52. štev. Po*to'"» »**!■* *ote>1"'- V Ljubljani, sreda 24. decembra'1924. ■	lg0	—■	Leto IV.
I
i
J
GLASILO NARODNO • SOCIJALISTIČNE STRANKE.
^•1
Uredništvo ta npravaiitva: I Jta()iw, OnARt It. 7, kvo. •■■■■numnmmmmumi Telefon
Izhaja vsako soboto.
Menk» naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din.
Ineeratl se računajo po velikosti. Cene so navedene v oglasnem dela.	■»	™——
Nove smernice.
Deseti zbor Čehoslovaške narodno-socijalistične stranke je sprejel posetoo kulturnopolitično resolucijo, s katero se je stranka načeloma odmaknila od materialističnega marxisma, katerega naša stranka ni nikoli priznavala. Nova resolucija pravi, da tradicija češkega naroda in demokratičen značaj čehoslovaške države zahtevata, da se vsa njegova notranja in vnanja politika naslanja na kulturni temelj t j. na moralni, idejno posvetni in praktično vstvar-jajoč temelj. Ako marxističen socializem vidi v kulturnih pojavih le odsev gmotnih razmer družbe in ako zaradi tega vidi v narodni zavesti le zapreko v boju proletarijata proti kapitalu, čeho-slovaški narodni socializem povdarja svoj kulturni oziroma narodni temelj. Človeški duh ni zgolj trpni činitelj v razvoju človeške družbe, temveč Je tudi tvorna sila, organizacija družbe je izraz njegove večje ali manjše sile.
V	razliko od sociologično nepopolnega in kulturno nedemokratičnega socializma marxističnega stoji narodni socijalizem na osnovi svoje narodnosti kot najkonkretnejšega dejanstva, na katerem more graditi realno notranjo in zunanjo politiko, in pa na ideji demo-
kracije, ki zahteva sama po sebi pravične izravnave vseh socialnih krivic in neenakosti, bodisi lastninskih, stanovskih ali pa kulturnih.
V	pravi demokraciji ni privilegijev brez resničnih zaslug; edino plodno delo za družbo je merilo osebne vrednosti. Da se povspne družba na višjo stopnjo moralnega kulturnega in socialnega razvoja, narodni socijalizem hoče v prvi vrsti z večjo kulturno moralno zavednostjo vseh slojev družbe doseči popolni harmonični razvoj sposobnosti in vseh sil naroda.
Čehoslovaška narodno - socialistična stranka torej stoji na temeljih narodne in socijalistične tradicije češkega naroda in hoče nadaljujočo svoje delo v duhu prave kulture in bratstva doseči socialistični ideal vsestranskega osvobojenja češkoslovaškega proletarijata.
Iz podanega je jasna načelna razlika med narodnim socializmom, čigar osnova je torej idealizem, in ne marxizem, ki se osnavlja na materialističen mehanizem in ne priznava tvorne sile, kulturne in narodne.
Smo torej v novem socializmu, katerega se oprijemlje tudi slovensko delavstvo.
Srednjeiolska reforma.
Sredi šolskega leta Je prosvetni minister Priblčevič uvedel novo šolsko reformo in sic$r za enkrat za prva dva razreda srednjih šol. To reformo so tako pedagoji kot stariši jako različno sprejeli. Skoraj bi trdili, da je ta eminentna šolska zadeva postala politieum. Pa pri nas je že tako, da ni nobena, bodisi kulturna ali gospodarska zadeva vama, da se je ne zavleče v dnevni politični tok.
Prvotno je bila srednja šola samo gimnazija, kjer se je poučevalo latinščino in grščino v jako veliki izmeri. Ko so v 19. stoletju realni predmeti: geografija, matematika, fizika, naravoslovje, kemija zadobivali vedno večji razmah, se tudi gimnazija tem novim znanstvenim panogam ni mogla več upirat, realni predmeti so vedno bolj in bolj odrivali klasične jezike. Kot nekaka koncesija realijam, se je ustvaril nov srednjeveški tip: realka. V kolikor se je na gimnaziji preveč negovalo klasične jezike, tako so bili na realki popolnoma iztisnjeni, prevladale so reali-|e in modemi Jeziki. Pri tej reformi se je napravila pedagoška pogreška, da se je zahtevalo na gimnaziji 8 let, na realki pa 7, absolventi obeh šol so pa imeli iste pravice, bodisi če so stopili takoj v službo, ali pa če so šli na visoke šole. Gotovo je, da so starši dajali prednost realki, ker so sinovi prof iti rali
eno leto.	(
Toda kmalu se je spoznalo, da z realko vprašanje učnega programa na srednjih šolah ni pravilno rešeno. Ektt-treml niso dobri nikjer, najmanj pa nu vzgojnem polju. Takoj v začetku ?0. stoletja in pravzaprav že prej, se je začelo razmotrivati o ponovni reformi srednje šole. Kompromisi so bili običajno izhod iz dvomljivih vprašanj. Tako se je postopalo tudi pri tej reformi. Humanistične gimnazije z latinščino m grščino naj ostanejo le v večjih mestih, kjer je več srednjih šol. Kot nov tip se vpelje realna gimnazija, kjer ostane latinščina z omejenim številom ur, zraven materinščina in še en moderen Jezik, realijam se število ur poviša. Kot prehod iz humanističnih na realne gimnazije se upeljejo reformne gimnazije. Ti tipi so se pri nas upeljali po prevratu
in so zadovoljevali tako učiteljstvo, di-jaštvo in tudi stariše. Naj omenimo, da bi se realka realni gimnaziji umaknila.
Kot nekak poseben srednješolski tip je bil v Ljubljani dekliški licej, katerega absolventinje niso imele prav nikjer sprejema. Radi nepraktičnosti, se je odpravil in upeljala ženska realna gimazija. Pred dobrim letom je pa prišla iz Beograda inicijativa za popolnoma nov tip srednje šole po franc tskern vzorcu. Srednja šola naj se razioii na dva popolnoma ločena dela:	nižja in
višja srednja sola. Nižja srednja š >la naj bi bila v celi državi popolnoma enotna in naj bi gojencem dajala nekako zaključeno vzgojo. Posebno važnost bi se polagalo na materinščino in domoznanstvo. Višja srednja šola naj bi ee pa cepila na tri oddelke:	humanistično-
zgodovinski, realen in tehničen oddelek.
Reforma naj bi se po božiču začela v prvih dveh razredih. Slišijo se glasovi za in proti. Največ ogorčenja vzbuja pri starših latinščina in grščina. Ne vemo, ali so tem ogorčenim starišem ta dva jezika še iz dijaških let ostala v želodcu, ali pa, bolj resno, je kak uradnik - siromak na to klasično vzgojo jezen radi tega, ker mogoče ovira njegove otroke v nadaljevanju študija. Gotovo je, da ta dva klasična jezika ne dajeta podlage za pridobivanje premoženja, bogastva. Nasprotno, ustvarjata v mladini idealizem, nekako duševno plemenitost, ustvarjata dobrega, idealnega človeka. Če se bomo enkrat izkopali lz te povojne materijalne mlakuže, bomo za take ljudi imeli več smisla, kot ga imamo danes, ko smatramo take idealne ljudi za norce.
Amerikanci veljajo danes kot jako praktični ljudje, amerikanizem pozna samo denar in nič drugega. In glejte čudol Amerikanci so se naveličali tega surovega materijalizma, danes se je v Ameriki začelo poučavanje latinščine in grščine v velikem obesgu in baje že vabijo evropske klasične filologe v Ameriko. Narobe svet!
Pa najsibo dobro eno ali drugo, po naših mislih je treba najprvo zaslišati merodajne faktorje in potem šele upe-ljati take važne reforme. Na vsak način pa v začetku šolskega leta.
Ciklus predavanj o nared, socializmu
priredi tov. dr. Mihajlo Rostohar, uni-veraketni profesor v Brnu, v izobraževalnih društvih »Bratstvo« po sledečem sporedu:
V	nedeljo, dne 28. decembra ob 8. url popoldne v kavarni Miller v Zagorju;
v pondeljek, dne 29. decembra ob 8. uri zvečer v hotelu »Balkan« »• Celju;
v torek, dne 80. decembra ob pol 8. uri zvečer v dvorani »Jadran« v Mariboru.
Vabimo člane »Bratstva« in somišljenike NB8, da se v obilnem številu udeleie predavanj našega odličnega tovariša.
Državljanska vojna v Albaniji.
Kakor smo le zadnjič poročali, Je Izbruhnila v Albaniji državljanska vojna. Odstavljeni predsednik vlade, Ahmed Zo-
gua je organiziral oborožen odpor proti dosedanjemu despotu Albanije Fan Nolli-ju. Uporniške čete Zogue napredujejo in lahko je mogoče, da bodo uporniške čete močnejše. Fan Nolli je poslal Zvezi narodov noto, v kateri obdolžuje Jugoslavijo, da je organizirala meščansko vojno v Albaniji. Albanski poslanik v Beogradu Je v tem smislu izročil naši vladi tudi protestno noto, ki je pa sestavljena v takem tonu, kakršen ni običajen pri diplomatskih intervencijah. Beograjska vlada na albansko noto še ni odgovorila pismeno, pač je pa takoj ustno najodločneje protestirala proti očitkom albanske vlade. Z ^notami albanske vlade je postal konflikt med Albonijo in Jugoslavijo mednarodnega značaja. Sodi se, da podpihuje Albanijo proti Jugoslaviji intrigantka Italija, ki ima svoje stare aspiracije na Albanijo.
Bivši numiHi i««ini Kancler dr. Mara.
Naiim naročnikom In somHHJeiillcoiit.
Marokko.
Komaj je egiptsko vprašanje nekoliko utihnilo, imamo v severni Afriki zopet drugo pereče vprašanje, španski Marokko. Medtem, ko se je v Egiptu domače prebivalstvo vpisalo angleški nadvladi, je v Marokku na videz položaj isti, ker hočejo domačini izriniti Spance iz Afrike, toda najbolj gotovo so ti domačini samo orodje v rokah Francozov, ki bi se na ta indirekten način radi iznebili Špancev, da bi imeli proste roke v svojih lmperijalističnih načrtih glede ogromnega kompleksa se-verozapodne Afrike.
Pa tudi Angleži menda niso pri stvari nedolžni, ker leži ta španska kolonija v gibraltarski morski cesti, katera zapira v 14 km ozki cesti vhod v Sredozemsko morje, le par sto let posedujejo Angleži važno trdnjavo Gibraltar, sedaj bi še na afrikanski strani imeli radi pendent k svojemu Gibraltarju, da bi ja popolnoma obvladali trgovino z Azijo, katere glavna prometna žila je sueški prekop, le Italijani so pred leti hoteli imeti kak kos severne Afrike in res so si z veliko težavo priborili obalo Tripolisa, več pa tudi ne, ker so se jim krepko zoperstavili domačini Arabci. Kako lep načrt: na zapadu Francozi, na vzhodu Angleži, v sredini pa morajo lepo ponižno čepeti Lahi.
Tunnis in Algier je že francoski, Marokko edini je še nekako samostojen in Francozi komaj čakajo prilike, da ga zasedejo. Malo pred vojno so tudi hoteli imeti svoj delež in poslali so par voljnih ladij tv marokansko luko Tan-ger. Takrat je prav malo manjkalo, da ni prišlo do vojne med Nemčijo in Francijo, le konferenca v Algeciras-u je za nekaj časa nasprotstva zalepila, toda kot znano, ne za dolgo časa. Zaenkrat gre le proti Špancem, katerim je od nekdanje slave in bogastva ostala le še malenkostna posest v Marokku, ki meri le 35 km in ima 25.000 prebi-halcev z važnejšim mestom (ento.) kako se bodo med seboj pomenili, nam bo pakazala bližnja bodočnost.
Severozapadna Afrika je bila v starem veku visoka kulturna dežela. Ko so jo zasedli Rimljani, so jo imenovali Afrika in je bila za rimsko državo prava žitnica. Ko so te dežele zasedli Arabci in kasneje Turki, so te dežele popolnpma propadle. — Umetni kanali za namakanje zemlje so se zasuli, zavladala je prava revščina. V 19. stoletju so Francozi zasedli Alžir in Tunis. Stare kanale so odkopali in popravili, vtaknili so 6 miljard zlatih frankov v te dežele, danes se jim ta kapital visoko obrestuje. Iz Alžira nameravajo Francozi izpeljati železnico preko Sahare v Timbuktu, v dolino reke Niger iji potem dalje v Guinejski zaliv. Če je ta načrt mogoč, bomo videli; zaenkrat je ta železnica izpeljana preko gorovja Atlas že v oaze Sahare.
Maroko je danes še nekako samostojna država, meri 439.000 km in ima do 8 miljonov prebivalcev. Marokanci so sploh jako divji ljudje iri fanatični mohamedanci. —- Dežela je popolnoma zanemarjena in zaenkrat gospodarsko brez pomena.
Francoske kolonije v Afriki obsegajo čez deset milijonov kma in dvaintrideset milijon, prebivalcev, angleške pa okoli 7 miljonov km* in 45 miljonov prebivalcev. Od juga vzhodne Afrike do severa vladajo Angleži, cel severozapadni del pa Francozi, tako da imata to ogromno zemljino ta dva naroda popolnoma v oblasti. —
S prihodnjo številko bomo zaključili letošnje leto. Za nami bomo imeli leto dela in trpljenja, leto novih izkušenj, ki so za naš list velike vrednosti. S prvo številko smo pričeli izdajati »Novo Pravdo« v povečani obliki, dasi nismo vedeli, kako bo šlo.. Poleg tega se nam je posrečilo list zboljšati tudi vsebinsko. Z uspehom smo za enkrat zadovoljni. Naročniki so priraščali, dasi jih še dolgo ni toliko, da bi nas zadovoljilo v toliko, da bi bili gled$ financiranja brez skrbi.
V novem letu bomo skušali list zopet nekaj izpopolniti. Od stopnje do stopnje. List bo obdržal sicer sedanjo obliko, toda tehnično bo preurejen tako, da se bo vsakmur priljubil. Prinašal bo vedno tudi po možnosti razne slike.
Prav radi bi list še tekom prihodnjega leta zopet razširili, povečali. Imamo lepe načrte. V kolikor jih bo mogoče izvesti, je drugo vprašanje, ki zavisi deloma tudi od od kroga čitateljev in naročnikov. Čim večji je ta krog, tem lažje je naše stališče. Zato naj se ta krog poveča.
V interesu naše strani apeliramo na vse prijatelje našega lista, da mu pridobe mnogo novih naročnikov. Najlepša prilika za to je ravno sedaj ob praznikih. Zato naj nihče ne zamudi te prilike. Vsak naj pozove svojega prijatelja k naročbi na »Novo Pravdo«, ki bo stala tudi prihodnje leto samo 6 Din na mesec, ako tiskamarji ne bodo šli zopet kvišku s ceno. Nove naročnike naj nam vsakdo prijavi takoj.
Velika pomoč listu so pa tudi oglasi. Tudi na to mislijo naši tovariši ob raznih prilikah premalo. t»Nova Pravda« je res samo tednik. Toda »Nova Pravda« je glasilo naše stranke in Je od vseh slojev jako mnogo čitana. V drugih državah so velike, močne in stare stranke, ke delajo samo š tedniki in
samo teh se poslužujejo pristaši ako hočejo kaj inserirati. S tem se sili tudi občinstvo drugih političnih strank, da čitajo list. — Prosimo, uvažujte tudi to! Vsaka prodaja, vsak nakup, iskanje ponujanje, ženitna naznanila in po-smrtnice objavljajte samo v našem listu. Uspeh ne bo izostal!
Prosimo pa tudi novih sotrudnikov, zlasti iz vrst naših intelektualcev, Posebno znanstvene razprave, prikrojene tudi za ljudske sloje, bodo na naš razvoj dobro Uplivale. Svojo pomoč nam naj nudijo v večji meri kot doslej ravno naši akademično naobraženi somišljeniki, predvsem zdravniki, inže-njerji in juristi, da ne omalovažujemo profesorjev in drugih šolnikov. Prav tako pa naj se oglašajo naši prvaki iz znanih praktičnih poklicov, ki bodo našemu ljudstvu in razvoju stranke kakor »Novi Pravdi« prav obilo pripomogli. — Kdor se je odločil na sodelovanje, naj to prijavi naši redakciji, ki bo stopila z njim v stike.
Ne pozabimo pa tudi na naš tiskovni sklad, zbirajmo zanj ob vsaki priliki!
Ako uvažujemo vse to in le znaten del od tega izpolnimo, bomo pripomogli do dobrega koraka naprej. »Nova Pravda« bo gotovo kmalu dosegla svof višek.
Tega dela ne smemo podcenjevati. Tudi bratje Cehi so gradili počasi, polagoma, danes se vesele svojega dela, danes ljudstvo uživa sadove mukepol* nega dela dolgih desetletij čeških narodnih socljalistov.
Zato delajmo! Vsi na delo, da bomo tudi mi korakali po poti čeških narodnih socijalistov ter tudi pokazali uspehe. —
Ne vstrašimo se nobenih ovir, nobenih žrtev, idimo svojo poti
'Uredništvo ta apniva.
Novomeški obtlnskl proračun.
Novo mesto, 20. decmbra.
Na seji dne 16. decembra je razpravljal uaš občinski odbor o proračunu za leto 1925. Stališče naše delegacije k občinskem proračunu je označil v obširnih izvajanjih obč. odbornik tov. MeršOl. Iz zanimivega govora tov. Meršola priobčujemo:
2e finančno-goepodarski odsek je izmed potrebščin nekaj postavk črtal z razlogom, da ni mogoče dobiti kritja, črtanje te ali druge potrebščine in odložitev na poznejši čas samo zase res ne more biti tako usodepolno, da bi se zaradi tega podrl novomeški svet. Vendar moramo pri črtanju imeti pred očmi nekaj drugega. Črtanje potrebščin je v naši občini že nekdaj v navadi. T-ahk/, rečem, da se vrši vsaj 50 let neprestano. Črtanje je vzrok, da je občina tako zaostala. Črtanje je že prav tipičen pojav, takorekoč podedovani novomeški greh, nakratko: od nekdaj sistem našega občinskega gospodarstva. Črtanje je škodljivo. Mi opravičujemo črtanje s tem, da ne moremo dobiti kritja. Recimo kar na kratko, da črtamo iz strahu pred dokladami Strah pred dokladami pomeni strah pred napredkom.
