SuUtripliu. $».00
ŠTEV —NUMBER m
Vovku, Kqultable Tcilit 0«,
GLASILO
slovenske:
JEDNOTE
NA
2
ODNE
PODPORNE
U red sliki to sptevatfkl prs- B |
•»•rti HfiT t. Lm<Uk av. H
/JpCh L^iMtif«.
t*UpkM«i LevaŠal« MN,
privzame rudnike.
Senator vidi w pramogarski stavki veliko nevarnoet sa debelo. Learie prefl zborničnim odsekom ga delo. Prri ▼ka ao potekli mimo. Poročila o produkciji ▼ »aunijakih krajih »o pretirana. Voditelji rjov zborujejo t Chicagu in razpravljajo o pomožni akciji Mogoče bojkotirajo stavkokaški
Wsshington, D. C. — John L. l,ewis, predsednik unije rudarjev U. M. W. of A., je bil včergj se liha pred zborničnim odsekom tk delo. Odsek se bevl s resolucijo kongresnika Blenda is Indiane za kongresno preiskavo razmer med rudarji^ Lewia je podal evidenco odgovornosti operatorjev sa stav ko. V pogovoru a časnikarskimi poročevalci je Lewia dejal, da je zadovoljen z uspehom stavke prvih treh dni.
Waahington, D. C. —- Senator Borah je savsel protivno sUliiče napram predsedniku Hardingu zadevi stavke rudarjev. Harding trdi, da stavka le ni javna nujnost, Borah pa pravi, da js in ds je bila akciji vlade potrebna ie pred deaetimi dnevi.
Bovek jc v nedeljo konferiral z J. D. A. Morrowom, podpredsednikom trusta premoga, ki je znan pod imenom " National Coal Aizociation". Včeraj je pa govoril s Lcwisom, predsednikom rudarske organiaacije. Borah je dejal, da ameriško ljudstvo še ne ve, zakaj se pravzaprav vrši premo-gmka auvka; on se je odločil, da privleče prave vzroke na dan in jpot za	končanje
M MEHIKANCI UBITI I .nu
NEKATERI EVROPSKI DE III IE 00SE2E IIKOAfl VEC SVOJE niOSTl
BOSTONSKI MILJ ON AR ZAPU STIL Vgugo VSOTO
VLADA OPOSARJA HA DEJSTVO DRŽAVNI DE
Vsi trije uboji so bili izvršeni na-
Waahington, D. 0. (Fodersted Press). — Mehiška vlada epozar ja dršavni department, kako varno je življenje mehiških držav ljanov v Združenih državah in navaja tri umore v Tezesu kot dokaz za avoje trditve.
Mehiško časopisje opisuje te tri umore v detajlih.
Manuel Zapata, miren deiavee. uslušben okoli 25 let na posestvu nekega ameriškega državljpna v Pes res 11 u, Tez., je bil umorjen ne cesti dne 16. jsnuarja t. 1. Umoril ga je Frank Rhodea, ki ja prejšnji dan, ko je bil pijan, vdrl v dom Zapata in proti kateremu je proail Zapata aa polieijako varstvo. Rhodea je prišel fstegs dne zjutrsj, ko js izvršil umor, ns dom Zspsta v spremstva enega uradnika ia n*age drigvlja.
TAKO SODI BENATOB____
PO SVOJIH POVRATKU S *>	EVROPE.
De tega prepričanja ja Owaa po paaaihltadtjefc.
Washington, D. O. (Federated
Press). — Senator Owen, oče fo-derelaege rezervnega zskons, je vrnil is Evrope, v keteri je ob« inksl vsa finančna središča. Jfe svojem povratku je rekel, de nenzška papirnata merke, polj-' sks papirnata marka, avstrijska papirusu krono in gotov drag legalni densr, ki gs isdsjajo "redne" vlade na mi^jerde vsa ki teden, ne bo nikdar dosege) svoje nekdanje vrednosti.
Owsn je govoril s forums Lige zs narodno ljudsko vlado. Povedal je, da je šol v Evropo ki je-
tu.
roke i finančnikom aa tontiaen ds naj hi Združene države dale pol miljarde zlate od rezerve $6:14,000,000 v federalnem raaerv-nem sistemu, da se s njo ustvari kredit sa $2,500,000,000 komerei-jskiik not na kratek rok, a rim bi se vpoetsvils štabi evropejske izmenjave.
