-----    139  ----
Kritično-podučne- stvari.
Še enkrat „Laibacher Schulzeitung" in gosp.
Sima.
Iz Dolcnskega 22. aprila.
Kritiki, ktero ste „Novice" objavile o gosp. Jan. Simatovem članku „AIadchenerziehung", pristavite še sledeče:
1.    Sima hvali staro Rimljanskp Kornelijo, mater obeh Grachov iz ajdovske dobe, in Švicarja Pestalozzia. Od prve kakor malikovalke tukaj ni govorjenje. Pesta-lozzi je bil kalvinar; njegov spis, „kako Jera svoje otroke uči", ne kaže krščanske matere, nobenega uda cerkve, nobene verske resnice, nobene besede iz sv. pisma. — Antuza, mati sv. Krizostoma, Nona, mati sv. Gregorija Nacijanskega, M o ni k a, mati sv. Avguština iz prvih časov krščanstva, pozneje sv. Angela Merici, Frančiška Bermond v Avignonu, vdova Magdalena S t. Benve se svetijo kakor zvezde v krščanski odreji ženske mladosti. Od teh in enakih gosp. Sima nič ne pove, in vendar se brani imena „konfes-sionslos" (Schulzeitung Nr. 7). Kako grč to skup — Oerindur-Sima?
2.    Gospodine Sima! kaj dalje hočete povedati z besedami: Zveste hčere pobožne nature (treue Tochter der froromen Natur)? Te fraze jaz ne razumem, menda je tudi Vi sami ne razumete. Spominjam se pa, da so francoski Jakobinarji leta 1793. brezbožnost (ate-jizem) uradno oklicali in malikovanje pameti vpeljali. To je: nage ženske so stavili na oskrunjene oltarje in jim kadili. V cerkvi Notre-Dame je bila to neka Aubry. Prevpiti Chaumette (Somet), ko je to pošast — gle-diščino igravko Maillard — kadil, je klical: „na mesto mrtvih malikov (podob svetnikov) imamo to živo podobo, to najlepše delo nature". V Vladimiru na Rusovskem je ženski gimnazij. Letos — piše „Wan-derer" — so se ondi 3 učenke od 16—18 let stare, dale fotografiti kakor gracije, v noši ajdovskih boginj (brez obleke); šolski nadzornik to zvedši, preiskuje učenke in učiteljice tega gimnazija, in najde pri njih cele zaloge tacih fotografij. — Brezbožnik Herault de Se-chelles je spomladno jutro 1793. leta na polji pri Parizu vpričo zbrane drhali kakor turški derviš kričal ali
molil k pobožni natur i. — Fraza od pobožne nature me dalje opominja na panteizem (vsebožestvo), kakor ga je učil Spinoza, ali bolj potuhnjeno Fichte, Schelling, Hegel itd., po kterem čenčanji je Bog vse ali vse Bog. — Je li to tudi Vaše modrovanje? ali kaj je Vaša „pobožna natura"?
3.    Vi se pritožujete, da je bil duh toliko vekov v verigah (der Geist war geknechtet). Kam namer-jate s to psovalko? — Luter Martin je tudi obilno govoril in pisal o sužnosti duha. Kakošen pa je bil djan-ski sad svobode, ktero je on oznanovalr Ne govorim tukaj , kako je on, in kako so drugi po njegovem izgledu — Cvingli, Miincer, Kalvin, Sočin itd. — po svojih domišljavah verstvo kovali in prenarejali; sad oznanovane „dušne" svobode je bil pri Luteru, da se je bil on — katolišk duhoven in menih — z nuno Katro Boro oženil, in tako tudi mnogo malopridnih svetnih in meniških duhovnov; pri velikaših pa, da so po cerkvenem premoženji segli in si ga šiloma prilastili. Zgodbe toliko nekdanjih škofij, opatij po Nemčiji, osoda Švedske, Danske države itd. so tega živ dokaz. Dalje, da so si mnogoženstvo izvoliti smeli. Filipa, landgrafa Heskega, je 4. marca  1540.  leta  z  Lutrovim privoljenjem   in   v
f)ričo Melanhtona s tremi ženskimi oženjeni pastor Me-andes poročil z drugo ženo, ker mu je bila ena sama premalo! — Lutrovo kričanje o svobodi je pa tudi pri kmetiškem stanu obrodilo sad, da je vstala najhuji razuzdanost , ropanje, požiganje itd. in „črna vojska" (Bauernkrieg), ktera je čez 100.000 kmetom življenje vzela!
