih vrnilo kakih dvajset! A kar sem doživel, to sem doživel, kar sem videl, to sem videl. Videl sem Kurnotovo Antoško in Kasjo Dlugopolsko in mojo rajnko prvo ženo, ki je bila vendar lepa, in Kaška Valka iz Podbrezja mi je skoro srce izrvala iz prs, take pa vendarle še nisem videl, kakor je županova Marina. Slišal sem od starih ljudi o čarovnicah, ki so škodo delale Ijudem; prav take so morale biti. Ko bi ne v&del, čigava je, ko bi ne poznal njenega očeta in rajnko mater, ko bi ne vedel, kako so jo h krstu nesli v Ludzimierz, kdo ji je bil za botra, bi rekel, da v njej nekaj tiči. Odkod je to prišio med ljudi? S kake zvezde, ali iz kake podzemeljske jame? Kakšni peklenščki so ji zamenjali oči, ker podobnih še nobena ženska ni prinesla na svet . . . Hej! . . . Dobro sein namazal voz, ne bo cvilil, da ne bo Malgozata (Margareta) zopet od jeze mencala na sedalu. Hejl To so mi gotovo zopet napravili sami hudobci, da rem vzel mlado ženo! Kazen božja! Ko bi se mi vsaj vmilo tistih dvajset letl . . . Ino, božja voljal« Tako je stari Gonsjorek, ki je imel žago, godrnjal sam pri sebi in z vso vnemo mazal voz zaradi svoje druge žene Malgozate. Jasjek Muzika pa se je y notranjosti že čisto raztajal. Reže deske, v oči pa ga bode Marinina lepota in v ušesih mu igra njeno petje. — Marisja Hoholovska, Marisja Daljna je bila kakor med, ta pa je kakor ogenj. Omamila ga je 3 petjem, priliznila se mu je, — a zakaj? Da brez vzroka ni tako pela, o tem je bil prepričan. Gotovo ga je kje videla, najbrž v cerkvi, nekdo ga ji je moral pokazati . . . Nesrecni Jasjek Mosjenžni je imel že tako srce: tristo se mu jih je lahko po vrsti obesilo na vrat, a on se še zmenil ni. Kadar je pa naletel na svojo, takrat pa z Bogom! V njem ni bilo več niti žile, niti rebra — sam vosek ga je bil. »Kaj, ko bi po&kusil?« misli sam pri sebi. »Nikar ne poskušaj!« odgovori sam sebi. »Nimaš sreče.« »Tam nisi imel sreče, mogoče mi bo pri tej Bog naklonjen.« »Takemu, kot si ti, ne bo naklonjen.« ¦Ko bi jo le še eokrat videl!« »Saj pojdeš jutri po moko . . .« »In Marisja Hoholovska?« Toda spomin na Marisjo Hoholovsko se je v težkem, a umetni&ko dovzetnem Jaakovem ercu razlezel kakor na dež postavljena slika. »Marisja Daljna? ... Ko bi me bila hotela . . . A ona noče nikogaT . . .« In ta tehtna beseda je udušila v Jašku notranjo že izginjajožo razdvojenost. Tistega dne, bilo je zvečer v juliju in rvezde so se iskrile na nebu, je Jasjek dolgo igral na vrbovo piščalko, ker je znal svirati prav na vse. Sedel je na dvorišcu na kladi b* aekanje drv, atari Gonsjorek pa je na postelji le- žeč godmjal: »Le piskaj, le — boš že še piskal, nič se ne boj . . .« ¦ In fo noc je Jasjek Mosjenžni malo spal. Šele proti jutru |e trdno zaspal in zdelo se mu je, da vidi procesijo in v sprevodu Marisjo Hoholovsko, ki proti njemu obrača obraz. On stoji ob strani, ona pa mu reče: »Vidiš, Jasjek, taka je moja nesrecna usoda!« Nato je izginila, Jašku pa se je zdelo, kakor bi letel v prepad. Drugi dan gre zgodaj v mlin po moko. Čim bliže je bil mlinu, tem bolj mu je postajalo vroče. Marina stoji n» vratih. »Hvaljen bodi . . .!« veli Jasjek in sname klobuk. »Na veke, amen!« odgovori Marina. »Ali je inoka?« >Je.« Sama mu jo je odmerila in se pri tem parkrat zadela obenj s komolcem. Dolgo se ni mogel odločiti, da bi jo pogledal, a ko se je ozrl vanjo — takrat ga je pogledala s tako žarečimi ocmi kot sveče na oltarju. Kar streslo ga je. Ko se je že domov odpravljal, mu reče Marina: >Jasjek, veš, konjskega hlapca sem spodila. Ali bi ti prišel k nam?« »Jaz?« »Ti!« >K vam?« »K nam, seveda!« Gleda jo: pred njim stoji kot w>ra. »Ali bi me vzeli? Res?« >Kajpakl Misliš, da se norčujem?« Jašku se je delala pred oomi zdaj tema, zdaj svetloba. »Pridem!« »Zahvali se Gonsjorkii in preseli se k nam!« »Ali ste govorili o tem z županom, z očetom?« »05e vse narede, kar jaz hocem.« »Torej od kdaj?« »Ceprav kar od danes.« Jasjek se napoti proti žagi, da odpove Gonsjortu, Marina pa je sedla na prag in zapela. In za Jaškom so se vili taki vroči, zvooni spevi, kakor vrbove šibe, kakor plapolajoče pajcevine jeseni, sumele nad Jaškovo dnšo in jo opletale, da mu je kri iz rok in nog ušla v prsi. Tako je vplivalo nanj Marinino petje. »Snedlo te bo dekle«, je rekel Jašku stari Gonsjorek, ko mu je odšteval plačo. »Naj me le sne! Ali veste, kaj je rekel Janosik, ko so ga mučili Ln ga hoteli še obesiti? Ko ste me spekli, me pa še pojejte!« je odgovoril Jasjek. In čudni časi so prišli zanj- Marina kot kraljica hodi po gospodarstvu in po mlinu, on pa okrog nje kot okrog kraljice. Besede pa nobene — Jasjek gine, jesti ne more, spati ne more, muci se, vsaj njene obleke bi se rad dotaknil — a nič. Njej pa se samo oči bliskajo in ziblje se v bokih kakor valovi na Rogožniku. Jasjek sam sebe ni mogel več premagovati, vse to deluje nanj kakor bolezen. Bil pa je tako neodločen, da ni imel niti toliko poguma, da bi se Marini približal vsaj za korak. Vse mu je obtičalo v grlu iin v prsih. Neko jutro je pomislil sam pri sebi: »Kaj se bom nračil tukaj? Vsemu se odrečetn in pojdem kamorkolil« To Je bil njegov trden sklep. In se je prigodilo, da je med obedom prisel h Kružlovim deček, trileteo sinček Filomene KomperdoTe, eorodnik rajnke iupanje.