Ko jc razlotil U načrt ljudem, ki kontrolirajo Francosko bon so mu povedsli, ds bi sme zUt kredit slabo učinkoval na vrednost franeeekegs papirnatege denarja. Lalfko bi oela ugi prestiž Francoske banke/ Na Dunaju In nsčrt z
Berlinu je Bila izrečena ravne i sta bojasen kot v Parizu, Češ, a* ko pride dober denar v deželo, ba ljudstvo odklonilo papirnati
tousUm, Mak — (Pddcr. Preas.1 Cbarlos- H; lloyes, tukajsuji zailjoner, ki j« pred kratkim umrl, je zapustil $50,000 mački, ki je vedno čepela na njegovi pisalni mizi. Denar gre v posebni sklad, ksterega oskrbnik je njegovu družina. Oporoka se glasi, da mora mačka umeti vse udobnoati, kar jih aahtsva mačje življenje Miljonsr je tudi določil, da ae is njegovo zapuščine razdeli $26,000 med. njegove zveste uslušbence.
AU LE TAKRAT,___ _
POVIftA NJEOOVA MEZDA.
Ni pa aa lo, da so drugim uslnl-
KUK POTRES V SHBUh OBBBMSA SKOPI.
Iz Eelgrada javljajo, da je tez sto hiš porušenih in škoda —r*-SO miljonov dinarjev.
AMEETtET PDTRESOMERI ZA
ZNAMOVALI KATASTROFO
pre
o'
Belgrad, Jugoslavija, S. apr. — Potresni sunki v Srbiji trajajo resledkoma še več ko 24 ur. Belgrad, Jugoslavija, 3. apr. — vsej Srbiji so se pojavili moč potresni sunki, ki se ponavija-Več ko sto biš je še rasdsjanih veliko dragih je poškodovanih. Ifaterijalne škoda anaša do sdaj dinarjev. jOMaati v mnogih krajih so sve ljudem, da se naj drle na
t
itegs tovsle 1; rožel prostepi
Ka ———---■—i— i«>lintrH« NiAiL
i*e prcuiogsrsae <wxwinja rtur« gsnizirane v interesu ljudstva,
taHj ie, potrebno, da ljudstvo prevzame premogovnike in jih obratuje v avojo korist/*
John L. Lewi«, predsednik rudarske unije, ki jo doqpel v nedeljo v Wsshington, je rekel, da se sthnja z Borahom, da vlada poskusi z obratovanjem rudnikov, smpak njemu aa to zdi nemogoče "zaradi ogromne vsote kapitala, ki je investiran v 7500 rudnikih dežele." Lewis je mnenja, da se l&hko isvede nekaj takegs kot je bila vlsdna kontrola Želcznic ob Sašu vojne.
Lswfe je včeraj ponovil avoje sobotno poročilo, da je stavka sto-proeentns v vseh krajih mehkega iu trdega premoga, kj$r so rudarji organizirani, v krajih pa, kjer "i organizacije, je zastavkalo "krog 100,000 mož. Ne več ko 1500 rovov, ki ao odprta delavnica, nadsljuje obrat. Leeris napoveduje zgodnjo kriso vsied po-insnjksnja 'premoga. Poročil^ o produkciji v neunijskih krajih so pretirana; val ti rovi ne dajejo več ko štiri miljone ton premoga v tednu in večji del tega premoga bi za drugo kot sa koks.
Hrvi trije dnevi stavke ^ po tekli mirno.	'
V Kansasu počivajo vei premo-Kovniki navzlic prepovedi industrijskega sodišče« Operatorji v Wmt Vlrginijl naznanjajo, da '"»do najemali stevkokaze, kate-Hsi ponudijo štiri dolarje kot mi-uiuialno dnevno meedo.
Odborniki rudarske unije računajo. de stavka psueni dnevno "irubo 1,200,000 ten mehkega in "U.OOO ton trdega premoge ter $2 HfJO.OOO v mezdi.