Potrebščine odkladamo na poznejši čas. Ali res pričakujemo od poznejših časov, da bodo ugodnejši od sedanjega ali že minulih. S kako opravičenostjo? Leta, ko so nedorasli mečkali denar kakor cunje n:e<l rokami, so že prešla in jih ne bo nikdar več. Takrat je bil čas in treba zagrabiti prilikp. Tu ste gospodje odborniki tisto dobo zamudili. Strah pred dokladami je tudi vzrok te zamude. Ali je bil ta strah takrat opravičen? Malo poglejmo okolu sebe, videli bomo, da so občine po deželi, kmetske občine, o katerih imamo navadno mnenje, da so reakcijoname, dosti bolje razumele in Izkoristile čas in denarni položaj, kakor mi. Poglejte nekoliko »Uradni lfst« iz let po prevratu. Videli bodete, da so posamezne občine pobirale po 800, 500, 700% doklad; za jedno se celo spominjam, da je pobirala 1200% doklade. Klobuk doli pred takimi občinami. Priznajmo kar naravnost, da so temeljito ne le poznale svoj čas, marveč že takrat trezno presojale tudi svojo prihodnjost. V Novem mestu smo pobirali takrat največ 45, nekaj časa pa celo le lb odstotkov doklade. Upili pa smo seveda, kaj vse plačujemo in da smo napredni. Le malo pomisleka je treba. Če hočete ali nočete, do prepričanja morate priti, da ta davek sploh ni bil nikak davek. 45 in celo le 15% doklade pri vrednosti denarja v povojnih letih ne znači niti doklado jednega odstotka pri denariji vrednosti predvojnega
časa. če toraj doklada ni bila niti jedne-odstotna, je čisto naravno, da se tudi ni Izvršil niti j eden odstotek potrebnega dala. Vse to, kar smo takrat opustili oziroma črtali, bo treba enkrat izvest L ker zahteva to razvoj in pa misel In skrb za naše naslednike.
Kakšna je bila obč. politika v preteklosti naj navedem ta-le slučaj:	Povodom
Izgraditve dolenjske železnice *je nameravala železniška uprava svojemu ushiiben-stvu v Novem mestu postaviti potrebna stanovanja. Takratni novomeški občinski izstop se Je tej nameri uprl in jo tudi preprečil z motivacijo, da je v Novem mestu dovolj stanovanj na razpolage. Sebično omejenost posameznega hišnega Ustnika, k! se boji konkurence, bi še razumel, nikakor pa ne morem razumeti, kako je mogel občinski svet, ki n^ izvoljen le za hišne lastnike, podleči vplivom takih egoistov in Je glasoval proti izgradbi novih hiš, Id bi bile do-našale občini nove doklade, v obče razširil« promet in raivoj mesta ter dejan jsl® pomenilo znaten napredek.
K posameznim točkam proračun* se na mislimo oglasiti. Mogoče napravi to kateri mojih tovarišev.. Glede proračuna v celoti pa si dovolim Že pripomniti, da se mi na zdi popolen. Pri donosa najemnine it občinskih hiš pogrešam najemnino, katero ima plačevati erar za nastavitev . davčnega ln drugih uradov v občinski hiši. Glasom knjig, ni ta najemnina poravnana ie od 1«U 1918 dalje. Sedanji gosp. Zupan se je v tem oziru že enkrat obrnil na delegacijo financ v Ljubljani in prejel od nje reliten, da se delegaciji čudno zdi naziranje županstva, da je delegacija naši občini kaj dolina, kar
o
KINO MATi€A
HOLLY WOOD
as., 2«. xii.
film v filmu.
Veseli doživljaji iz filmskega življenja v $ dejanjin.
Nastopi 40 Mmsklii zrni.
Predstave ob 3, V* 5, 6, >/» * ta 9 uri NeskrajSani orkester »vira vedno pri vieh predstavah.
ima baft nasprotno Se nekaj neporavnanih zahtev pri občini. Ta račun tora) ni v redu, dasiravno se vleče ie 6 let. V gospodarskem odseku smo ugibali, kaj naj bi bila občina dolina erarju. Prišli smo do zaključka, da more imeti delegacija v mislih samo obveznosti, katere Je prevzel« občina napram erarju povodom zgradbe novega gimnazijskega poslopja leta 1907. Občina je dala takrat za zgradbo potrebni prostor in se je baje zavezala prispevati k zgradbi z goto-
vino 6000 K. Koliko te vsote je občina do sedaj dejansko izplačala, ne vemo, ker nismo dobili akta. Sedemnajsletna doba, ki je od takrat ie potekla, pa bi pač morala zadostovati, da bi se bila tudi ta zadeva že spravila v red. Skrbite toraj, da se tukaj ugotovi jasnoet v razmerju med občino in erarjem, ker Sele takrat bo mogel dobiti proračun sigurno podlago.
Tem izvajanjem natega tovariša ni nffl-če ugovarjal.
Politični pregled.
Volilna situacija.
Iz vladnih krogov se Sirijo vesti, da se bo zakon a zaščiti države uporabil tudi proti Radičevcem. Še prodno bo potekel rok za vlaganje kandidatskih list, bo vlada razpustila vse Radičeve politične organizacije. Gotovo pa ne bo vlada svojega sklepa z lahkoto izvedla. Proti taki vladni odredbi lahko računamo na Hrvaškem energičen odpor, kar z dekretom ni mogoče spraviti s sveta stranke, ki ima za seboj ves hr-vatski narod. Hrvate se ne bo pridobilo z razpustom HRSS, ampak edinole ■ sporazumum, kot si ga je zamisli] Davidovič. Šele s pametnim sporazumom bi bilo mogoče odvrniti Hrvate od konfuznega Radiča.
Radičeva stranka pripravlja tudi na intenzivno volilno agitacijo v Sloveniji. Slovenska republikanska stranka postavi v vseh slovenskih volilnih okrožjih svoje kandidate. Slovenski radi* Cevci bodo vzeli predvsem SLS glasove. Baje se jim bodo pridružili tudi ko* munisti, ki ne bodo mogli postaviti lastnih kandidatnih list
Samostojni kmeti nastopijo — samostojno. Razgovori med NSS in S KS
niso vodili do pozitivnih zaključkov. SKS nima s samostojnim nastopom veliko i zgleda, da si pribori mandat dosedanjega poslanca Puclja. Volilni uspeh je tembolj negotov, ker je SKS vsled razr mer na Štajerskem zelo oslabljena. 2a-libog je še vse preveliko pristašev SKS demokratskega mentaliteta. Pred-no bo SKS zemljoradniška stranka po srbskem vzoru bo minulo še dolgo časa. Ali pa sploh ne pride do tega, ker jo bo preje absolvirala demokratska stranka.
Nacijonalni blok je bolj perfekten na »Jutrovem« papirju, kakor je pa v resnici. Spori z radikali v Ljubljani in Mariboru še sedaj niso izravnani. Med radikali je v večini struja, ki zahteva volilni nastop brez samostojnih demokratov.
Socijalisti se do sedaj še niso odločili, kako nastopiti pri volitvah. Prav tako je še nejasna situacija v Ljubljani. Neresnična so »Jutrova poročila, da je NSS privolila v klerikalnega kandidata ali namestnika v Ljubljani. NSS ne bo podpirala ne SLS in ne nacijonalni blok.
Do novega leta bo volilna situacija popolnoma razčiščena.
Beležke.
Referat dr. Beneša na zboru v Bran.
Gospodje pri »Jutru« so brali zadnjo Številko »Nove Pravde« in se spodtaknili nad poročilom o referatu brata dr. BeneSa na zboru češkoslovaško socijalistične stranke. »Jutro« pravi, da je »Nova Pravda« falzificirala referat dr. BeneSa, ker m omenila niti z »besedico«, da Je dr. Benefi nasprotnik komunizma. Zelo slabo so brali gospodje pri »Jutru* »Novo Pravdo«, ali so pa namenoma ugotavljali neresnične stvari.
V	predmetnem članku smo dobesedno napisali: »Odločni nasprotniki smo boljševizmu na eni strani vsled njihove pogreSne aocijallstlčnr doktrine in na drugi strani vsled njegovih nasilnih političnih meto<i, kt gazijo načela svetovne demokracije«. — »Nova Pravda« torej ni falzificirala dr. Be-neševega referata, ampak >Jutro« Jo falci-fkiralo poročilo »Nove Pravde«. »Jutru« • tudi ni v Seč, da nazi varno v poročilu dr. BeneSa kot brata. Kadar nastopa dr. Beneš kot strankar, kar je bil slučaj v Brnu, smo upravičeni nazivati 'dr. Benela kot brata,
-	saj Je organiziran pristaš bratske češko-• slovaške socijalistične stranke.. Iz neokusne »jutrovsket polemike o dr. Beneševem referatu sledi le eno, da neodvisnim demokratom ni po volji, da imajo narodni socialisti tak8 ugledne prijatelje in zaveznike v Češkoslovaški. Ni po volji — iz zavisti I
y Samo mi ln nihče drugi.
»Slovenec je pretekli teden priobčil Članek »o položaju«. Seveda Je moral »položaj« naslikati svojim zrahljanim vrstam vernikov tako, da ima edinole SLS izglede na uspeh pri volitvah. Vse stranke v Sloveniji so 0, samo SLS Je velika številka slovenskega naroda. Toda kdor le preveč udarja na svoj boben, temvl se že slabo godi. Tudi klerikalcem. Saj njihovi generali sa svojih konventikljih prav s skrbjo pripovedujejo, da bodo pri volitvah izgubili lest mandatov. Ni čuda, da morajo po teh
žalostnih ugotovitvah pisati eselesarji »o položaji!«, o »spremenjenem položaju«:, ki Je skrajno neugoden za SLS. Iu ne bo prav nič ugodnejši, če tudi narodne socialiste nazivlja za — mrtvece in jim usiljuje zve-zozo s komunisti. Z lažmi si SLS ne bo pomagala in tudi >Slovenčevo; udarjanje »Samo Mi: ne bo spremenilo resničnega položaja, v katerem se nahaja dr. Koroščeva stranka-
Kakšna je enotnost »nacijonalnega bloka«.
V Južni Dalmaciji so demokrati postavili radikale pred izraženo dejstvo s tem, da so »sporazumno« postavili za kandidata nacijonalnega bloka ministra brez portfelja Grisogono. — Radikali pa so ta »sporazum1: dokumentirali s tem, da so postavili tam svojega kandidata v osebi odličnega radikalnega prvaka g. Ljube Jovanoviča.
Dalje je postavljen prav tako .sporazumno« kot kandidat nacijonalnega bloka za Ljubljano demokratski tajnik trgovske zbornice v Ljubljani g. dr. Mohorič, — brez vednosti radikalne stranke, ki bo zaradi tega iskala drugega izhoda, ker ne trpi diktature demokratov. G. Mohorič Je tedaj kandidat samostaojnih demokratov, ker nacijonalnega bloka v Ljubljani ni.
V volilnem okrožju Ljubljana - Novo-mesto tvorijo nacijonalni blok demokrati z radikalnimi voditelji, katere pa bo pristaši RS, ki tvorijo stranko, pustili na cediilu, ker izjavljajo, da pod nobenim pogojem ne volijo dr. Žerjavove liste.
V mariborskem volilnem okrožju nacijonalnega bloka tudi ni. Radikali so proglasili svojo listo z' ozirom na to, ker Jim je g. dr. Žerjav diktiral demokratskegt kandidata dr. Pivka. — Sicer velja načelo, da tvorijo nacijonalni blok radikali in samostojni demokrati, pa to načelo je postranska stvar. Za samostojne demokrate je dovolj, ako dobe odpadnika iz kake druge stranke,k kateri sani sebe proglasi za stranko!
Uporaba zakona o zaščiti države.
Časopisi poročajo, da je ministrski svet sklepal in razmišljal, kako in v koliko naj bi se uporabljal zakon o zaščiti držve tudi napram drugim strankam, ki so proti sedanjemu režimu, Poleg radičevcev in komunistov. — Tega pa naši izborni časopisni Informatorji ne povedo, da se je sklepalo tudi -o tem, da naj se proti komunistom v nekaterih krajih ne uporablja ta zakon. En tak kraj imenujemo za enkrat Ljubljano. — To je uganka, za katero pa ne razpišemo nagrade. Kdor bi jo ne mogel uganiti, pa nam naj sporoči.
»Narodni socijalisti še vedno tuhtajo.
Tako Je jamral te dni neki demokratski prvak. »Ko bi jim vsaj spodletelo«. Pa
saj jim bo, saj sedaj že zmrzuje, in mi demokrati prav pridno polivamo njihova pota z vodo! Gladimo led itd! — Pa noče spodleteti, nihče ne pade in ne bo, ker narodni socijalisti vedo, da so pota ledena. Le še malo potrpljenja, pa bo stuhtano prav vsel
Ljubljanski mandat
bo dobil Žerjavov kandidat g. Mohorič, tajnik nepolitične trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani če — — , če — — če — ga ne bo dobil kdo drugi. Ta prokleta besedica če! Če bi je ne bilo! Profesor Ilešič Je dobil nalog, da .spravi iz sveta to mrcino, ta — če! Da, ljubljanski mandat je siguren
—	če bo dosežen sporazum nacijonalnega bloka, ali če — — — ali če — —, ali če, sami prokleti če	h'
Po drugih državah.
Vprašanje slovenskih in hrvatskih manjšin pred italijanskim parlamentom.
Pri debati o proračunu italijanskega ministrstva prosvete se je oglasil k besedi slov. poslanec Besednjak, ki jo utemeljil resolucijo jugoslovanskega poslanskega kluba, ki zahteva, da spremeni vlada svojo šolsko politiko napram Slovanom in Nemcem v Italiji. — Poslanec Besednjak je v svojih izvajanjih ugotovil brezpravnost Slovanov v Italiji. Slovanske šole v Julijski Vene-ciji so se ukinile. Predsednik vlade Mussolini in prosvetni minister Casatl sta pozorno poslušala stvarna izvajanja poslanca Besednjaka. Seveda pa pritožbe Besednjaka ne bodo veliko zalegle pri fašistični večini.
Balkanska alijansa.
Iz Aten je došlo poročilo, da je Grška pripravljena skleniti z Jugoslavijo in Rumunijo balkansko alijanso. Razgovori se bodo pričeli med prizadetimi državami v najbližji bodočnosti. Iz grške strani bo sodeloval pri razgovorih Venizelos.
Dr. Beneš o svojem obisku v Rimu.
V	Češkoslovaški (narodni skupščini je dr. Beneš podal poročilo o svojem obisku v Rimu. Med drugim je izjavil, da se je dosegel sporazum glede vojaške kontrole nad Nemčijo, Bulgarijo, Avstrijo in Madžarska Problem ženevskega protokola še do sedaj ni rešen. Bodoča češkoslovaška zunanja politika se bo usmerila za tem, da se doseže trgovske dogovore z Avstrijo, Madžarsko in Poljsko. Trgovski dogovori z Belgijo se v najkrajšem času obnove.
Nov volilni rod v Italiji.
Mussolinijev položaj je z vsakim dnem težavnejši. Navzlic temu, da ima v parlamentu več kot absolutno večino za seboj, ne more obvladati političnega položaja. Obistinuje se staro pravilo, da je nemogoče vladati s terorjem — vsaj trajno ne. V fašistovski stranki se mno-že škandali, ponovno se morajo zagovarjati v javnosti fašistični prvaki, da so bili direktno ali indirektno povzročitelji najnizkotnejših političnih um6-rov. Vsled težkih obdolži te v je morla odstopiti tudi podpredsednik parlemen-ta Giunti. Da Mussolini nekoliko odvrne pozornost od afer lastne stranke, Je vrgel v politično javnost predlog, da se spremeni dosedanji volilni red. V poslanski zbornici je Mussolini naznanil, da se bo uvedel nov volilni red po angl. enomandatskem sistemu. Novi volilni red, ki naj bi bil sprejet v najkrajšem času in bi se vršile nove volitve že meseca aprila ali maja prihodnjega leta. Zbornica je Mussolinijev predlog sprejela z velikim odobravanjem. Tudi fašisti so aplavdirali, akoravno jim sprememba volilnega zakona ne obeta ravno najlepše perspektive za bodočnost.
Nemška vladna kriza.
Razgovori državnega kanclerja z voditelji strank niso dovedli še do nobenega definitivnega rezultata. Pričakuje se, da se bo predsednik republike obrnil na voditelja socijalnih demokratov Hermana Mtlllerja, da sestavi vlado. — Kakor poročajo, se vrše med socijalni-mi demokrati in centrumom dogovori za obnovitev weimarske koalicije, katera bi štela po dosedanjem razmerju glasov 232 večine proti 216 glasovi desnice. Desničarji bi lahko potem zrušili vlado JLe s pomočjo komunistov, katerih je v nemškem parlamentu 45.
Razoroievanje Nemčije.
Po statističnih podatkih medzavez-niške razorožitvene komisije je bil do-sedaj oddan, oziroma uničen ta-le vojaški materijal: 6 milijonov pušk, 105.163 mitraljez, 23.469 metalcev min, 54.887 topov, 78.000 lafet, 38,750.000 kosov topničarske municije, 16,550.000 ročnih granat, 47,220.000 ton municije za puške in revolverje, 14.014 aeroplanov in 27.757 aeroplanskih motorov. Poleg tega je bilo uničenih nad deset tisoč strojev, ki so služili za izdelavo vojnega materijala. Sedanja nemška vojska »Reichswehrc razpolaga s 4000 častniki, 96.000 mož pehote in 15.000 mož prt mornarici.
Doumergue v Varšavi
Poljski listi javljajo, da bo predsednik francoske republike Domergue koncem tega leta obiskal Varšavo, kjer bo gost predsednika republike Pilsuo skega. Na svojem povratku iz Poljske bo Domergue obiskal tudi Prago.
Nastop opozicije proti Herriotu.