4.    Gosp. Sima! Vam so klošterske šole gnja-soba, ker pravite, da se v njih tercijalke, ne pa koristni udje srenje izrede". — Ne bom hvalil samostanskih šol, hvalijo jih njih dela! Dokazovati njih vsestranski korist, bi se reklo, dokazovati, da je solnce svitlejše, kakor tema. — S svojim kvašenjem pa kažete prav očitno, da od zgodovine narodov nič ne veste, ali pa nič vedeti nočete. Pokažite nam deželo, kraj, kjer bi odreja ženske mladosti v resnici na vse strani tako dobra in koristna bila, kakor je Vi želite, in to brez vpliva samostanov. Jaz za tako deželo ne vem. Spominjam se pa na poglavitni sedež nemške inte-ligencije, na glavno mesto države „der Gottesfurcht und der guten Sitte", kamor se sedanji liberaluhi željno ozirajo, kakor muzelmani na Meko, to je na Berolin. V tem velikem mestu ni samostanskih šol. Kako pa je tam z moralnostjo (nravo) zlasti ženskega spola? Imam pred seboj moralno statistiko, ktero je odbor nemške evangeliške cerkve na svitlo dal. Poleg te statistike je bilo konec 1867. leta v Berolinu 15.413 pri policiji zapisanih ponočnih veš (meretrices)! Takrat pa je bilo v Berolinu le okoli 600.000 prebivalcev, takrat še ni bilo prenapetosti zavoljo zmag čez nesrečno Francijo in zavoljo njenih milijard. Zdaj je v Berolinu nad 800.000 ljudi. —
5.    Da bi se ženski spSl tudi zgodovine učil, bilo bi prav in dobro. Al povestnica morala bi biti resnična, ne pa od pisateljev skrpana cerkvi sovražnih. — Pred nekaj leti dobim v roke Oserjevo zgodovino „fiir Tochterschulen", po kteri je neka bolj pobožna „gouvernante" gospodičine dobro katoliške rodovine učila. Po naključbi pogledam 16. stoletje in najdem na dolgo in široko popisovano, kako sta Jurij Truhses-Waldburg in Rihard, škof Trierski, v družbi rablov rogovilaste kmete premagovala. Od gnjusobe, ki so jo ustajniki nad samostani, nad cerkvami in nad plemstvom vganjali, se ve, pa ni bilo skoro nič brati.
Kam gremo?! Kaj se sme pričakovati iz načel, ki jih „Laib. Schulzeitung" in toliko druzih listov trosi? Nisem prerok.   Polagoma odpadanje od krščanstva  —
„Entchristlichung" — spozna lahko vsak. — Iz tega raste emancipacija mesa. To kažejo brez ovinkov Mor-moni v Utahu severne Amerike. Se grše pa je mese-nost razsajala 1535. leta pri pornokratih (nogveia, — Un-zucht), kakoršni so bili Ivan Bokeld (Bockelsohn), Bernard Knipperdolling itd., glavarji v Miinster u, kjer so ženske, ki niso njihovim željam stregle, življenje zgubile. — Tako se je godilo tudi 1792—1796. leta na Francoskem , kjer so nesramnice državne penzije dobivale, pobožne nune in njih nedolžne učenke pa pod guilotino tirane bile. Kaj se pa dandanes godi po svetu, gledite le v velika mesta, pa tudi v nektera manjša. Sapienti sat!   Dixi.
-----    140   ------