( hieago, I1L — Včeraj ao ae ae-šli V hotelu Greet Northern dele Kslje Želeaničarskib uaij. Kar previjali ao o akciji v zvezi s pre ""•gsrako stavke. Železničarsk« trem taci je ae obljubile rudar jem moralne pomoč« toda železni-' •rji lahko raztegnejo svojo ob-Unbo aa ikttvao polje. £fiesni~ **rji čutile, de morslns pomoč "bstoji tudi v teki, de ne prevala
(Dalje aa 3. streaU
neje ga je srečal na ulici. Rhodes ruska pomika, po je potegnil ssmokres la gs ustre
lil. Položil je $8,000 poroštva in dovoljeno mu je bilo, ds je odšel Rhodess obtožujejo,' .*ls je ubil dfa Mehikapca v Enclbalu, Tez.
Manuel Darte je bil po poroti-lih umorjen od tucata ali še več ameriških državljanov, o katerih govore, da ao člani Kiftttfkakla-na. Umor je bil izvršen, ko je delal na farmi pri Harlmgenu, Tez.
Dne 27. januarja mu je več A-meričanov reklo, da naj.odpota je is krajs, dssiravno je delal na tej farmi že devet let. Pritožil se je nsprsm mirovnemu; sodniku zsrsdi teh groženj, ki mu ja rekel. ds je bila skupins Američanov najbrž pijsns, zaradi tega zanj ne postoji nevarnoet.. Umor jen je bil 2. februarja. Enega u bijalcev so prijeli in pred vele poroto je bilo pozvanih 75 prič.
Joseph Adsms je ustralil svoje gs delsvca Bernardino Camposa. To se je zgodilo na farmi bliso Pesrsslls dne 24. maja 1920. Ko se je Admaa vrnil domov na ko nju s poljs, je potegnil ssmokres in ustrelil Mehikanca, ne da bi imel Mehikanec najmanjšo sum-njo, ksj namerava nje*ev delodajalec. Ko je Mehikenee opazil da je Adama potegnil samokres, je zsgrsbn za uzdo ia pobral je kamen, a-Adama ga je veeeno o strelil. čeprav je prišla Cemposo-va žena, da varuje evojega moža pred gospodarjeve jezo. t Morilec je bankir in bogst Ijiščni posestnik pri Lar.-du, Tez. Morilcu ao dovoliti poroštvo ia odšel je bres kazni.
Ameriško čaaopiaje ee ni dosti brigalo za te umore, izjavljajo zs stopnlki mehiške vlade medtem ko vsske nepriliko, ki doleti ka-%egs Američsns v Mehiki, na široko obdelajo.
s zo Aif jem so Ikro pili
^ ulice.
—_
LooJsville, Kj. — Ker cesta
škropilec ni prišel s •rejim ire-um škropit ulice, je policiidk sodnik H. O. Beg^jr ukazal, da ae glavna alies škropi s žgs njem. ds ae bo praŠila. Ksko kontrolirali oae. ki se alkv škropili. da aiso pili šgenja. krrmikS. '
koliko papirnatega denarja, da nride denar ob veljavo, vapela. luski rubelj' že dolgo čase nims nobene vrednosti. Avstrijski, poljski* nemški denar in densr v rotovih drugih krajih se nahaja korsj v takem položaju kot ruakl rubelj. K večjem ima ta denar se-majhno vrednost Ruski rubelj se po njegovem mnenju ne povrne nikdar do svoje u«4tdanje vrednosti ki tako bo tudi s denarjem v gbtovih deželah.
Ako bo kdaj francoski papirnati denar prišel do vrednosti, bo preje minilo veliko )et,# Franoo-ski dsvkoplačevelci ne msrajo plečsti obveznic po višji eeni, kot o bile izdane, je razlagal Owen. V resnici tfelc plsčsti tako malo na pravo vrednost ebveaais, kot to le sftogoč*. Ker vos franeo-
(Brzojavka ne povo če so bila v Bukarešti so njegovjtgke življonskc Izgube.) veseljem poadravili. V^ Washington, D. C. — Bcisnm-
gfef na georgetownaki univerzi je nedeljo popoldne zaznamoval očan potres, ki se jc moral pri-»titi kakih 6000 milj od tukaj, pazovalci poročajo, da se zemlja a> v velišem obm»gu. Milwaukee, Wts. w Scismogrsf na univezl Marquette jc v nedeljo med eno in drugo uro popoldne saanamoval silne potresne sunke, kt so trajali pol ure. Domneve so da je bil potres kakih MM milj od tukaj na vskodu, mogoče v središču Italije. ,
dalje
nagla^sl, Bs Js
, kateri Me iad«
SPOZNAN KRIVIM U. MORA POLICAJA.