Opozicija proti francoski vladi Her-riota nastopa vedno bolj odločno. Herriotu zamerijo opozicijonalci predvsem to, da je stopila Francoska v diplomatske stike s sovjetsko Rusijo. Pretekli teden je imel bivši predsedlnik Mille-rand shod, kjer je izjavil, da je z vlado Herriota prišla v nevarnost domovina. Herriotovo zdravje se vrača na boljše in je upati, da bo kmalu zopet prevzel vladne posle in potem tudi korenito obračunal s svojimi nasprotniki.
Irska pred Zvezo narodov.
Generalni tajnik Zveze narodov je obelodanil noto angleške vlade, v kateri protestira proti registraciji angleško-irskega ugovora z dne 6. decembra 1921. Angleška nota pravi, da je angleška vlada že takrat ko je sprejela statute Zveze narodov naglasila svojo pravico, da se Zveza narodov ne sme stikati v ozemlja, ki so sestaven del angleškega imperija. Angleška vlada smatra, da je njen dogovor z Irsko strogo internega značaja in spada izključno le v področje Angleške.
Izseljevanja rudarjev.
O tem vprašanju se je vršila v četrtek dne 4. decembra t L v Trbovljah enketa zastopnikov II. rudarske skupine in rudarskih organizacij. Enketo je sklicalo predsedstvo II. rudarske skupine in se je je udeležilo 52 zaupnikov. Delavsko zbornico je zastopal tajnik g. Uratnik. Enketo je vodil piedsednik 11. skupine g. ivan Krušič- Na enketi se je razpravljalo o stanju naših izseljencev v Franciji in o postopanju oblasti, ki izseljevanje otežkoča in celo preprečuje ter zasleduje one, ki izseljevanje pospešujejo. Po uvodnih besedah predsednika poročajo rudarji o pismih svojih prijateljev in sorodnikov, v katerih jim sporočajo o plačah in prilikah. Večina je zadovoljna z izselitvijo in vabi tudi druge za seboj. Pred zaključkom je rudar Verden izvajal sledečo: Povejte vladi, da nas nima pravice držati doma, ker nas nima pravice braniti, kadar smo brambe potrebni.
Naša povprečna plača znaša 45 Din, pa so vpeljali kazni do 100 Din ob izplačilu. Tako kazen že rudar dobi, če kakega paznika malo bolj grdo pogleda. Manjše kazni pa se izrekajo ob vsaki priliki. Proti takim kaznim se niti prav pritožiti ne moreS: če te kaznujejo po krivici z 10 dinarji, moraš dati na pritožbo 25 dinarjev kolka. Naivečja nesreča je, da rudarji ne spadajo pod inšpekcijo dela. Do nje bi mogli imeti zaupanje, v rudarske oblasti pa ga ne moremo imeti, one zastopajo podjetja, ne rudarjev.
Oblasti naj delovne razmere spremenijo, pa bodo vsi ostali doma. Nihče ne gre rad od doma in če gre, ga žene v tujino sila in neznosne delovne razmere v domovini.
Rudarji bodo vladi zelo hvaležni, ako bo posvetila socijalnim razmeram v našiti rudnikih tisto ljubeznivo pažnjo, ki Jo posveča vprašanju našega izseljevanja
Na to se je sprejela sledeča resolucija:
Radarski uatopalkl
t
zbrani na enketi, ki je razpravljala dne 4. decembra t. L v Delavskem domu v Trbovljah, o vprašanju izseljevanja rudarjev v tujino izjavljajo:
a) da se pridružujejo tozadevni izjavi Delavske zbornice, ki pravi, da se sme izseljevanje v inozemstvo pač regulirati, da se pa svoboda izseljevanja ne sme kratiti;
b) ugotavljajo, da je izseljevanje v tujino naraven pojav, povzročen po nizkih rudarskih plačah in neugodnih socijalnih razmerah rudarjev;	j
c) vlada se poživlja, da zastavi svoj vpliv v smeri, da se plače rudarjev regulirajo, da se uredi pokojninsko ln bolniško zavarovanje rudarjev, da se uveljavita zakon o zaščiti delavcev in zakon o inšpekciji dela tudi za rudarska podjetja.
O tem vprašanju smo dobili tudi mi pismo enega naših izseljencev t j. pismo brata Pišek-a, v katerem nam piše, da va-rirajo rudarske mezde od 20 do 82 in Se več frankov, kakor je pač delo in delavec priden. Doelovno piše: Jaz delam v jami in se imam čisto dobro. Tukaj se dobi vse, kar želiš ln živi se dvakrat boljše kot doma. Tukaj so najpreje domačini, potem tujcL. Ni tako kot pri nas. Slovencev nas je v Brnay okoli 600. Naši rudarji so si ustanovili ie društvo Sv. Barbare. Tako nam piše nafi član in zato ne dvomimo, da so prilike v Franciji res mnogo boljše kot pri nas. V polni meri se pridružujemo resoluciji sprejeti na enketi II. rudarske skupine v Trbovljah.
Starši. Ako želite odvaditi svoje otroke škodljivemu pohajkovanju, ako jim žolite zdravja in sreče. Ako hočete privaditi svojo deco različnim ročnim delom, ako ji želite poletnega letovišča v prosti naravi, vpišite jo k tabornikom. Vpisovanj« v četrtkih zvečer v prostorih »Bratstva«, v Narodnem domu ali pa v tajništvu NSS.
J. Bračun —
BoSlina roža.
Gola ln pusta je krajina. Drevje izr teza brezlistne veje podobne suhim, koščenim rokam v zrak. Brea barve je livada. Kratka, vela trava in razmršeno bilje jo pokriva. Ob robu gozda rjavi ■praprot Lahek pajčolan zagrinja dol. Nad njim se kaže del neba v enakomerni sivini. Povsod, kamorkoli »e ozre oko', zapazi le enolične zaplavljene boje. ' Le v grmu farških kapic žarijo živordeči plodi in doli, v jarku se leskečejd ledene sveče kakor brušeni kristali.
Mrazna zona je prepodila večina živali % kraja. Ptice pevk« so se že davno izselile na jug. One, ki so ostale, se potikajo klavenie in brez glasu po gorivi. Lisica in volk sta si oblekla zim-tfd kožuh ter tihotapita okrog » pove-šenima glavama, jazbec in jež, miši in ka8e pa so se raje zabrkljali v brlogih, da prespijo neprijetno dobo.
Rezek piš je pregnal zelenje in cvetje. Geto pljučnik v kosmatem kožuhu se ne iipa še na svetlo v led in mrafc. Pod zemljo počiva in sanja o boljših časih. Kdo pa naj tudi biva zunaj! kjer ni ne svilenih žarkov, ne ptičjega petja, ne rožnikovega vonja, ne ‘-mladoletne radoživosti?
Gola. in pusta je krajina, brez življenja in zelenja, brez petja in cvetja. Brez življenja in cvetja? Nikakor. Glej
tam lično cvetko v belem krilu, na mestu, kjer se košati samotna bukev ter grabi s koreninami daleč krog sebe, da se vdrži na nagnjenem svetu! Izpod korenike upognjene kakor koleno poganja cvetlica v studeni dan ter se ozira okoli, da bi ugledala prekrasni božji svet, v katerem je sanjala še nedolgo tega pod okorelo zemsko plastjo.
Gotovo! Tam spodaj je ležalo seme varno zavito v listje in sanjalo o cvetnih poljanah polnili razkošja in veselja. Tam spodaj je gledalo v sanjah pestro metulje, poslušalo bajne skladbe lahko-krilih pevcev, se naslajalo na živih bojah ter koprnele po svežem zraku ln žarkem solncu. Pa je pognalo klice v brezmejnem hrepenenju in se (Manilo iz temne zemlje na dan, da doživi — bridko razočaranje. Noben ptiček ni pel v logu, niti bilka pi zelenela na livadi. Povsod gorje, led in zima. Najraje bi se bil cvet zopet povrnil, ko bi mogel, nazaj v deželo sveto, v deželo sanj ln sreče. Tam je bilo lepše, tisočkrat lepše, kakor v svetu, mrazu in ledu, v svetu — resničnosti;
Nisi, ti, božični cvet, živa slika razočaranega jugoslovanskega rodoljubja?
Kraj, kjer stojiš, je jugoslovanska zemlja. O njenih čarih je sanjalo seme spodaj pod otrplo prsteno plastjo takrat, ko so bučali prek njenih livad ostri severni vetrovi, ki so ledenili struge in potoke, pripogibali grme, kr-
hali mladike ter lomili veje in vrhe dreves. Slišalo je v sanjah hrušč in trušč, vrišč in šum ter mislilo:
»Čujl jug je zunaj, junak, da premaga zimo in jo zapodi v nevzdržnem navalu črez hrib in dol daleč nazaj na sever. Jug hrumi, mladotvorec, da preobrazi svet, da ozeleni trate in livade, razcveti polja in vrte, oživi na novo gozd in log.«
Ko pa je potihnil vihar in se Je pomirila krajina, ko je za trenutek uprlo solnce medle žarke pod bukev tedaj je bilo uverjeno seme, da Be je pričela obnova. Tedaj ni moglo strpeti več brez dela v varnem zavetju. Pognalo je kvišku in se razcvelo, da zagleda krog sebe — mračen in m ra zen božični svet
6e hujše je bučal preko jugoslovanskih poljan razorni, svetovni vihar. — Gora se je tresla in hrib se je majal od groma in treska. Brez broja so padale žrtve. V potokih je tekla dragocena junaška kri. Seme jugoslovanske ljubezni pa je počivalo globoko v duši ter sanjalo prekrasen sen. Drhtelo je kopr-nenja ter vzklikalo:
»čuj! Jug hrumi zunaj, orjak, da razbije suženjske ledene okove in poniža ohole. Jug besni, mladotvorec, da preobrazi svet, obnovi jugoslovansko zemljo, jo združi v trdno, nerazrušeno celoto ter jo oživi in osreči.«
f-
Pa je pognalo klice seme in se razvilo v bajen cvet, da zagleda krog sebe
—	mračen in mrazen jugoslovanski svet. Prevaril ga je pogibelni svetovni vihar. To ni bil jug, oznanjevalec mlade Vesne, to bil je sever, Morane sel.
Mesto gorkega solnca in svilenih žarkov je vzbudil mračno politično meglo in strupeno sovraštvo med brati. Čimbolj sta se razšopirila po jugoslovanski zemlji nered in krivica, sebičnost in pristranost, tembolj se je strjeval led medsebojne mržnje, tem ostreje je pritiskal mraz. Solnce svobode je zastiral gosti pajčolan. Plaho so se skrivali veseli pevci po zatišjih; le vrane in krokarji so rajali v zraku in vznemirjali svet z nevšečnimi glasovi. Sa-mogoltni volk pa in lokavi lisjak se nista menila za zimo in mraz. V debelil kožuhih sta neumorno stikala okrog. Po dnevi in po noči sta grabila, morila, trgala in goltala, a ni ga bilo, ki bi jima ustavil rokovnjaško delo...
Cvet ob bukvi pa se je razvil navzlic ledu in mrazu. Drgetal in trepetal je v megli ter si želel smrti, da ga reši nadlog in bede. Tedaj so zazvonili od daleč božični zvonovi, da se je razlegalo čez hrib in plan, ter oznanjali svetu: >Slava Bogu na višavah in mir stvarem na zemlji!« Mimo bukve je prišel mož; utrgal je cvet in ga ponesel s seboj na dom.
Zunaj je bilo mrzlo in pusta Neumorno so padale snežinke, plesale vsevprek prešerni ples ter se usedale s komaj slišnim šumom na tla. Mestoma so vlekle dol z rahlim puhom. V sobi ,p« je bilo ugodno, prijetno. Iz pečt je odseval svetli lesk ognja ter razširjal blagodejno toploto na vse strani. Na mizi je stalo vitko jclkino drevesce okrašeno s pisanimi papirnatimi lanci, bleščico in pozlačenimi orehi. Na vrh drevesca je pritrdil mož še samotni telohov
cvet	.....
Ko pa se je popolnoma stemnilo in je bila peč edini izvir svetlobe, je prižgal mož svečice na drevescu, da ee je zalesketalo v bliščobni luči. Nato, je priklical družino. Odprla so se vrata. V sobo je vdrla otroška tropa. Solnca,so Jim sijala iz obrazov. Smeh jim j« jarubal lica.	,
Cvet pa vrh jelke je gledal živahno tropo in slišal radostne vzklike. Pozabil je na lastno bedo. Prijeten občutek toplote se mu je razlil po žilah. Znoj mu je orosil liste. Zavest je pojemala.
»Umiram«, so neslišno šušteli listi v proroškem duhu. Pred seboj pa gledam cvetje, pestrejše in bujnejše. Iz onih mladih src bo pognalo. Razvijalo se bo v žarkejem solncu pravega bratskega sporazuma. Takrat pa svet ne bo mračen in mrazen. Takrat bo doba jugoslovanske Vesne*...
Rudolf Maister - Vojanov.
Sveti $o%ič . . .
Prišel je sveti Božič, prišel v belem kožuščku■ šel je tez poljane speče, šel ob gozdih molčečih, hrib je pregazil in dol v lesketajočem snegu.
V	selu ob koči ubožni je otresel iv je blesteče, vstopil, svetal je lep, sedel na zapeček.
Videli so ga otroci malčki v zlatih, nedolinih dušicah, videli so ga z velikimi očmi, gledali ga z zavzetimi očmi, tresla so se jim srčeca nežne razburjenosti.
Nista ga videla oče in mati, nista videla svetega Božiča.
Tiho sta molila za malčke, tiho hodila, sklepala roke, da bi prišel dobri, sveti Božič, fijih ubožčke, sladke malčice blagoslovit.
Nista ga videla oče in mati v vroči, tihi molitvi.
Videli pa so ga malčki in čutili, ko jih je gladil Božič mehko po zlatih, svilnih kodrih in jim gledal s smejočim očesom v dušice majčkene.
Mir in dobro volja.
le Wickham Steedove »Revie\v of Re views« (Revija vseh revij), ki izhaja v Londonu. posnema »Prager Presse« pod gornjim naslovom priobčeno božično razmišljanje te-znanega angleškega publicista. — Ker tudi nam ne bo škodilo tako razmišljanje, podajamo v naslednjem zanimiv odlomek.:
... Evangeliju ljubezni nekako manjka rok in nog. Ce se še tako trudimo, da bi se enkrat v teku dvanajstih mesecev vživeli v višja čustva, vendar nas navdajajo drugi dnevi z bolj praktičnim razpoloženjem. Spominjam se, da sem bral na božični dan leta 1912 v nekem dunajskem listu nekaj verzov neinško-avstrijskega pesnika Petra Rosegger-ja. Mogoč« sem si jih zapomnil radi njihove ritmike, ki jo je moj spomin ohranil kot tipični izraz božičnega razpoloženja, obenem pa tudi kot izraz navadnega dvoma:
Eln einz’ger Tag im Jahr gehart der Liebe, Eiu einziger steht aueh den Toten frei; Schon morgen heben an die anderen Triebe, MU neuer Kraft die alte Schweinerei:
Stat Llebe,
Hlebe I
Ach, dafi es bei der Liebe bliebe!
(Samo en dan v letu je posvečen ljubezni, edino en dan preostane tudi za mrtve; že jutri uganjajo druga čustva z novo silo stare svinjarije:	namesto
ljubezni — udarci! O da bi ostalo pri ljubezni I)
Jutri se je povrnil sam Rosegger z novimi silami k starim svinjarijam. — Objavil je silno denuncijacijo o svojih slovanskih sodržavljanih v južni Av-
striji in izdal javen poziv za nemško propagando proti njim. Trenutni položaj Avstrije, ki je postala prava senca prejšnje svoje veličine, je najboljši komentar za presojo, kako vrednost ima take vrste »ljubezen«. Pogosto mislim, da je najnovejša zgodovina Avstro-Ogr-ske očiti nauk, kake posledice povzroča evangelij sovraštva — pa naj bo §e tako maskiran s samoljubjem, bodisi Ze z individualnim, bodisi z tiacijonalnim
— in da Evropi, o ostalem svetu sploh ne govorim, n& bi prav nič škodilo, če bi o tem razmišljal. Na zunaj ni bilo bolj krščanske dežele, kot je bila Avstrija. Križi so stali na vseh potih, verske praznike so obhajali z minucijozno točnostjo. Možje so se odkrivali, kadarkoli so šli mimo cerkve, ženske so se križale; in cerkva ni bilo malo. Kljub temu se je smatralo za izdajstvo ali
— vsaj za blaznost, če je kdo pridigal mir in dobro voljo med zavidljivimi avstrijskimi plemeni. Tu si niso želeli miru. Dve plemeni in dinastija so skušali obdržati oblast nad drugimi ne glede na to, da postane na ta način ostala država orodje za tuje zarote; in drugi so se trdovratno skušali nad oblasti upirati in si priboriti delno prostost, tako da se je habsburška monarhija, ko je prišla velika vojna, sesedla in je morala razpasti. Ali ni v tem morale z« današnjo Evropo?
Kljub marsikateremu /opernemu pojavu nam nudi letošnji l>ožič zdaleka ugodnejše izglede, kakor smo jih imeli katerikoli božič od leta 1913 sem. Londonski dogovor v prošlem avgustu vsebuje kal boljših stvari, če poganja še tako počasi in neenakomerno. Ravno tako je tudi ženevski protokol mejnik, preko katerega ne bo mogoče niti za korak nazaj, razen na lastno nevarnost. Naj se tudi pot, ki vodi pred nami, cepi in krivi — gotovo ne bodo vsi za isti okret — vendar smer je jasna:	men
namreč na popolneje mednarodno skupno delo za varen mir.