Njaga^i trije tovariši oproščeni
ski dolg noaije FreHeosjs somi, js tsžko dognsti, ksteri ratsrosi zmagajo. Davkoplačevalei ao adaj sredi tegg nsrsščsjo/igs boja.
Owen je po naključju omenil šaloatni pološaj, v katerem ao na-laja Drstrijsks inteligenca, ki nošo se nobeno eeno opravljati ročnega dele, sa tvoje ornamcntalno ananje pa ne dobi trga.
Wia. ~ Porotniki ao apoznali krivim umora Ignats Potza Obtožnica mu jc očitala, da je uatrelil policaja na motor-erklju blizo Winfhrop liarborjs dne 18. janusrjs, ki jim js sledil. k«H> so prsbitro vozili s svtomo bilom. Obsojen je bil ns vcisls. Njegovi trije prljstclji John Bar eole, Michael lUdfč in Joseph Hradasič so bili sposnsni nekri-vim. Vsi štirje so is Ohicega.
——	.isi'
PLEMIO SE POMOTA NAPRO DAJ SA MIHOM DOLARJEV,
m — Detektivske sefšeots sta videla vstopHi dve po najnovejši modi oblačen« ženi v neko vežo. Kmslu sta sledili še dve. Detektive sts sledila vsem štirim v stanovanje m rs. Mitmie Milevrtjrjeve. Gospodinja je vljudno povabila detektiva, naj sedeta k drugi mizi. kajti v sobi je sedelo žc neksj drugih moških ki so bili s ženemi vred zetoplje ni v "poker." Detektiva sta pa kledno odklonila vljudno povabi le in povedala sta. da sts prišls da aretirate celo družbo. Bilo je izneaadenje. Nekatere žene so do »ledno Igrale svojo ukogo. Htišelr se lz ust detektivov, kaj jik šoka ki poslužile SO se stare zvijač«. O estile so se. Podle so na tis Nevede se sdrkaile počasi ne tis kajti še al človek previden pri ts ki elogl. ae me lehkn pripeti, da s« poškoduj*. Nekateri meije ao rsktl. da )f treba Hi po voda. da spesvijo š«n« šepet k s«t>i. D«t«k-tiva ste po kladao odgovorila, da jih aaleše v polieijski
— 11 Izobražen1' angleški plemič s« ponujs na pro-d s j. Tod s >^Hiceni ni. Priprsvljsn je poročiti ameriškega dekleta, ki ima več ko miljon dolarjev do-te. Plemič je baron in Američan ka, ki ima miljon dolarjev na 1« lo, lahko posten« "miloatljhra" bsn»«nies. Kdini pogoj jc, ds na-vests iedoži ček za miljon dolar jef na ime ženins in ns' bsnki, proden se Izvrši eeromonljs, ksteri nekateri duhovni govore, ds se obenem Izvrši tudi v nsbe »ib, ko se vrši na zemlji,
Pi«mo o tej ponudbi pokszuje, kzko svet zakrament je sefcon, je i »r« jat župen J s me« M. Turler f m« barona js suvede zssHdČsno. županov tajnik ie šakal vos dan da ae sg lasi jo mitjonsrke sa roko plemiča, s ko je pfiisl večer, je ssmMjeno r«k«l< "Zdi se mi. ds •e časi spreminjajo."
Chieago In okalira r V sredo ns-stalno in dsievno. Mi njsjoč« j Iskki veUeei Temperatura v zadnjih 24 urah: najvišja M, najnlA ja ši. Solne« izide eb 6 .S9, aald« od i:17.