Ni mogoče boljšega preludija za božične praznike. »Mirt in »dobra volja' prihajata na zemljo v spremstvu oznanjajočih angeljev ali tudi brez njih, in vrinja se nam pravzaprav vprašanje, kaj naj pomenjata. V -/Times« se Je vnela velevažna polemika, ki je mnogo pripomogla k razbistrenju javnega mnenja o ženevskem protokolu in Zvezi narodov sami. Če bi priobčil ta vodilni časopis božične pridige vseh veljavnih profesorjev teologije v deželi, bi ne storil nič v primeri s tem. Edina napaka, ki jo je mogočo oporekati tej diskusiji, Je ta, da ni bila dovolj ostra. Želel bi, da bi marsikak srčen filister divje napadel Zvezo narodov ter jo obtožil kot tako, kakršna je v resnici:	najnevar-
nejše podjetje od vojne sem, za eno samo stopinjo manj nevarna, kakor Je bila vojna sama. Mislim si, da bi tak filister lahko sestavil prav mrk seznam nevarnosti, ki preže na člane Zveze narodov, nekako takole:
1. Zveza narodov trdi, da nas varje pred vojno. Ne bo pa imela moči, da bi preprečila. vojno.
2. Ona izziva najgloblje notranje Instinkte dežele, tako, da v slučaju zmede vlade ne more računati na podporo mas.
3. Ne pozna razlike med velikimi ln malimi narodi. S tem potrjuje, da je zmota vseh narodov ista.
4. Posega v naše pravno območje, ker nas sili, da postopamo v spornih
slučajih po gotovih pravilih ter gospodarsko ali celo s silo pritiskamo na tiste, Id ne bi hoteli tako postopati.
5. V mnogih ozirih je še mnogo bolj obvezna kot najbolj komplicirana zveza, kajti aljanse vsebujejo navadno obveznosti samo napram eni ali dvema tujima silama, pri tem ko nas članstvo v Zvezi naradov veže z več kot 50 tujimi državami, nad katerih početjem nimamo nikake prave kontrole.
6. Izrecna naloga Zveze naradov je preprečevati vojne; kakor pa vsakdo ve, kdor se je že kedaj prepiral, ni z ničemur lažje spora poostriti, kakor ravno s tem, da se ga skuša poravnati.
7. S tem, da sprejmemo kovnent Zveze narodov kot pogodbeno dolžnqst, smo se že sami podali v tak položaj neizmerne in neodločene odgovornosti, da bi morali o tem razmišljati, bi Ji ne bilo pametneje naznaniti Zvezi narodov, naš izstop kakor da pridružimo z, ratificiranjem ženevskega protokola svojim obveznostim še nove.
Če bi nasprotniki Zveze narodov in protokola pričeli ofenzivo na navedeni bazi, bi bili zagovorniki Zveze narodov prisiljeni, da si predočijo svoj lastni položaj in da definirajo napram sebi in drugim mnogo natančneje, kakor so to doslej napravili, zakaj da podpirajo Zvezo narodov in zakaj mislijo, da se izplača zaradi nje prevzeti tak riziko.
Zadnja vojna je morala pri normalnih razmerah sigurno privesti do re-vanžne vojne ali vsaj do vojne, ki naj bi zgube izravnala. Zveza narodov je bila ustanovljena, da bi to novo vojno preprečila in preskrbela druge pripomočke, da si dežele zopet opomorejo. Če bi torej Velika Britanija odstopila, od kovnenta, bi to pomenilo, da je, kolikor pride ona v poštev, vojni odprta pot. Nemčija bi se lahko bojevala, kakor-hitro bi se čutila dovolj močno; zato bi jo morala Francija pobiti, predno bi se Nemčija okrepila. Politika ločitve bi bila blaznost.
Kol ministrski predsednik v zadnjih dveh vojnih letih je izrekel Lloyd George marsikaj ne važnega, pa tudi marsikaj pametnega. Med njegove najmodrej-še izreke spada tisti, ki ga je izustil glede nemških nakan — češ, če Nemčija ni to pot zmagala, bo popolnoma sigurno prihodnjič. — »Do prihodnjič sploh priti ne sme k To je ravno tako prav in stvarno današnji dan, kakor je bilo tistega dne, ko je bilo izrečeno. Kot pripomoček za božična razmišljevanja bi priporočal proučevanje nove nemške knjige >Kemična vojna« (»Der cheml-sche Kreig) von Dr. R. Hanslian und F. Bergendorff — Verlag Mittler & SOhne, Berlin). Pisatelja pripominjata, da je bil, ne glede na različne pline, ki so se res že uporabljali v zadnji vojni, iznaj-den smrtonosni plin »Le visite« ali »smrtna rosa« le malo prepozno, da ga niso magli še porabiti v vojni; avtorja sta prepričana, da bodo to iznajdbo prihodnjič do skrajnosti izrabili. Pripominjata še tudi, da morajo sedaj strategi računati s plini kot z vitalnim orožjem«, ki ga je dala znanost in tehnologija v roke na višku stoječim narodoni. Zato bi postni z njegovo pomočjo narod, ki nadkriljnje druge v tej stroki, svetovno važen, da, mogoče celo svetovna silac.
Samo ob sebi umljivo je seveda za učena nemška avtorja, da bodo ta narod Nemci. Mogoče uvidevajo, mogoče tudi ne, da imajo drugi narodi svojo lastno
Črni ris:
Taborniška noč.
opojnim ozonom nasičen zrak je zavel iz Martuljkovih gozdov v dolino in božajoči šelest drevja se Je spajal s šumenjem hudournikov; zanesita pesem božje prirode te je razlila vsepovsod.
Jelo se je že mračiti, ko se je vsul po strmi goedni poti roj mladih gozdovnikov iz rodu Volkov. Vesela njihova pesem se je vsesala v gozd, med silne macesne in široke bore, spolzela je nad njihovimi mogočnimi kronami in odje-kovala od strmih, prešernih Spikovih ste«.
Naglo je minila pot do e tare smreke s tremi vrhovL Od tu do taboriSča ni bSo poti. Veliki glavar Beli volk je naročil vodniku naj iščejo sledove in prišli bodo še pred polnočjo v tabor.
Noč je bila jasna, mesec je stal visoko na nebu in tajinstvena magična svetloba je oblivala vse božje stvarstvo. Visokogo^ka snežišča so odsevala med stenami, ki so bile zavite v strahotne sence.
Toda čas je brzel in treba ee je bilo spraviti na delo. Najprej je vodnik Volkov Rdeči volk določil po prvih sledeh približno smer taborišča in pohod je pričeL
Od časa do časa so se oglašali posamezniki, opozarjajoči ria novo sled, bodiftl odlomljeno •vejico ali pohojeno
reso, sled gorske palice ali podkovanega čevlja. Slo je hitro in dobro so sledili mladci do velikega potoka, ki jim je vzel sledove in prerezal pot. Rdeči volk je prebredel deročo vodo in preiskal nasprotni breg, toda zastonj, sledu ni bilo. Zato je vodnik velel zakuriti ogenj in ko so vsi posedli okrog njega, je pričel posvet rodu.
Pri divjem, svobodnem ognju so sedeli naši pradedje in kovali bodočnost svojim potomcem, pri ognju so vzbrstele prve kali naše izobrazbe. Ob plapolajočih plamenih se vtme misel, ogenj razsvetli človeka.
Prvi Je dvignil svoj glas izkušeni in previdni stezosledec Beli lisjak: »Taborniški bratje! Naš veliki glavar Beli volk je hotel preizkusiti naše znanje čitanja sledov. Zato je velel pionirski družini, 9 katero je šel utedit taborišče, naj si sezuje mokasine in gre po potoku navzgor. In SH so! Tod# volk je zvit, lisjak pa ge bolj. Razdelimo se in pojdimo ob
obeh bregovih in poiščimo mesto, kjer so izstopili na suho. Govoril sem!«
Ogenj je bil jadrno pogašen in sledeč Lisjakovemu nasvetu so se razdelili nričel se je krasni lov na sledom Kot pravi volkovi so pretaknili vsak obrežni prostorček, pregledali vsak grmič, jeli na njem kaka odlomljena vejica. Toda sledu ni hotelo biti. Mnogo srn, ki so se napajale pri potoku, so prepodili; sova uharica se je hudovala nad motenjem noči in mali ptiči so vznemirjeni frfotali v drevju.
Ko so že skoro vsi obupali, se je začul radostni klic Belega lisjaka, ki je prodrl sam samcat daleč ob potoku. Stal je na visoki skali in divjo vihtel svojo plapolajočo bakljo. Kot mladi jeleni so prhnili vsi ostali mladci k njemu.
Začudeni so obstali, ko jim je razodel svojo najdbo; našel je namreč volčji sleči. Vsi so bili preše- , \ nečeni in nihče ni vedel	A	v
kako naj jim pripomore ^ $|l A ^ sled volka do taborišča.
Sicer pa v Martuljku ni la več volkov.
Tedaj pa zakliče najmlajši gozdovnik iz rodu Volkov dvanajstletni Bistrooki jastreb: »To je sled glavarjevega psa, ker sledovi volka in psa volčje pasme so popolnoma slični. Preiščimo torej tukajšnji kraj in na pravem sledu do tabora bomo.
Beli lisjak je pohvalil malega bistro-vidca in kmalu so bili vsi na gotovem potu do tabora. Brnenje gozda se je spajalo s plahutanjem nočnih ptičev v resnobno nočno molitev. Božajoča sapica se je poigravala z drevesnim listjem in
»smrtno roso«, ki bi jo bili prisiljeni uporabiti, in da ta »rosa« ni nastala šele sedaj, iemveč je je bilo že v trenutku, ko se je sklepalo premirje, na tej strani zelo veliko na razpolago. »Prihodnja« vojna bi bila torej vojna hitrega dušenja, ki bi doletelo v glavnem daleč za bojnimi vrstami v mestih živeče prebivalstvo. Res občudovanja vredna prispodoba miru na zemlji in dobre volje vseh ljudi —	—
Vzgoja.
Vsak človek ima svojo posebno nadarjenost in je usposobljen izpolniti gotovo nalogo. V otroku je treba poiskati to posebno nadarjenost in potem odgovarjajoče uravnavati njegovo izobrazbo. Po splošnem pouku v onih znanostih, ki so potrebne vsem ljudem, mora biti izobraževanje usmerjeno k razvoju one posebne nadarjenosti, ki se jo najde pri posamezniku. Vzgojevati se pravi hraniti otrokovo nadarjenost ne pu ustvarjati v njem nove nadarjenosti, katerih nima. Slednje je nemogoče.
Eno pa je za vse otroke neizogibno potrebno. Dati se jim mora pravilno pojmovanje o življenju, kakor tudi o tem, kaj da ta svet pomeni, da bodo potem mogli izpolniti
svojo življensko nalogo, radi katere so bili rojeni.
Življenje je dolžnost, naloga, misija. Z# vse na svetu ne pridigatje otrokom o sreči, niti osebni, niti splošni. Vera v osebno srečo napravi iz otroka egoista, vera v spložflo ga prej ali slej pripelje baš tako daleč. Spočetka se bo navduševal za različne utopi]« in se v mladosti boril zanje; nato pa bo uvidel, da sanjarenja svoje duše ne mor« uresničiti, postal bo pozoren sam nase, skušal doseči osebno srečo in se pogreznil v egoizem.
Učiti deco, da ima življenje smisel le kot dolžnost oziroma nalaga; da se more sreča, solnce sreče, ki sije vsakemu romata ju, smejati tudi njemu. Potem se bo radostil in bo bogu hvaležen. Iskanje sreče pa vodi le v pogubo in v največjih slučajih sploji r izgubo mržnosti, sploh kdaj srečo uiivatt Učite ga, da je naravno in intelektualno izpopolnjevanje njegove osebnosti v interasu soljudi njegova prva dolžnost, da se moi« boriti in vedno stremeti le za resnico, ter da ji ima služiti z besedo in dejanjem « tem, da jo nevtrašno in vztrajno izvaja. Resnica pa se poznava iz lastnega spoznanja in iz tradicije, to je spoznanja vsega Elo* veštva.	Giusepe	Mazial.
Neznan staroveški avtor.
I.
Asenat.
0 Asenati, hčeri kneza Putilarja.
V prvem od sedmih plodnih let je poslal Faras Jožefa, da nagromadi pšenice, ln prišel je Jožef v krajino heliopolsko, kjer je živel Putifar, knez in glavni svetovalec Faraonov in ta je imel hčero Asenat, najlepšo med vsemi devicami v zemlji. Rila pa je ponosna in odbila je vsakega možkega. Noben mož je ni še nikdar videl, ker prebivala je v stolpu postavljenem poleg doma Putifar-jevega, velikem, širokem in visokem. A v stolpu jo bilo nadstropje, v katerem se je nahajalo deset sob. In prva teh je bila krasna in velika, grajena iz barvastega mramora, stene so bile iz dragih kamenov v zlato vajenih in strop je bil iz čistega zlata. Tam pa so bili bogovi egipčanski iz srebra in zlata, katerim se je poklanjala Asenat in ki j^m je žrtvovala vsaki dan.
V drugi dvorani je prebivala Asenat, tn tam so bili okraski iz zlata in srebra In draguljev in mnogo dragocenih tkanin. V tretji dvorani je imela nagromadeno blago iz vsega sveta, tu je bila Asenatina zakladnica. Ostalih sedem sob je pripadalo sedmim devicam, ki so služile Asenati in bile nad vse vabljive in ki jih še nikdar ul ogovoril noben mož. V Asenatini sobani ‘so bila tii okna: eno zelo veliko proti vzhodu, drugo proti poldnevu in tretje k polnoči, ln v tej sobi je stala zlata postelja, pokrit« s zlatom pretkano in hiacintom okrašeno preprogo. Na njej je spala Asenat sama in še nikdar ni noben mož legel na to ležišče. In okoli stolpa je bilo dvorišče ograjeno s previsokim zidovjem in na dvorišče so vodila šliri vrata železna in pri vsakih vratih Je bila straža osemnajstih mož silnih, mladih in dobro oboroženih; na desni strani dvorišča pa se je nahajal studenec žive vode in poleg njega vodnjak, ki je prejemal njegovo vodo in napajal vsa drevesa po dvoru nasajena, ki so bila krasna in sadja plodna. In Asenat je bila visoka ko Sara, vitka ko Rebeka in krasna ko Rahel.
II.
Kako je Jožef pokaral Asenat radi češčenja bogov.
Jožef je poslal k Putifarju sela s poročilom, da hoče priti na njegov dom. In ta
se je zelo razradostil in dejal k svoji hčeri: »Jožef, mogočni, božji, pride sem; hoftern ta dati njemu za ženo.« Toda ona se je ogorčila in je dejala: »Nečem biti žeoa služabnikova, temveč kraljevičeva.« In ko je te izgovorila, je prišel služabnik in je dejal: »Glejte, Jožef je tu!« In Asenat je zbežala v svoj stolp visoki.
In prišel je Jožef, sedeč na vozu Faraonovem, ki je bil iz zlata ia ki so ga vlekli štirje konji, vsi beli ko sneg, z uzdami zlatimi in zlatim jermenjem. In bil je Jožef oblečen v belo tkanino in ogrnjen v škrlaten plašč z zlatom pretkan in imel je na glavi zlato krono in v kroni dvanajst Izbranih draguljev in na njih dvanajst zlatih zvezd, v rokah pa je držal kraljevsko žezlo in oljčno vejico polno plodov. In Putifar in njegova žena sta mu šla naproti in Se mu klanjala. In Jožef je vstopil v preddvor tn vrata so se zaprla za njim. Asenat pa, ko ga je ugledala s stolpa, se je zelo razžalostila radi besed, ki jih je dejala o njem tn je vzkliknila: »Glej, solnce, ki se nam j* približalo na svojem vozu! Nisem vedela, da je Jožef sin božji! Kdo od ljudi bi mogel zaploditi tako lepoto in telo, katere žene bi moglo nositi tako svetlost?«
In Jožef je stopil v Putifarjev dom In oni so umili njegove noge. In Jožef je vprf>» šal, kakšna je ženska, ki jo je videl na oknu stolpa in dejal, da naj odide iz te hiše!
Ker bal se je že, da bi ga bila željna, kakor toliko drugih, ki so mu pošiljale služabnike in različne darove, katere je odklanjal v velikem ogorčenju. Putifar pa j« dejal: »Gospod, je to meja hčer, devioa, ki sovraži vse moške in ki še ni nikdar videla moža razven mene in tebe danes. Če he-češ, pride in te pozdmi.« ln o* je namislil: »če sovraži vse moške, tudi mene na bo željna.? In dejal je njenemu eget«: »Ker je vaša hčer devica, jo ljubim ko sestro.« In šla je njena mati in jo privedla pred obličje Jožefovo, ln njen oče je dejal: »Pozdravi svojega brata, ki sovraži tuje ženske tako, kot ti sovražiš vse moške!« Asenat Je tedaj dejala: »Pozdravljen, ki si blagoslovljen od boga najvišjega.«
Jožef je dejal: »Blagoslovi te bog, ki vse oživlja!« In Putifar je dejal,sd« naj po-
šuštela lahno melodijo proti jasnemu nebu.
Strnjeni so korakali taborniki po mehkih gozdnih tleh, pred njimi je šel Rdeči volk. Izza mogočne bukve pa skoči nenadoma budna prednja taboriščna straža in zahteva geslo. Rdeči volk je hitro odgovoril in izmenjala sta si go-zdovniški pozdrav. Stražar je sporočil, da je do taborišča še pičlih 10 mjnut, drže naj se potoka.
Vsi so se spustili v radosten tek in koj nato se je za-čulo prasketanje velikega taborniškega ognja. Taboriščna straža na stari smreki jih je oparila in dala taboru s krikom dogovorjeno znamenje za prihod novih tabornikov. Kakor bi trenil je bilo vss taborišče pripravljeno za sprejem prihajajočih bratov.
Nenadoma se je zasvetila sredi gozda velika jasa, sredi katere je gorel velik
taboriščni ogenj. Ob robu jase pa je bila razpeta množica šotorov. Nad vse se je dviga? vigvarn glavarja Belega 'vojkk. Nedaleč od ognja, pred glavarjevim Šotorom ge je dvigal totem s krogom večnosti z rogovi-močjo, z javorovi® - življenjem.
Vsi so posedli qk’i^ velikega ognja, le straže so ven.om#r obkroževale tabor. Rdeči volk je pripovedoval glavarju o nočnem pohoda skozi gozd, o izgubi sledu pri potoku, o volčjem sledu in budni prvi sjteaži.
Nato je zaorUa pesem, pesem svobode in bratstva, miru in U-pojte. Melodije »o so razlile v gumo in večerni vetrič jih je nesel vse dalje iti dalje.
Se enkrat se je dvignila pesem, zakipela je proti zvezdam pesem hvalnica in polagoma zamrla. Taborniki so m odpravili k počitku, da jih najde jutranje solnce srečne in zdrave.
Straže pa bo ostale in čule nad taboriščem in ognjem.
Vso dolgo noč, pripravljene na vse!
Zanimivosti.
ljubi Jožefa. Ko pa je hotela to storiti, ji je ubranil Jožef, iztegnivši svojo roko proti njenim prsim in je dejal: »Ne pristoji možu, klanjajočem se bogu živemu in jedočemu kruh in pijočemu iz keliha brez madeža, poljubiti ženo tujega rodu, ki se klanja soham gluhim in nemim in jih s svojimi usti poljublja, ženo, ki pri mizi j6 njihov kruh ln pije iz njih keliha in se maže z nesvetim oljem.«
UI.
0 Asenatinem kesanju in angeljski utehi.
Ko je Asenat čula Jožefove besede, je zaplakala in Jožef je imel usmiljenje z njo, položil je roko na njeno glavo in jo blagoslovil In razradostila se je Asenat njegovega blagoslova, vrgla se na svoje ležišče trepetala od strahu in radosti ter se odrekla bogov, katerim se je bila klanjala in se kesala. Jožef pa je jedel in pil, ko pa je hotel oditi, ga je hotel Putifar pridržati še za en dan, toda ni mogel, ker je Jožef odšel obljubljajoč, da se osmi dan zopet vrne.
Asenat pa se je odela v črno tkanino, ki jo je bila nosila, ko ji je umrl mlajši brat in je bila to tkanina žalosti. Zaprla je za seboj vrata svoje dvorane in Je pla-kala ter pometala vse sohe skozi okno proti polnoči in vso svojo kraljevsko hrano je pometala psom. S pepelom si je posipala glavo in tla svoje sobe in trpko plakala sei^em dni. In čudo! Ko so osmi dan zapeli petelini in v zarjo jutranjo zalajali psi ,je pogledala skozi okno na vzhod in videla }e jasno zvezdo in nebo se je zažarilo v velikem sijaju in Asenat je padla na tla z obličjem v pepel. Mož je priplaval z neba, obstal nad njeno glavo in jo poklical po Imenu; toda ona se je v svojem strahu bala odgovoriti. In poklical jo je drugič: »Asenat, Asenat!« In ona je odgovorila: »Tukaj gospod sem, povej mi, kdo si.« In on j« odgovoril:	»Sem knez v božjem domu;
vstani, in govoril bom s teboj.«
Asenat je dvignila glavo in videla člo-vefcfc v vsem podobnega Jožefu, s škrlatom, krono ln žezlom kraljevskim in njegovo obličje je bilo ko blisk in oči, ko solnčni larki in lasje na glavi ko plameni ognja. In ko je to videla, se je prestrašila in padla na svoje obličje. Angelj pa jo je dvignil in jo tolažil rekoč: »Odloži to črno tkanino, ki si vanjo oblečena in ta žalostni pas in to vrečo s svojih meč. Ostri pepel s svoje glave in obličje svoje in roke umij z živo vodo, okrasi se s svojo obleko in govoril bom s teboj.«
In ona se je hitro • okrasila ter se vrnila h angelju ln ta ji je dejal: »Oprosti svojo glavo zavoja, ker si devica; raduj in veseli se, ker tvoje ime, Asenate, device, je zapisano v knjige živih ‘in nikdar več ne bo izbrisano. S tem dnem si znova rojena in oživljena in jedla boš blagoslovljen kruh in pila boš pijačo čisto, ker pomazana boš s svetim oljem; dal sem te tega dne Jožefu za ženo in tvoje ime ne bo več Asenat,
temveč ime pribežališča mnogih, ker tvoje kesanje je zate prosilo pri najvišjem kralju, katerega hčerka si in devica naj j« vedno vesela in skromna.«
In prosila je angelja, da naj ji pove svoje ime in on ji je odgovoril: >Moje ime je zapisano z božjim prstom v knjigo uaj-višjega kralja in nobene stvari, ki so zapisane v to knjigo, ni mogoče izgovoriti, niti ne pristoja slišati jih smrtniku.
IV.
0 medu, ki ga jo Asenat predložila angelju.
In dejala je Asenat držeč rob njegovega plašča: »Če sem našla milost pred tvojim obličjem, sedi za trenotek na lo posteljo, na katero še nikdar ni sedel noben mož 141 pogrnem ti mizo.« In angelj nato: »Hiti!< In ona je položila na mizo sladkega, dišečega krulia in razprostrla jo nov prt. ln angelj je dejal: »Daj mi plast strdi.-' In ona se je razžalostila, ker ni imela nobenega medu, toda angelj je dejal: »Pojdi v zakladnico svojo in našla boš med na mizi.«
šla Je tjakaj in našla je med bel ko sneg in čist in sladko dišeč. In rekla je angelju: »Gospod, nisem imela modu; ti pa ■i izrekel s svojimi svetimi usti in oj! bil je tukaj in njegov vonj je ko dih tvojih usten.« In angelj se je nasmehnil njeni razsežnosti, položil ji jo roko na glavo in dejal: ^Blagoslovljena si, da si opustila malike in da veruješ v gospoda, boga živega, in blagoslovljeni so oni, ki skesano prihajajo k njemu, ker Jedli bodo od medu, ki so ga obrale rajske čebele z rose rož v raju. In kdor je od tega, živi večno.«
Nato je vzel angelj košček medu, ga prelomil, pojedel in dejal: »Pojedla si sveti kruh in pomazan si s svetim oljem in tvoje telo se obnovi in tvoje kosti postanejo sil-nejše in tvoja sila bo neutrudljiva in tvoja mladost se ne bo postarala in tvoja krasota ne bo minula in boš kakor glavno mesto vsem pribežnikom k imenu gospoda našega, vsemogočnega kralja vekov.«
V.
0 Asenatini svatbi.
In angelj je ukazal Asenati odnesti mizo in ko je nesla mizo iz sobe, ji je zginil angelj izpred oči in ko se Je vrnila, je opazila štirivprežni voz hiteč proti vzhodnemu obzorju.
In oj, takoj nato je naznanil služabnik Putifarju, da prihaja Jožef, prijatelj božji in da je njegov sel že na vratih. In Asenat mu je hitela nasproti in se ustvila na pragu hiše. In ko je vstopil Jožef, ga je pozdravila in mu dejala besede, ki ji jih jo njej povedal angelj in umila je njegove noge. In drugi dan je prosil Jožef Faraona, da mu da Asenat za ženo in dal mu jo je in jima položil na glavo zlate vence, najlepše, ki jih je imel in dejal jim je, da se poljubita; potem jim je napravil svečano svatbo, ki je trajala sedem dni in Je za ves čas svatbe prepovedal vse delo in nazval je Jožefa sinu božjega in Asenat hčerko kralja najvišjega.
Nafta.
Pod nafto razumemo nekako mast gnijočih morskih živali, ki so živele v tercijer-nih morjih pred davnimi časi. Ko se je morje sušilo se je mast teh živali odcejala v pesek in od tam vedno globlje in globlje, da se je končno uabrala v pod/meljskih kotlinah. Prav kasno so začeli ljudje nafto uporabljati za razsvetljavo, še kasnejše pa v najrazličnejše svrhe. Danes nam nafta daje petrolej, bencin, vazelin, parafin in še mar- . sikaj drugega. Kaj imenovane stvari pome-njajo za splošno življenje je znano vsakomur. Za najmodernejši promet je bencin ne-obhodno potreben. Naj omenim avtomobile, aeroplane itd., povsod se rabi bencin. Brez bencina ni modernega vozila bodisi po zemlji. bodisi po zraku. Danes zavzema bencin tako važno mesto v javnem življenju, da se radi njega razvije marsikako svetovno vprašanje kot n. pr. uiosulsko v zadnjem času. --Največ nafte se pridobiva v severoameriški uniji, toda tudi tam je preračunjeno pridobivanje le še na omejeno število let. Druga dežela nafte je polotok Apšeron v Kaspijskem morju, kjer je petrolejsko mesto Baku, odkoder je speljan skoro 1000 km dolg vod v Batum ob Črnem morju in se direktno pumpa v to pripravljene ladje. Za te vrelce se posebno zanimajo Američani. Na tem polotoku je okoli 500 petrolejskih vrelcev, uekateri gorijo že dolga stoletja in si lahko predstavljamo s tem povzročeno ogromno škodo. Okoli bivajoči nomadi smatrajo te goreče vrelce za bogove in jih tudi po božje častijo.
Manj izdatni vrelci se nahajajo v Galiciji in Romuniji ob vznožju Krpatov. Tudi v Slavoniji in Prekmurju so našli sledove nafte, toda za enkrat se za eksploatacijo ne izplača.
Mosul smo že omenili. To mesto leži v Mezopotamiji ob gornjem Tigrisu. Tam so prišli na. sled ogromnim petrolejskim vrelcem. Ko so se evropsk’ narodi klaii med seboj za različne fantome, so se prebrisani Angleži ugnezdili v Mezopotamiji ali Iraku, kot se ta dežela med Eufratom in Tigrisom imenuje. Pa ne samo ogromne množine narte tudi premog in asfalt se tam nahajata. Tarokov dovolj, da so Angleži zauzell lo od Trnkov popolnola zanemarjeno deželo. Pa ni samo omenjeno naravno bogastvo, ki vabi Angleže, še druga važnejša stvar jih privlačuje.
Nemci, resni tekmeci Angležev pred vojno, so malo kasno prišli k delitvi sveta na imperijalistični podlagi. Vendar so hoteli rešiti, kolikor ee pač da. Spoznali so važnost zveze z Indijo po suhem. Radi tega so realizirali progo Berlin—Bagdad, Perzijski zaliv in Indijo iu Vzhodno Azijo. Svetovnu vojna je Nemcem ta račun prekrižala, njih dediči Angleži so pravkar pirišli z novo Turčijo v konflikt. Mosulsko vprašanje rešuje Zveza narodov. Kako se bo rešilo še ne vemo, v kolikor pa poznamo taktiko Angležev, je skoraj gotovo, da v njihovo korist.
So pat vedno enaki I
Kako so v starih dobrih časih vzgajali trgovski naraščaj, nam zabavno popisuje tiskano navodilo o vzgoji trgovcev. Knjižica je zagledala luč sveta na Nemškem v letu Gospodovem 1408. Njen izčrpen naslov se glasi v prevodu: »Vsakovrstne mečkarije za mlade ljudi, ki se ukvarjajo z branjarijo in trgovstvom, pri kupovanju, prodaji in meše-lariji doma in na sejmu.* V lem katekizmu čitamo:
»Ko pride mladič (vajenec) v uk k branjevcu, ga vodi od škatlje do Škatlje; ker pa ti mladiči ne znajo čitati, naveže nekaj na škatljo, sladke koreninice na škatljo za sladke koreninice iu tako naprej na vsako škatljo nekaj tvarine, ki je notri če potem fant vse sam po sebi najde, nato izučenega jK>močnika in gospodka pač ni treba več obdelovati z zaušnicami, tudi se mu ne sme ukazovati vpričo odjemalcev, da se usekne, ker postane sicer rdeč in ga je sram. Pobožnost je prva čednost branjevca, vendar pa je treba, da izvrtaš tudi dobiček. Pri meri in uteži treba vsakovrstnih spretnosti Kadar meriš za dva vinarja janeža, drži merico vedno pošev, kot bi te v roki trgalo, z drugo roko pa vsipaj, in še predno je merica polna, jo prevrni odjemalcu v lonec. — Druga ročnost, če tehtaš z ročno tehtnico popra za tri vinarje, odbij s sredincem leve roke jeziček tehtnice tako, da je vsakdo uverjen, da je dobil več kot je zahteval. Se druga spretnost. Če meriš vatel trakcev ali platnene robe, tišči palec desne roke z mesnato stranjo na trak; ko odrežeš, pa preokreni tvoj palček do nohta; pri nakupu stori obratno te regule. Druga ročnost. — Kadar nalivaš laško olje, pusti merico dolgo odkapati, zvrni jo pa tvojemu odjemalcu naglo v piskerček in obesi merico brzo v oljnik, tako boš do česa prišel« —
Vsakdanja skušnja nam priča, da glede učencev boga Merkurja ne velja rek: »Ničesar naučili, — vse pozabili.'
Zalibog, baš nasprotno!
Čudne sanje.
Sledeči slučaj je pred nekaj leti objavil francoski astronom Camille Flammarion, ki se že dalj časa peča s proučevanjem nepojasnjenih pojavov, katere označujemo zvečine kot vesti iz kraljestva duhov.
V	Londonu živečemu inženerju, ki je obenem vodil poleg londonskega še podjetje v Glasgowu, se je sanjalo, da stoji pred svojo pisalno mizo ter se razgovarja z ne-
znanim gosopodom. Kar vstopi dolgoletni delavec v glasgowski tovarni, Robert Maken-zie ter ga nagovori. Kljub temu, da mu in-žener namigne, da ga naj sedaj ne moli, zahteva delavec, da ga posluša ter začne pojasnjevati svojemu šefu, da ga po krivem doiže in da tega, česar ga dolže ni res storil.
Na iuženerjevo vprašanje — vse to v sanjah — česa ga vendar dolže, zatrjuje ponovno delavec, da je nedolžen. Ko hoče in-čener na vsak način zvedeti, za kaj gre, mu trikrat zaporedoma delavec zagotovi, da bo kmalu zvedel, da pa je on nedolžen. Delavčev obraz je bil modro podplut, na čelu so mu stale potne srage. — Inžener so zbudi.
-- Bilo je v torek zjutraj. — Strme posluša pri zajutrku svojo ženo, kateri Bporoča prijateljica iz Glasgowa, da se je na običajnem letnem delavskem balu zastrupil delavec Makienzie. Inžener takoj izjavi svoji ženi, da tu ni govora o samomoru ter Ji na začudeno vprašanje, odkod da to ve, razodene, kaj mu je pred kratkim povedal sam Makenzie.
Kakor so je ugotovilo, se je udeležil Makenzie v Glasgowu bala v noči od petka na soboto in sicer je stregel v bufeju. Tudi naslednjega dne, v soboto, ko se je prireditev nadaljevala, je stregel svojim tovarišem.
V noči od sobote na nedeljo je po neki usodni pomoti vzel namesto steklenice z žganjem steklenico s hudičevim oljem ter iz-pil kozarček te jedke kisline na en požirek.
V nedeljo je umrl v groznih mukah. — Giasgowskl delovodja je poročal o tem pismeno svojemu predstojniku ter označil smrt kot samomor. — Astronom Flammarion je mnenja, da umrli delavec, ki je spoštoval svojega šefa, ki mu je bil tudi zelo naklonjen, ni mogel tega preboleti, da bi ga smatral šef za zločinca — kajti v Angliji velja samomor za zločin. Zato ga je hotel s svojim obiskom v sanjah prepričati o svoji nedolžnosti. čudno pri vsem tem je zlasti to, da se je delavec prikazal inženerju v sanjah ravno tisto noč, ko je bilo pismo na potu, čeprav je umrl 48 ur prej.
Deieu ali deklica.
Vprašanje., kako bi bilo mogoče v naprej določiti spol novorojenčka, oziroma vplivati na otrokov razvoj v smeri tega ali onega spola pred porodom, se je že neštetokrat obravnavalo. Angleški zdravnik dr. Leouard Williams trdi sledeče:
Moški in ženski elementi, iz Itaterih nastane otrok se bore med seboj, kateri od obeh bo nadvladal. Kateri od obeh zmaga, tistega spola je otrolc. če je zmaga moškega elementa popolna, potem nastane Caesar, Napoleon, Bismarck. Če pa moški del ne prevladuje popolnoma, nastane navadni, povprečni mož. Spol spočetega otroka je mogoče na ta način poljubno določiti, da se materi vbrizga vsebina moške ali ženske ščit-ne žleze. S to vsemogočno žlezo pa ni mogoče določiti spola samo pred porodom, temveč je mogoče z vbrizganjem te substance še v 14. ali 15. letu napraviti moško bitje bolj moško, žensko pa bolj žensko, kot sta bili eventuelno po naravi.
Obraz — zrcalo človeških lastno,ti.
Navadno sodimo svojega »bližnjega* po njegovi zunanjosti, kar je seveda povsem napačno. Vendar se da iz obraza prav pogosto sklepati na človekove dobre ali slabe lastnosti. Ker pa se ntivadno gledamo iz oči v oči, torej od spredaj, 6e nam zde obrazi od te strani precej slični in vsakdanji, tako da ne opazimo manjših razlik, ki pa so ravno pri presojanju človeka kaj važne. Pa še nekaj govori za to, da je bolje opazovati človekov obraz od strani Obrn v profilu kaže namreč človeka tako, kakor je, ne kakor hoče biti
»Izvedenec« v tej stroki, ki 6e peča zvečine z ženskimi obrazi navaja nekaj gledov. — Pohotne ženske imajo prepolne ustnice, nosnice se jim zelo napihujejo. — Profil nevoščljivke: usta doli zategnjena, nosnice stisnjene, lahno vihanje u#bu pa najbolje razodeva opazovalcu njeno grdo lastnost. Nezadovoljne, melanholične ženske je težje spoznati, ker je pri njih navadno vsaka polovica obraza drugačna. Eno oko je po navadi bolj odprto od drugega, na eni strani usta nižja kot na drugi, tudi nos ni simetričen. — Posebno karakterističen je profil dobičkaželjnih žensk: Ustnice so trdno stisnjene, gornja ustna moli črez spodnjo, oči so napol zaprte, čelo se gubanči med obrvmi. V srcu ženske, ki tako izgleda, bomo pač zastonj iBkali žensko milina — Med vsemi profili je baje najboljši takozvani ma-douin tipus. Trepateice ne zakrivajo odprtega pogleda, ustnici so polne, ne da bi bila pri tem usta odprta, brada ovalna, obrvi vodoravne. Sploh so velika usta dobro znamenje. Mala usteča so iz katerih prihajalo naj-češče hudobne in sovražne besede. Povsem zanesljive so ženske, katerih ne premajhna usta v smehu vse zobe kažejo. —
V	splošnem pa odločuje bolj nos kot usta. Primeroma velik nos, čegar konec je dobro razvit in čegar srednji del sega malo dalje kot nosnice, razodeva energičen, samozavesten, iznajdljiv karakter.
Sploh pa t— to povemo v tolažbo tistim, ki z našim opazovanjem iz kateregakoli vzroka ne bi bili zadovoljni — profili niso nespremenljivi. Kajti ne spreminjajo jih lo duševni vplivi, temveč imamo dovolj zunanjih sredstev, ki poljubno spreminjajo obliko.
Smešnlce.
Gost: Lahko noč gospoda, grem domov, tudi živina ve, kedaj ima dovolj.«
Gostilničar: »ln radi tega nas hočete zapustiti?«
Povabljenec: >Dragi prijatelj, tako fino kot sem danes jedel pri tebi, ne jem doma nikdar.«
Gostitelj: >,laz tudi ne.<
Gost: ^Gospod gostilničar, danes pa ai vredno vaše pivo niti počenega groša, pojdem raje k sosedu, ki toči izvrstno pivo.«
Gostilničar: »Počakajte malo, grem z vami.«:
Gospa je Imela moža, ki je prihajal vedno jako pozno domov. Nekoč ko priropota izredno pozno domov, mu zašepeta skozi ključavnico: »Ivan, si ti?« Možu pa Je bilo ime Peter. In Peter je vsako noč pravočasno prišel domov ln spal le z enim očesom, da bi mu »Ivan«, če pride, ne ušel.
Gostilničarja, ki je imel grdo ženo in brhko natakarico, je zalotila žena baš, ko je pritisnil natakarici poljub na' usta. Vsa razkačena se je bridko pritoževala čez moževo nezvestoba »Toda draga moja«, jo Jo [»tolažil gostilničar »hotel sem jo le podu-hati, če fil na skrivaj v kleti pila.«
Na plesu pravi mlad podporočnik: »Kaj ne gospodična, vaš gospod papa ima na Dolenjskem dvoje posestev?«
»In na Štajerskem tudi enot, mu odvrne gospodična.
Podporočnik:	»In vi kljub temu Be
dvomite o moji ljubezni?«
Gospa: No dragi možiček, si danes v pisarni kaj mislil name?«
Gospod: Vsakorat, kadar sem hotel zapeti suknjič, pa ni bilo gumba, ki se ml Je že pred enim tednom odtrgal.
Sodnik: -Gospodična koliko ste stari?«
Gospodična: »Videla sem štiriindvajset pomladi.t
Sodnik: »Sedaj pa še povejte, koliko jih niste videli in ste mižali, ko so šle mtmo vaB.«
Tat je prišel k spovedi in je vlekel med spovedjo svojemu spovedniku previdno uro iz žepa. Tat: »Kradem*. Spovednik: »Ti hočeš reči, da si kradel.« Tat, ki ja med tem srečno ukradel: »Da, kradel sem.« — Spovednik :	»Potem pa vrni ukradeno
stvar.« Tat: »Kar vara jo izročim gospod spovednik.« Spovednik: »Ne meni ni treba.« Tat: >Kaj pa potem, če dotičnik neče ukradene stvari nazaj?« Spovednik: »No potem jo pa lahko zase obdržiš I« Tako je tat ukradel uro, se greha spovedal in ura je bila njegova.
Ko so spustili nekega jetnika na svobodo, mu pravi ravnatelj kaznilnice: »Upam, da se tukaj več ne vidiva.« Kam pa rte prestavljeni, gospod ravnatelj?« ga vpraSa jetnik.
V	Z. so se nekoč v gledališču malo; zamudili s predstavo; galerija je postala nemirna. Nek gospod v parterju se obrne rekoč: »Osli zgoraj na galeriji mir.« »Gori na svislih je seno, hlev je pa spodaj«, mu odgovori galerija.
trboveljski, libojski, ormoški in visokokalorični trobnodolski
(specljalit. za centr. kurjave) dobavlja po najnižllh cenah
DOM. ČEBIN
trgr vina a premogom Ljubljana, Wolfova ul. 1 /tl.
Jugoslovanska hranita iii posojilnica r. l z 0.1
1	Mm, Mtpna itn. 2
obrestuje vloge, tudi najmanjie, po 8>10%
po dogovoru pa tudi višje.
Daje stalne blagovne kredite proti nizki obrestni meri od 6 do 10°/o za nakup blaga direktno pri trgovcih.
Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi.
Priporotcmo tvrdko
1
Ljubljana, blizu Praiamo-vaga spomenika za vodo.
MoJcenejil nokun
nogavic, žepnih robcev,’ brisalk, klota, belega In rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MAIO
AVTO - VOZI
Ml
B6NC1HA!
JU iO-HAG LJUBLJANA
BOHORIČEVA UL. 24
TKLtKON in«. HO
Očala, ftipnlce
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašenem optiku In urarju
Ljubljana, Stari trg 9.
Stekla natanCno po zdravniških predpisih.
OHflN
se dobi v vseh specerljskih prodajalnah
Prvorazredni moderne brzopisalni stroj
Stoccaer-Recorit
Vrhunec finomehanike! Zastopstvo:
Luci. Baraga
Ljubljana, šelenburgova ul. 6/1.
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Spedjallst za ortopedttna in anatomlčna obuvala ln trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila.
Strokovni vestnik.
OSBBDNJB VODSTVO, UPRAVNI OD-BOB IN TAJNIŠTVO N88/ telijo vsem ila-nom in članicam strokovne organizacije »pečen božič.
Občni ibor podrutniee NSSZ v St Pavlu se je vršil v soboto 20. t. m. ob 6. uri »večer v tovarniški jedilnici. Občnemu zbo-ru, ki je bil nenavadno dobro obiskan je predsedoval br. Franjo Derča, ki je podal od borovo poročilo. Na to je strokovni tajnik br. Kravos podal sliko delavskega položaja in pozival člane, da si pri volitvah izvolijo agilen, delaven in neustrašen odbor, ker se bližamo novim delavskim bojem. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Franc Bukovec, podpredsednik Vinko Derča, tajnik Franjo Derča, blagajnik Frane Vecej; odborniki: 'Jože Plauko, Franc Herman, Ivan Kotnik, Mici Lubej, Neža P in ter in Berta Golovšek; namestnika Florjan Herman in Ana Žličar; računski pregledniki: Franc Prišlan, Jakob Dobriha in Franc Habjan. Po volitvah Je novi odbor pozdravil ;V imenu osrednjega vodstva br. strokovni tajnik, na kar je lepo uspeli občni zbor zaključil novoizvoljeni predsednik br. Bukovec. — Po občnem zboru je »Bratstvo« odsviralo več prav lepih komadov pod vodstvom br. Setorja.
Iz St. Pavla. Ker se dolgo nismo oglasili, moramo danes iznesti vse tukajšnje novice. Našemu staremu članu br. Tmovšeku je pred mesecom umrla žena vsled dolgotrajne bolezni. Veličasten pogreb je pokazal, da je bila pokojnica zelo priljubljena žena. Našemu bratu in njegovi družini iskreno sožalje. Isti brat pa praznuje letos 50 letnico službovanja pri tkalnici. Brat Valentin Trnovšek je vstopil 1874. leta kot dvanajstletni deček v tkalnico in služi še dane« kot mojster pri istem podjetju. Podjetje bo to obletnico slovesno praznovalo in slišimo, da bo dolgoletnega zasluženega delavca tudi kralj odlikoval. Mi kar najiskrenejše česti-
tamo našemu bratu in mu želimo še mnogo let. — Tukajšnja podružnica priredi 31. decembra t. 1. svoj Silvestrov večer v jedilnici tovarne. Sodeluje tamburaški zbor »Bratstva«. Za smeh in zabavo bo poskrbljeno. Med novice spada tudi to, da se je naš dolgoletni član in blagajnik NSSZ brat Franc Vecej poročil in dobil tako vrlo gospodinjo. Bratu Veceju in njegovi soprogi obilo sreče. Več novic po novem letu.
Litija. V nedeljo 20. t. m. je imel odbor podružnice NSSZ širšo sejo, kateri je prisostvoval zastopnik osrednjega vodstva, brat Leo 2orž iz Ljubljane. Na seji so se napravili ukrepi glede razširjenja podružnice in so se razmotrivala nekatera pereča vprašanja, med katera spada tudi točka o inž. P., ki v zadnjem času šikanira delavstvo. Podvzelo se bo potrebne korake, da se šikana odpravi in v skrajnem slučaju se bb pa nastopilo javno potom lista. V kratkem skliče podružnica članski sestanek.
Trbovlje. Tukajšija podružnica NSSZ priredi v nedeljo 28. t. m. ob 8. uri pop. v društvenem lokalu gostilne Pravdič članski sestanek, na katerem poroča strokovni tajnik iz Ljubljane. Brate in sestre vabimo k polnoštevilni udeležbi. Podružnica priredi letos svoj Silvestrov večer v gostilni Prav-dič. Začetek ob 7. uri. Svlra domač« godba. Člane in vse prijatelje vabimo na ta naš večer, da se skupno poslovimo od starega in počakamo novega leta.
la Francije je prejel naš strokovni tajnik pismo brata Ivana Pišek-a iz Zagorja, v katerem želi v svojem in v imenu brata Ivana Bostlča in drugih vsem članom in članicam NSSZ in vsem prijateljem srečne božične praziike in novo leto. Bratu Pišek-u in drugim našim bratom v Franciji želimo vsi, ki smo ostali doma, kar najlepše praznike in obilo sreče v tujini. Pozdravi naj nam pa tudi vse ostale slovenske trpine, ki so si morali v tujini poiskati kruh. živeli I
Tedenske novice.
Iz stranke.
Načelstvo iu tajništvo N88 želita vsem Hunom in pristašem NSS prav vesele božične praznike.
Seja osrednjega tevrševalnega odbora N88 se je vršila’, dn6 21. decembra ob 10. uri dopoldne v Narodnem, domu. Seja Je bila polnoštevilno obiskana in jo je vodil podnačelnik tov. Rudolf Juvan. Na seji se je obravnavalo o predlogih načelstva glede strankinega nastopa pri skupščinski volitvah. Sklepi, ki so bili soglasno sprejeti, dajejo načelstvu in krajevnim organW zacijam navodila, kako izvršiti predpriprave za« vložitev kandidatskih list. Na seji lzvr-
ševalnega odbora se je ugotovilo, da je skupen nastop z SKS nemogoč. Seja je trajala dopoldne in popoldne.
Logatec. V nedeljo 28. t. in. se vrši. ob 4. uri popoldne v gostilni Sevar sestanek somišljenikov NSS, na katerega vabimo vse naše pristaše in somišljenike. Poroča član načelstva iz Ljubljane.
Kraj. organizacija NSS v Mariboru priredi v soboto, dne 27. decembra ob 8. uri zvečer važen članski sestanek v dvorani >Jadran* na Rotovškem trgu. — Udeležba dolžnosti Odbor.
Mladinski vestnik.
Seja zastopstva NSM.
V nedeljo, dne 21. t. m. se je vršila seja zastopstva nar soc. mladine. Na seji so bile polnoštevilno zastopane vse organizacije. Seja se je vršila v Narodnem domu od 9. ure dopoldan z enournim opoldanskim prekinjenjem skoro do 6. ure zvečer. Stvari, ki so se na seji obrevnavale so bile velike važnosti za mladinski pok ret. Predsednik o. i. o. JNSM br. Kozinc je sejo otvoril, podal poročilo predsedstva in referat o finančnem položaju. Sledila so živahna razmotrivanja. Za tem je br. Tavčar poročal o veličastnem zboru čehosl. socijali-stične stranke v Brnu in o utisih, ki jih je dobil za časa bivanja med brati Cehi. Poročilo je mladina sprejela z velikim navdušenjem. Največ živahnosti, oziroma najbolj napeto debato je izzval referat br. Poropota o sistemu organizacije. — Nato je referiral br. Mirko Kragelj, kol kulturni referent o. i. o., o smernicah našega kulturnega dela. Podane so bile misli o poglobitvi k izr obrazbe mladine, predvsem delavske in pomen kultur, vzgoje v vseh panogah tako za narod sam, kot tudi za človeštvo kot tako. Pri tem 6e je opazilo idealno in pozdrav-
ljanja vredna umevanje pomena izobrazbe. Sledil je referat o tisku, ki je bil sprejet kot tudi predlagana resolucija.
Nadalje se je sprejel predlog, da se vrši 15. In 16. avgusta 1925 kongres narodne socijalistične mladine. Treba je začeti že sedaj s predpripravami, da bo uspela manifestacija čim sijajnejše. Po poročilfh zastopnikov iz rudarskih revirjev se je naročilo o. i o. NSM, da vzame preganjane člane v zaščito ter v tem oziru napravi na merodajnih mestih vse tozadevne potrebne korake.
Na predlog br. Jelnikarja iz Lok se je Izrekla soglasno zaupnica osrednjemu i^vr-ievalnemu odboru nar. soc. mladine.
Po nadaljnih razgovorih bolj lokalnega oz. nenačelnega pomena, je br. predsednik zaključil cel dan trajajočo sejo z apelom na vztrajno delo.
»Bratstvo« v Trbovljah. Občni zbor 8e vrši v nedeljo, 28. t m. ob 8. uri popoldne v gostilni pri Pravdiču.
S« mnogo vas je, ki bi v poletju radi taborili v svobodni naravi in napravljali izlete po naši lepi domovini. Oglasite se y tajništvu NSS v Narodnem domu.
Uredništvo in upravnifitvo Seli vsem naročnikom, sotrudnikom in prijateljem vesele božične praznike.
— Izplačevanje raznih podpor je ministrstvo za socijalno politiko za enkrat ustavilo, ker je zmanjkalo denarja.
— Malo potrpljenja 1 Prihajajo nam razna vprašanja glede nadaljnih korakov, ki bi naj jih storili oni državni uslužbenci, ki so se pritožili na državni 9vet zaradi nepravilne prevedbe po novi pragmatiki. Na vsa taka vprašanja odgovarjamo s tem, da svetujemo dotičnim, naj 5e malo potrpe. Držvni svet je najvišje sodišče, ki razsoja objektivno in nepristransko, ima pa ogromno posla ravno vsled pritožb. Vsakdo je lahko uverjen, da se mu bo krivica popravila. — Za kaderska leta je že definitivno rešeno. Kaderska in vojna leta se štejejo v napredovanje in v pokojnino. Ministrstva m> že dobila nalog, da v svojih resorih zadevo urede. Rešeno bo tudi za tiste, ki ne niso pritožili.
— Naši rekruti bodo letos morali k vojakom šele 1. aprila in ne 1. februarja, kakor je bilo prvotno namravano. — To so baje naredili zaradi volitev. Mi pa mislimo, da so morali uvaževati zahteve našega ljudstva, ki je dvigalo svoj glas v našem časopisju. Ko bi bilo zaradi volitev, bi določili lahko tudi termin 1. marca. — Mi smo vladi samo hvaležni, da je to ukrenila ter smo njen izgovor omenili samo mimogrede.
— Sklep zagrebškega akademskega senata. Akademski senat v Zagrebu je na svoji seji 11. t. m. sklenil, da se pritoži na državni svet, zaradi upokojitve vseučjliških profesorjev, da istočasno protestira proti temu postopanju pri ministrskem svetu, in da izda apel za podporo in solidarnost na vsa vseučilišča v državi. Te svoje korake utemeljuje zagreški akademski senat s tem, da se sklicuje na 16. člen ustave, ki govori o svobodi univerz.
— Preureditev sedanjih šol med šolskim letom. Prosvetni minister Priblčevič se je odločil za reformo srednjih šol In hoče to izvesti sedaj takoj. Ta reforma bo zgledala tako, da se bo v 1. in 2. razredu izločila latinščina, nemščina in zgodovina, zato se bo pa vpeljala francoščina, petje in risanje. — Ali ni to pouku v škodo, da se med letom delajo z otroci taki eksperimenti, in to samovoljno od enega človeka, predno se je vprašalo za mnenje najmerodajnejše faktorje — to so stariši? I — Taka diktatura prav gotovo ne bo obveljala, ker se ji bodo stariši protlvili, ako ne vsi, pa po večini. In posledica bo ta, da s prihodnjo novo vlado pride zopet nova reforma na status jquo ante, ako ne povsod pa vsaj deloma. Ali je to v interesu naše mladine? — Kdo pa vzdržuje naše šole? Ali ne vsi davkoplačevalci? To nam bo vsakdo pritrdil. Ali nimajo zato prav ,vsi davkoplačevalci pravice soodločevati in določiti, kake nSj bodo naše šole? — Gospodje, nehajte s takimi eksperimenti! To niso preddela za sporazum, s takim delovanjem kopljete prepad še bolj na široko in globlje! — Besedo irtia sedaj ljudstvo starši!
— WrangIoveev jc pri nas še premalo, brezposelnost je pri nas še premajhna’ — Zato so merodajni krogi dovolili, da se zopet na novo naselijo Wranglovci v naši državi, in kar v celih trumah, kar celi kor! gojencev raznih vojaških wranglovskih inštitucij. Kje bodo pa ti ljudje dobili denar za podpore, kje mesta za delo?
— Caruga. Naša svoječasna opazka. Ja razbojnik Caruga ne bo obešen, ker — —, se je pričela uresničevati, ker se namiguje, da bo baje vendar predložena prošnja za pomilostitev. — Take milosti Caruga pač ne
zaslulil
‘V, *J
Kaj je socijalizem?
(Iz dr. M. Rostoharjeve knjige >Socijalizem«.)
Začeli smo neizmerno težko, pa mnogo obetajoče pa važno delo: organizirati, uvajati med komunami udeležbo Javnosti pri razvoju produkcije kruha, obleke itd.10*
14. Komunistična država.
Zedinjenih državah severne
Komunistična država eksistira v Amerike (Jova), t j. občina Amana.
Občino Amano Je ustanovila 1. 1714. verska sekta iz južne Nemčije in iteje okrog 1800 prebivalcev, večinoma kmetov. Prebivalci Žive popolnoma po komunističnih načelih; nihče nima svoje lastne hiše; hiša in vse imetje je skupna last cele občine. Vsako zasebno lastništvo se načeloma odklanja. Zakon je pod gotovimi pogoji dovoljen- Za vsako poroko je potrebno dovoljenje »velikega bratskega sveta«, ki je upravni urad. Moški se ne smejo ženiti pred 24.4etom in morajo svojo namero vselej leto dni prej javiti občinskemu uradu; ni pa dovoljena nobena poroka razen med člani občine; vsakemu prestopku sledi izobčenje.
Prehranjevanje je skupno v skupnih kuhinjah, ki ao določene za 30—50 rodbin. Možje in žene jedo posebej. 2ene pripravljajo hrano, in sicer v prvi vrsti mlade žene pod nadzorstvom starejših žen. Te oskrbujejo tudi kuhinjske vrtove.
Prebivalci se bavijo zlasti s poljedelstvom. Obrti izvršujejo le po potrebah občine; toda te potrebe so versko nravne.
Tudi tovarne in druga industrijska podjetja so bila izključna last občine.
Posamezni občani si niso smeli svobodno izbirati dela, ampak dalo so razdeljevali »Tursteesc, ki jih je volila občina. To so bili
“• Lenin, str. 81.
— Nova iznajdba. Pred kratkim je Krapova tovarna v Essenu dogradila železniško lokomotivo s turbino. Turbina nadomešča parne cilindre, ima pa to prednost, da poveča lokomotivno energijo in. da se pri tem prihrani 20 do 80 odstotkov:' premoga.
mmmmmmmm, i  — Ž—L— tu 1“— —■—---------------------------------------------m
najvišji upravitelji občine, zvaai »Greal.Concil«; uravnavali so produkcijo (delo) tako, da je bilo ustreženo; vsem potrebam, ki so bile sicer zelo skromne, in da so bili vsi moški in žene enakomerno zaposleni.	„
Potrebe prebivalcev so seveda zelo skromne, kajti umerjene so po versko nravnih načelih. Žene smejo nositi le najbolj preprosto obleko, vsako razkošje' je strogo prepovedano. Danes imajo še isto »modo«, kakor pred 200 leti.
2ene delajo same obleko zase in tudi za otroke, možem delajo obleko krojači, katerih je v vsaki naselbini po eden.
Cesar potrebujejo člani razen hrane, obleke in stanovanja, dobe iz občinske zaloge, ki je tudi v vsaki naselbini po ena.
Kar dobi kdo iz občinskih zalog, tega ne plača, ampak napiše se mu v breme. Iz skupne blagajna dobi tudi vsak član določen kredit, ki ga dovoli predstojništvo cele občine in ki znaša letno •25—50 liber šterlingov. V znesku tega kredita si more vsak občan vzeti blaga iz občinske zaloge; to se zapiše in koncem leta obračuni.
Tudi vzgoja se vrši po komunističnih načelih. V vsaki naselbini je šola, določena za vse otroke od 5. do 14. leta. Otroci v tej starosti so dolžni hoditi v občinsko šolo. Pouk traja ves dan in se deli v tri skupine: oddelek za igranje (materinska šola), oddelek za pouk in oddelek za delo (delavska šola), kjer se uče otroci ročne spretnosti; pozneje gredo učenci v delavnice ali pa pomagajo na polju.
Vsi otroci so popolnoma enakopravni. O takozvani šolski disciplini ni sledu. Sola je kot ena velika družina. Ta občina je ustanovljena na verskem principu, kar je najbolje videti iz prve točke pravil te občine, ki se glasi:
Glavni steber naše občinske ustave 'je in mora ostati Bog in vera, ki jo imamo po Njegovi milosti in milosrčnosti in ki temelji: 1. na Božjem razodetju v novem In starem testamentu, 2. na pričanju Jezusovem, 3. na kazni in milosti Božji.
Druga točka se glasi: Naša soglasna volja in sklep vsakega izmed nas v tej od Boga ustvarjeni skupni občini je, da bi bila zemlja,
— Huda zima se nam obeta, dasiravno so vremenski preroki napovedovali milo zimo. Iz Amerike poročajo, da imajo v Kanadi mraza že sedaj 27 stopinj.
— Dva parnika trčila. 16. t. m. sta blizu belgrajskega pristanišča trčila dva parnika vsled goste megle, ki je dan spremenila v noč. — Ker sta parnika v zadnjem hipu vendarle krenila v nasprotne smeri, je bila tako preprečena neizogibna katastrofa. Zato človeških žrtev ni bilo, panika potnikov pa se je polegla vsled prisotnosti duha ladijskih kapetanov. Drugače bi bile žrtve tudi brez večje poškodbe parnikov neizogibne, ker so potniki hoteli poskakati v vodo. — Na pomoč došli parniki so vso nevarnost odstranili.
— V Avstriji ne potrebujemo armad«! V Avstriji nameravajo odpraviti armado, ker je to nepotreben balast za ljudstvo, ki si ne želi vojske. Za vzdrževanje notranjega reda pa jim zadostuje policija in oroini-štvo.
— Špirit se lopet podraii- Zakaj, se ne ve! Nimamo ni* proti temu, ker je alkohola že itak preveč. Naši vladni krogi pa naj pazijo, da se vsled tega ne bodo še bolj zopot podražila razna zdravila, ki se proizvajajo iz špirita. Ubogo ljudstvo si že sedaj v najhujši sili ne more več kupiti zdravil.
— Kaj gre vse z brezžično telegrafijo? Iz New Yorka so poslali policiji v London brezžičnim potom slike hudodelcev in fotografirane odtise njihovih prstov. — Tako je skoro nemogoče, da bi zločinec ušel roki pravice. Londonski detektivi n. pr. imajo poprej sliko o morilcu v rokah, predno morilec dospe iz Amerike.
— Družinska tragedija v Gradcu. V Gradcu je postrelil nek upokojeni ritmoj-ster svojo družinp: ženo in dva otroka, — sam je pa končal svoje življenje s strupom. Mož je bil premožen, bil je pa duševno po-'trt zaradi smrti svojih starišev in je izvršil svoje dejanje sporazumno s svojo ženo, kakor se glasi v pismenem sporočilu.
— Procesi proti Ukrajincem se vrše v Lucku. Več sociJalnih demokratov je obtoženih zaradi sodelovanja z boljševiki za odcepitev vzhodne Galicije od Poljske.
— Socijalna ustanova. — V svrho nabave oblačilnih in gospodarskih potrebščin vseh javnih nastavljencev in delavcev in v svrho centraliziranja odplačil posameznikov samo na enem mestu In v svrho »nižanja obrestne mere je sklenila podpisana zadruga uvesti blagovne kredite. Postopek je sledeč: Stranka zaprosi za kredit na pr. za Din 8000.—. Ta se mu pri seji zadruge do. voli proti kritju z menico s poroki in event proti odtegljajem odplačil od službenih prejemkov. — Namesto gotovine Izroči zadruga jemalcu kredita blagovno knjižico, ki ima spredaj žig in podpis zadruge do sne-ska-na pr. Din 8000.—. — S to knjižico pride stranka, ki je postala (lan zadruge, v blagovni oddelek |Jugoslovanske hranilnice in posojilnice, kjer bo dobila takozvano kreditno nakazilo na znesek, ki ga potrebuje v svrho nakupa blaga pri v poštev prihajajočih trgovcih. Mesto denarja plača stranka nakupljeno blago s kreditno nakaznico. — Stranka potrdi prejem blaga na račun, katerega pošlje trgovec direktno podpisani zadrugi. — Duplikat računa dobi stranka. Od trgovca na podlagi kreditne nakaznice vpo-slanl račun plača zadruga. Na ta način sl Btranka lahko nabavi pri trgovcih raznih strok gospodarske potrebščine, račune bo pa poplačala zadruga. — Dolg stranke bo na opisani način centraliziran samo pri zadrugi, kjer bo zavezanec plačeval v obrokih, ozir. se mu bodo obroki odtegovali od službenih prejemkov. — Zadruga ima pri trgovcih plačilne olajšave in radi tega je blagovni kredit pri zadrugi dosti cenejil kot gotovina. Ker ima stranka stalen kredit na primer do- Din 8000.— lahko, če je že odplačala gotovo svoto, n. pr. Din 800.—, znova dobi kreditno nakaznico do višine dovoljenega kredita. Za sedaj znala obrestna
mera za blagovni kredit največ 10 odstotkov. Nakupi se lahko manufaktfura, 'konfekcija, obleka po meri, perilo, platno, železnina, steklenina, obutev, klobuki, rasne drobnarije, pohištvo, premog, drva, živež itd. — Uradne ure v blagovnem oddelku so od 18. do 20. urq in ob nedeljah In praznikih od 8. do 12. ure, Frankopanova ulica 2.
Ljubljana.
— Nor ielesniški direktor v Ljubljani.
Dr. Borko, ki je bil pod Sušnikovim ministrovanjem poklican Iz svojega mesta kot direktor ljubljanskega direkcije v Beograd k ministrstvu, je sedaj zopet imenovan za direktorja v Ljubljani.
— Pipanov morile« 1 <Jutro< poroča, da so v Čakovcu prijeli postopača, ki Ima na vesti razne tatvine in druge take stvari. Pri zaslišanju pa se je boje zagovoril in sam priznal, da je 19. oktobra v Ljubljani izvršil umor. Ker ta dan v Ljubljani razen Pipana ni bil nihče drugi umorjen, smatra > Jutro«, da je ta možakar Pipanov morilec.
■Av '	«
Maribor.
— K umoru v Studencih pri Mariboru,
Policiji se je posrečilo najti tudi truplo čevljarja Mikla, ki so ga roparji poleg žene in hčerke umorili in oropali. Roparji so truplo pokopali na neki njivi zunaj mesta v kupu gnoja. Truplo je bilo že v Stadiju razpadanja in se moža ni moglo več spoznati. — Umor se je izvršil na ta način, da sta morilca Mikla zvabila iz hiše in to bogsigavedi s kakšno motivacijo, najbrž sta mu zagotavljala kako tihotapsko kupčijo. Sla sta ž njim na usodepolni samotni kraj, kjer sta ga napadla z nožem. Ker to še ni bilo dosti, pa sta ga še potolkla na tla s kakim polenom in mu popolnoma razbila glavo, da so izstopili možgani. Po pokopu svoje žrtve pa sta odšla v Mlklovo stanovanje, kjer sta umorila še ženo in hčerko, potem pa izvršila rop. — Ta slučaj je eden najgrših, najbolj predrznih ropov, ki kaže vso sprijenost In demoraUzaclJo sodobne človeške družbe. Je pa tudi zelo zapleten ker prijeti mizar, pri katerem ao našli ukradeno blago vsako krivdo taji. Za morilcem imajo baje sled, da ne bo Ušel pravici.	(
USTNICA UPRAVE.
Gospod Frane Špehar — Frandja. Na željo Vam sporočamo, da znaša naročnina od 1, septembra 1924 do 81. marca 1926 16,— francoskih Iranko v. Prosimo Vas, da nam pridobite v tamošnji slovenski koloniji še več naročnikov. Pri tej priliki iellm« Vam in vsem rojakom vesele božične pMtz-nike In srečno navo leto! — Uprava.
Ljudska univerza. .
I. zvezek
KARL OZWALD O potrebi socijalno - etične orijentacije.
00 { •
'754 .'SiOCi -lob
Cena 8.— Din. II. zvezek
ALOJZIJA hTEBI ,v j Zaščita zanemarjene dece Ih mladine.
»Ml
Cena 8.— Din.
UL zvezek
DR. ALMA SODNIK
O vzgoji deklet. Cena 8.— Din.
■s-
0
(V " 4 ' <>***« «#r'
IV. zvezek
F. S. FDJtGAB O lepi knjigi. Cena 8,— Din.
V. zvezek .	,	-j
DR. RADO KUSBJ Cerkev v luči prava in etike. — Cena 5.- Din.
.VI. zvezek .	.	r.
Dft. METOD DOLBNC Kaj hoče otodeno kazensko pravo. — Cena 5— Din.	‘
Zvezki se detoe'** knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. s o. z. v. Ljubljani, poštni predal I.
ki smo Jo kupili, skupna posest ln skupno Imetje ter mora tako ostati z vsemi podjetji in z vsem delom, ž vsem trudom in Vsemi napori, ki jih mora vsak član dobrovoljno nase vzeti! Leta 1858. Je pripo znala država to občino kot versko družbo. •
Ustroj te občine je sicer v načelu komunističen, kajti tu Je last produktivnih Bredstev skupna in praiv tako tudi last produktov, toda le do neke mere Je izveden komunistični princip, kajti, kot smo videli, le do višine 20—50 liber šterlingov je letno dovoljeno občanom, da si smejo svobodno vzeti iz skupne blflgajne za svojo potrebo in razpolagati s tem denarjem, kakor kdo hoče.	‘
Ta svobodna izbira konsumnlh dobrin ni popolnoma v soglasju z načeli komunizma; že eksistenca denarja se ne strinja s temfujti denar ni potreben niti kot menično sredstvo, niti kot vrednotna mera, ker vsakdo prejema vse potrebno iz'skupne zaloge. D6&2f Hn štetje vrednot Je čisto nepotrebno. Toda to izjemo utemeljuje nujnost, da se prisposobijo svetu, tako se d6 tudi razložiti, da se dajejo posameznim članom sredstva v študijske , in potovalne namene. ' Prav tako je ustanovljena komunistična občina Shakei^ na'Verskem principu. Dalje časa je bila to največja komunističha naselbina v Amerik i in šteje danes okoli 15 občin.' Razen tega se nahajajo v južni Ameriki Dokota Huter »Societles« s 1800 Člani v 12 občinah in žive že Čez 350 let po komunističnih načelih ter ne pbzriajo prav nobenega zasebnega imetjai; niti to, kar imajo na sebi, ni zasebna last (kakor pri vojakih). Pri teh versko komunističnih občinah 'je značilen moment to, da hiab bile ustanovljene v gospodarske namene, ampak da se nravno izpopolnijo v evangelskem smislu. Komunistična država ni mišljena tu kot ideal gospodarskega kotsredstroza versko nravno izpopolnjevanje čla-
ter
podjetja, am nov; po:
zftaeve 88 sp ion n© uvaiajvi^ •
duševne in kulturne užitke odklanjajo kot protikatoliške. Jeoiitj komunistična država (ustanovljena leta lfilO.) v Par padla leta 1768. zaradi profitne politike Jezuitov v sv njihov red Jezuiti, kot upravitelji ščali delovne sile Indijancev,
Gospodarstvo.
— K draginji sdrarlL — To pat fcutttno nižji Sloji, da jo z.lfflrti v današnji dobi
najhuj&I udarec bolezen -v družini. Socijalna zakonodaja pri nas do sedaj ni storila skoro ni!e«ar. Zdravnik je samo še luksus, zanj pl8 v delavski družini ni in ne more biti denarja, ker te skromne plače ne zadostujejo niti xa skromni živež in obleko. Pa recimo, da se za zdravnika še pritrga od vsakih ust v družini nekaj in pa samo za enkrat. Potem pa je treba zdravil in zopet zdravniki, ker v bolnico se ne pride tako lahko, ker se Sprejemajo samo nujni slučaji. In sdravila! Zdravila p« stanejo zopet denar, *SdAvtt* so neznosno draga. Tako so draga, Ha Bi jih pri malo daljši bolezni delavec ali Uradnik ne more omisliti. Veliko ali veiina zdravil se pripravlja z alkoholom (špiritom). Gospodje v Beogradu so pa naložili na špirit po 20 Din državne trošarine od litra, ne oziraje se na to, zakaj se alkohol uporablja. Prav je, da se obdavči alkohol, oni alkohol, ki gre v one roke, ki proizvajajo ljudski •trup v obliki alkoholnih pijač. Toda za proizvajanje zdravil, ' bi tfttorala biti določena množina alkohola trošarine prosta. Tako bi m zdravila prav znatno pocenila. Na drugi strani pa bi se morala revidirati in znižati umna carina za vse kemične in druge proizvod«, ki jih rabi lekarnar za zdravila. — O tem naj gospoda razmišlja, ker ljudsko zdravje je vet vredno kakor oni miljonl, ki jih dobi država na uvozni carin in državni trošarini.
— Zvšanje ten sladkorju. — V Jugoslaviji imamo 6 privatnih in dve državni tvornici za sladkor. Uvozna carina za sladkor je pri nas zelo velika, tako da pride sladkor iz inozemstva silno drag. To hočejo izkoristiti naši čituti in druge ljudske pijavke. Konkurence z inozemstva se jim ni bati tate lahko odirajo, kakor se jim Ijttbi. Sklenili so kartel ali dogovor, ki obvezno za vse tvornice določa cene sladkorju. V kartel je pristopilo vseh 6 privatnih tovarn. Radovedni smo, kaj bo, po Sem bomo plačevali
kor? Uprava državnih sladkornih to-i, ki so največje izmed viseli, tem špeku-—Jam lahko odpomore na ta način, da do-loči znatno znižane cene sladkorju. — Ha ta način jo uvedena strahovita konkurenca napram tem pijavkam. — Kakor se se bo to tudi Zgodilo, ako ne sedi kje
na kakem merodajnem mestu glava, ki je po strani tudi član upravnega sveta kake sladkorne tovarne v kartelu. — Bomo videli!
KeMie Ja vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 ivic. frankov stane 1290 —	12985
100 franc, frankov »	361	—	360*—
100 laških lir	»	288—
100 čeških kron »	20!	-	202*-
100 avst kron	>	0.0952	0 0939
100 ogrskih kron »	0-0903	0-09
W0 bolg. levov	>	49-04	48-68
100 dolarjev	»	6545 -	6664 -
100 angl. funt*	*	31315 -	31437 -
' “f r*?*}?-	■, i, ■	■■	i	'
Cnrtika bona.
MO dinarjev Je stalo 100 franc frankOV » 100 laikih lir » 100 čeških kron • 100 avst kron > 100 ogrskih kron » 100 bolg. levov » 100 dolarjev • 100 angl. funtov •
22. dec.
Švicarskih 7*75 27 80 22*20 1560 00073 0-007 3-825 516-»19--
17. dec frankov 7-65 27 J7 22-22 1560 0-0073 0-007 375 51650 2423-
TajinstvftM morilec *	deklet
(Nadaljevanje.)
tfta, morda imate prav, toda so daj jfapustke zadevo aioni- Kaj je sicer novega? Ali ste biU v moji Wši?< o.-L-j fcPVjgoapod^bil som; tam je vse pri fl^emf Jim se je docela spametoval, pri mi je prav zvesto po-
magal. No,
ilh dvojic Skoro
v nebesih k ‘ vzame iz omare cel kup bankovcev ter jih da Benu, lii. j& smehljaje
>jymoj w«ti poto
aga«,
bljev
vzemite te
bankovce na račun ObiftibljeiflB ..vam nagra .4^,po troji dn«h vas prijakujem ob isti
dvigne m se polovi od svojega gospodarja, ki ostane sam v sobi ter pregle-duje sea^am, ki ga inu je izrofell Bert. V •vms *P m med drugim tudi imena najmanj deset gospodov, ki so »orali zgu-W‘i. kolosalne zneske, najbrž« celo svoje p^^mo|kaje.	,	...
»fies vražja ženska, Mi lepa vdova! Njena usoda se nahaja v neposredni bližini, ne da bi to slutila. Umreti moral«
Sanjavo tfoda strašni maščevalec pred
se>
j^jl na' tudi v fesnicj zasluži smrtno kazen? Grešila je, to je res, toda ali naj to krasno bitje, eno aajlepših, kar sem jih
kedaj videl, v resnici zapade moji maščevalnosti?« — —-------------
Strašni maščevalec narnah umolkne. »Morda pa le ni toliko krivde na njeni strani kot se zdi; kdo ve, če je nima v oblasti kak brezvestnež, ki se skriva za njenim imenom. Saj bi bilo naravnost čudno, da bi se ženska tako dobro razumela na borzne špekulacije in temu podobne trike.* Zopet se zamisli.
»Sedaj gre za to, ali naj zapade smrti ali ne. Prvikrat, odkar sem storil prisego maščevanj, mi je nekam težko že samo pri misli, da naj to očarujoče bitje izkrvavi pod mojim bodalom. Tako ljubeznjivo, tako neprisiljeno, tako prijazno je sprejela Edvarda in sedaj naj jo umorim I«
VVilliam se dyigne s sedeža. "
»de hočem počakati nekaj časa. Edvard naj gre še enkrat k nji, morda se mu posreči še več zvedeti. "Odvisno je seveda od okoliščin. — No, in potem jo počastim e svojim obiskom, presenetiti jo hočem. Kdo ve, če jo moj nenaden pojav ne navda s strahom, da prizna svoj zločin, potem ji ne morem, pa tudi nočem prizanesti k
Dočim VVilliam tako sam s sabo govori, je aopet čuti tihe korake na hodniku. Prav tiho in oprezno se plazi tuj mož po stopnicah, ki vodijo izpod podstrešja navzdol. Je to črnec atletske postave, oblečen kot grofovski kočijaž. Dospevši na hodnik obstane ter prijateno prisluškuje pred vrati, za katerimi se nahaja VVilliam. Ko pa ne čuje nobenega glasu več iz sobe, se plazi naprej proti vratom, skozi katera se pride na vrt, kjer zopet obstane ter pazno posluša, čuje pa samo korake Willlamovegu služabnika, ki bodi v zanj določeni sobi gor-in doL Režeč nasmeh se pojavi na črnčevem obrazu. Previdno odpre vrtna vrata in liki senca zgine za bližnjim grmovjem pod če-gar okriljem se oprezno približa nizki vrtni ograji, katero z močnim zaletom preskoči. Čim se nahaja na vrtu sosedne vile, se br-zih korakov napoti proti paviljonu, kjer domnevno med vrati že pričakuje dama v žalni obleki. Ko se približa paviljonu, mu že daje dama znamenje, da naj stopi bližje.
»Ali te ni nihče videl, Cezar?« je prvo vprašanje, ki ga mu stavi njegova lepa gospodarica.
»Ne, nikdo, — vse je bilo Uho in mirno popolnoma mimo.«
»In si slišal, kaj je govoril gospod Long s tujim gospodom?«
»Ah, milostljiva gospa, zvedel sem — ojej, slabe novice, zelo slabe k »Stopi notri!«
Vrata se zapro za njima, od znotraj pa je slišati pritajeno šepetanje. — — Precej časa preide pred no se vrata zopet odpro. Iz paviljona stopi dama v žalni obleki, obraz ji je zelo bled, mrtvaško bled celo, toda iz temno modrih oči ji odseva nekam čuden sijaj.	,	.
»Skoro sem si to mislila, da, imela sem občutek zle slutnje. Le malo potrpi, ti lepi, ponosni, strašni mož, v nekaj dneh si stojiva nasproti in tedaj se bo pokazalo, kdo ostane zmagovalec, ali jaz — ali ti — ali obadva!«
Bardy se vrne v London.
Zaman je čakal baron na povratek svojega zaupnika onega večera, ko se mu je 'pripetil tako čuden doživljaj. In njegova ne-volja ni bila mala, ker se Clifford tli vrnil, dasi mu je tako trdno obljubil, da pripelje k njemu lepo ribiško deklico. Proti polnoči se je končno razjarjeni Hardy vle-gel k počitku.
Na vse zgodaj je baron že zopet na nogah. Ko se za silo obleče, že pozvoni svojemu služabniku, katerega je pripeljal s seboj iz Londona.
»Kedaj se je vrnil gospod Clifford?^ Sluga ga debelo gleda.
»Vaša milost — gospoda Clifforda sploh še ni domov!«
»Kaj, še ni prišel? Nezaslišano — poberi se mi izpred oči k
Služabnik jo prav hitro odfaurf, dofim Hardy naravnost divja po sobi.
»Prav dozdeva s« mi, da te > topem san zaljubil v lepo deklico. No, le aa] se veseli lopov mo še ne pozna dodobra!«
Zopet plane baron k oknu, od k od or ima razgled na cesto. In glej! Po cesti jo maha proti hiši počasnih korakov ribič. — Baron osupne — tako hojo kot ribič, hna tudi Clifford — res čudno — pa ne, da — »Je že on, v ribiški obleki, da, on je, o ti lopov, ti, ho pa le zopet imel kak izgovor, tbda sedaj me ne prevari! Gotovo je sem preživel par prijetnih uric t brhkim dekletom, le čakaj, grešnik stari!« vzdihne Hardy, ko sposrna v ribiču Clifforda. Sedaj stop! Clifford v vežo, v desnici majhen ovoj. Baron stopi na verando ter zakliče:
»Clifford!«
»Tukaj sem, vaša milost, sem že tul« se oglasi Clifford, ki hoče še nekaj povedan. Tedaj ga pa razjarjeni baron že zgrabi za vrat in ga kljub njegovemu upiranju in vpitju potegne v sobo.
»Zakaj se niste takoj vrnili?« kriči baron divje nad njim »praznajte vse, ne lažlte se mi, — sicer je moje prizanesljivosti konec!«
»Zasledovalci — ki so me že parkrat domala spravili ob življenje, so tukaj*, zdihuje Clifford, ki se kakor črv zvija pod močno baronovo pestjo.
»Stara laž!«
»Ne, ne, v reko so me vrgli, usta zamašili ter mi dali mehurje v roke, sicer bi bil prav žalostno utonil. — Ribiči so me imeli za morskega psa ter me vjeli v zanjko, ker so me hoteli živega oddati v zoološko zbirka«
»Ali ste prismuknjen?«
»Ne, ne, vse je res, kar sem povedal. Tu v ovoju imam svojo obleko, ki bo rabila najmanj pol leta, da 96 posuši, pa en mehur sem tudi prinesel s seboj, drugi ml je počil«
Baron izpusti od strahu trepetajočega Clifforda iz rok.
»No, o tem se bom fie natančno informiral.«
»Da, vaša milost, le storite to, ribiči Iz Pertha vam bodo potrdili resničnost mojih navedb. Tako daleč sem namreč plaval po reki, skozi mline, glavo sem imel enkrat nad vodo, potem zopet pod vodo, vse to morajo potrditi ribiči, saj so me napol mrtvega potegnili iz vodo.«
Hardy postane precej miren.
»Si je že nekaj ljubosumnih ribičev dovolilo z vami precej surovo šalo.*
»Ne, ne, prav tisti ljudje so me vrgli v reko, ki so me že večkrat v Londonu navdali s smrtnim strahom; saj sem jih spoznal, zraven je bil tudi tisti velikan, ki me je zabil tedaj v zaboj.«
Sedaj pa tudi Hardy osupne. Clifford mu mora ves dogodek natančno opisati — in tudi njegov obraz dobiva pri tem vedno resnejše poteze. Saj je zadeva v resnici nekam čudno zagonetna. Pa ne da ga že celo na Skodskem zasledujejo, da mu onemo-čijo njegove lopovske naklepe? Toda kdo neki ga Ima tako v želodcu? Torej moTa vendarle imeti sovražnike, katerim je na tem ležeče, da ne bi nobene revue deklice več ujeli v svoje zanjke?
Misel, ki se mu večkrat poraja, dn tu mogel za vsem tem tičati zagonetni Jak, vsekokrat zavrne kot neverjetno tem bolj, ker po njegovem mišljenju mož s tem imtP nom sploh ne eksistira. Pa Hardy ima tudi še več drugih vzrokov za svojo nezadovoljnost. Zaman je njegovo hrepenenje, da bi se mogel približati lepi Elleni, zaman pošilja svoje vizitke v grad. Vsi poskusi, ki jih je doslej podvzel z namenom, da pride v stik z EUeno, so bili na skoro nevljuden način zavrnjeni
IIardy uvidi, da je momentano brez moči, da bi dosegel svoj cilj; vrh tega ga pa še nenaden pojav Cliffordovih zasledovalcev tako prestraši, da se takoj odloči odpotovati, ter ta svoj sklep pove tudi Cliffor-du rekoč:
»Jutri odpotujeva v London. Ukrenite, da bo Jutri vse pripravljeno za odhod, sicer je pa poletje itak že pri kraju!«
Prišedši v Loudon je njegova prva pot k osrednjemu policijskemu oblastvu, kjer najde samo detektiva Davisa. Policijski šef je bil v važni zadevi že nekaj dni odsoten.
Davis sprejme barona zelo ljubeznivo, saj mu mora biti hvaležen za prav važna poročila.
>te zopet nazaj s Škotske?«
»Da, kaj pa na; še tam počnem? Poletje gre že h kraju I«
»In kako je z VVilliamom Morisom?.«:
»O njem ni bilo ničesar več slišati, gospod Davisi«
»Tu v Londonu se dozdevno tudi ne nahaja. To dejstvo me utrjuje v sumnji, da je kriv ali vsaj udeležen pri umoru Jane Beatmoor. Ni izključeno, da jo je popihal v inozemstva«
»In da bi svojo zaročenko, lepo Ellen Moris samo pustil tukaj?« pristavi baron. »Tega nikakor ne morem verjeti!«
Davis skomigne z rameni.
»Računati moram z dejstvi, gospod baron. V svojo hišo se gospod Morris ni vrnil, njegov oskrbnik ne ve ničesar o njem, oziroma kar je še bolj verjetno, noče ničesar vedeti. Toda vse to me sedaj ne zanima toliko kot zagoneten pojav obeh deklic, Bessy VVilkea in Molly Gordon, ki sta bila svoj fine policijski špijonkik
»Da to je vsekakor zagonetna zadeva, saj sem vam vse natančno opisal njihovo čudno osvoboditev po zakrinkanih m oželi. Menda ste prejeli vsa moja pisma in brzojavna obvestila?«
'Da, gospod baroni Za vašo uslugo vam izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo.''
rO, to sem drago volje storil, saj sem naravnost vesel, če vam morem napraviti uslugo. Kajneda, tudi vi niste bili nomalo začudeni , radi nenadnega pojava obeli deklic?«
»Vsekakor, in čeprav ni nobenega povoda, s katerimi bi mogli opravičiti aretacijo obeh deklic, smo jo vendarle odredili, ker ju imamo o marsičem vprašati ter bi bili njuni odgovori za policijo velike va*-nostl.«
Hardy je nad tem pojasnilom razočaran, saj bi mu bilo najljubše, če bi imeia policija obe deklici za zločinki, ker bi ju tedaj pri kakem slučajnem srečanju mogel pošteno prestrašiti ter se jih poslužitl v dosego svojih temnih načrtov.
»Kaj naj se sedaj zgodi?« vpraša baron. »Na gospodu Morrisu vsekakor leži sum,« reče Davis obotavljaje, toda nastaja vprašanje, če mu moremo kaj dokazati-Sum sam ne zadošča, da bi mogli uglednega moža zapretil«
Baron je ves Iz sebe.
»In moje pričevanje?1:	vpraša precej
pikra
»Ne zadošča za dokaz umora. Sicer pa naša poizvedovanja o življenju Jane Beatmoor niti najmanj ne dokazujejo, da je umorjena tedaj občevala z VVilliamom Morris.«
Hardy je vedno bolj osupel »Nasprotno,« nadaljuje Davis, »smo ugotovili, da je šla Jana Beatmoor večkrat zvečer v zapadni del mesta ter se od tam vračala naslednje jutro.«
Hardyjeva zadrega narašča.
»Tamkaj se je pač sestajala z gospodom Morrisom,« pristavi baron pomenljivo.
»Tedaj se je nahajal gospod Morris na kupčijskih potovanjih v Franciji in na Švedskem, to je izven vsacega dvoma tor imamo za to neizpodbitne dokaze.«
Baronu postaja vedno bolj vroče. Ce policija nadaljuje s svojimi poizvedovanji ter s takim uspehom kot doslej, tedaj morda celo dožene, da je Jana Beatmoor prihajala
v bukov drevored, tam ima baron svojo drugo hišo. — Končno more sum pasti nanj.
Svojo začudenost in osuplsot pa baron spretno prikriva. Z običajno prisrčnostjo se poslovi od Davisa ter odpelje domov, kjer ga že nestrpno pričakuje Clilford.
»Ta VVilliam Morris je sam hudir.c rečo baron, ko je sam. »Skriva se, pa menda le zato, ker hoče meni pošteno zaigrati. Gotovo je dobil obvestilo, kako sem nastopal napram Elleni, ter se hoče sedaj maščevati nad menoj!«
'aJ
Jakova protirnica.
Približala se je nedelja, dan, katerega je bil Edvard Long povabljen k lepi vdovi Gardiner.
Mladi mož stoji oblečen v brezhibno družabno obleko prod ogledalom v svoji sobi. Ko vidi, da ima tooleto v redu, pogleda še n« uro. kar vstopi njegov grozni prijatelj.
»Skušajte na vsak način doseči, da sc vam danes pokaže Tereza Gardiner v svoji pravi podobi, ljubi Edvard, sam boste v njeni družbi — če se ne motim, vam je lepa zapeljivka zelo naklonjena, vsaj slutnjo imam tako, in to more mnogo pripomoči, da se vam pokaže v pravi luči Tudi jaz imam o njej mnogo podatkov, kar vam je itak znano, in če dobim danes od vas zaželjena poročila, potem bom še to noč —<
Beseda mu zastane. Edvard ve dovolj. Ko se ozre okrog sebe, vidi, da je sam v sobi. Strašni maščevalec je medtem povsem tiho odšel iz soba
Se en pazno motreč pogled v ogledalu. — Edvard ogrne površnik preko ram, posadi cilinder na svoje temno kodraste lase ter odide. Par korakov, ki ločijo sosedni vili, napravi Edvard peš. Vrtna vrata vile, v kateri stanuje lepa vdova, so odprte. Po vijugasti poti, ki vodi skozi vrt pred vilo, gre Edvard počasnih korakov ter parno ogleduje bližnjo okolico kot da sl jo hoče natančno vtisniti v spomin. Sedaj 9« približa steklenim vratom pri vhodu v vilo. Tudi ta vrata so odprta. Poleg vrat stoji krasno livrlran črnec, ki se Edvardu globoko prikloni.
»Milostljiva gospa pričakuje vaša blagorodje,« nagovori došleca v gladki angleščini. »Dovolite, vaše blagorodje, da ras povedem v salon moje milostljive gospodarice!«
Ogovoml urednik: Franja
Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij >Nove Pravde«.
KINO,IDEAL
predvaja v ponedeljek 22., torek 23., (sredo Norma) In četrtek 25. t m družabno dramo v 7 dejanjih Iz višjih krogov
Sest strašnih dni.
Lep' posnetki iz New Yorka, Pariza in Rhelm-sa Posebno pretresljivi so prizori, ko sta dva mlada človeka v strelskih jarkih lest dni živa zakopana.
PREDNAZNANILO.
Glorla Swanson
v krasni družabni drami »Zloglasna lena«.
Za zimo so nalboljil
Canlk br«zpla(no.
KARO-CEUUI Maribor
Koroška cesta St.
19
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin tre. *tev. 8., reg. zadr, z o. z.
sprejema vloge na knjižice in pla£a Čistih
n
obresti brez odbitka rentnega In invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto-
vanje po dogovoru.
PodeUtie na kratek rok trgovske In personalne kredite nalkalantntfe.
litem pisarniške sluibe najraje kot obtlnskl tajnik
In sicer radi stanovanjske krize kje na deželi. Sem zmožen vsakovrstne pisarniške službe v raznih strokah, le stenografije ne obvladam. Star sem 41 let, oženjen In brez otrok. — Nastop 1. maja 1925. Naslov pove uprava »Nove pravde« v Ljubljani, Oradiiče štev. 7.
tesar ne vei, vpruiaJ
Univerzalni Informativni Biro
„JUt<SUI“
Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25
BEOGRAD
(Pasaž Akademije nauka).
Tone HoISO]
Pleskar za stavbo in pohj-Štvo, laki anje voznih Koles v ognju Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, CelovSka cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ul.ci 9.
Vse pisalne, risalne In iolske potreščine dobite najceneje v papir* ni trgovini
Hirosloo Biolc
Ljubljana
Sv. Petra cesto 29.
Lastna knjigoveznica. Velika zaloga Šolskih zvezkov, map, in blokov.
najboljši sitnim strop
so edino
Josip Petellncn
znamke
.,Gr!tznerM m »Adler"
jV (	1)	•
m
m
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
bilzu Prešernovega spomenika za vedo.
Kupujte pri tvrdkah, ki Inserirajo v nalom Ola*ul
Trooveljski premog in drva
dobavlja
Družba ILIRIJA. Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220
aiS-epHPi
iiAOivNtiaa 'o eu|AOSJ« ei|Sf!M|9juo)|
—" i    i i 'i —• .	,,	._______ ■____	•