Maw Tork, H. T. — Preden j« iupsn Hylan odpotoval v Ohles go, da prično sase sgitirsti in us-ptljavatl vodo na avoj mlin, da !><» pri prihodnjih volitvah po. stavljen predsedniškim kandidatom, je podpisal predlogo, po kateri se njegova letna plača $1 A,. UM) poviša na $25,000. Ko se je v mil s tega agitatoričuoga pot o vanja, ja jp bilo njegovo prvo i)*l redno delo, da je vetiral odredbo, ki povišuje* mezdo ognjegaaoev in |H)licajov prvega razreda ml $2,. -?so na $«,500.
Ko se je vriUo zaslišanje o po višanju šupanove pUče, je župan rekel t "Naznaniti hočem, preden sem imenovan, še ae bom kandidiral za sltiŠbo, katero imam •daj, d* bo meni neka pravna tvrdka posvetila paftnjo s petdeset tisoč dolarji na leto."
V jeziku, ki ga govore navadni ljudje, pomenijo te fcesede: "A-ko no kgndldlram, imam službo sa petdhset tisoč dolsrjev na leto pri neki pravni tvrdki. Kandl. diral bom, ampak jaz zahtsvam, da se moja plsča petnajst tisoč dolarjev na leto poviša."
Ko je vetiral predlogo za povi« tanje mezde ognjagaseov in policajev sa ubogih $280 ns loto, AM dejsl i
"Ne bom ae preveč oilral na predlogi sa povišanje meads, ka* eregs lahko izravna odbor za o eenjevaaje."
Pred onim letom sta bili apro. jati predlogi, ki sta povišali mes« do župana, ognjegaasev
AFRlftKI
BILO UB1
REVOLUCIJI IB Ml MOt 01 584 RAMjasmi.
«•>	,:*',' t' * '"M • i
Jobsnmtsburg, Južna Afrika, 8. apr. — Jan KristljaA Smuta ja poročal v južnoafriškem parlamon-tu, da jc revolta prve dni marca stala 28« življenj in 584 osebje Silo ranjenih. Izgube ae dele ta* kole: vlada ]e imela 50 mrtvih in 2H7 ranjenih, revolucionarji p« m mrtvih in 287 ranjenih t vrha-tega je bilo ubitih še »8 domači-nov.

HS0 GOSPODARJI RUDNIKOV.
■■I ^ m
Petindvajset m« kontrolira še-■tenios, rudnike la 4n«e f irdustri|o»
KONORESNIK JI RAZKRIL VLADO PLOTOKEATOV.
• ^frjHr'*!' % f V' \i
Weslilngton, D. 0. — nik Kdward E. Brown, rapul nsc is Wiso«nslne, jc v sol>oto al v ptoraaenteučui zbornlul, majhna skupina finančnih nov v New Vorku kontrolira premogovnike ia vae Industrijalec življenje v Ameriki.
Brovviv je rekel v svojem govoru: ■
|" Kdo posedajo promogot Z drugimi ^besedami i kdo so mogočne in amgatntne sila, ki rogajo vladi7 Moj odgovori tod Stutos Hteel Compsny (I jekla) in želaaniškc družbe < litje jo 75 odntetkov pi kov v Združenih dršavak polnotne kontrolirajo prodi premoga, — Ha ter« velike
- »r«; t—___ja' »%
le vetiral obe predlogi, kakor da
bi dovolil ognjogaaoem In toolies-j me majhno, povlža^je mssde, Letos je bils stvar tako urejena, da župan ni prišel v sadrogo. Naj-
prvo, ao županu poslali predlogu podpis, ki povlas njegovo visoko plačo. Ko js podpbsl te pred-ogo, so mu poslsli v podpis prad-ogo, ki povišuje mezdo ognjegas-eev h pollcsjsv. 2upan seveda nI podpisal druge predloge, smpak jo js vstirsl.
Vzrokov ni nsvedel, šakaj jc vetiral zadnjo predlogo. Povedal jo la toliko, da ss je a aadevo pečala legidstura mesto odbor za o cenjevenje, kateremu oa predse-duje.
Župan meads s|*ads med tista ljudi, ki sodijo, ds Ijud-t-vo po. zabi in ae ns spominja veš, kaj ja storil višji urddnik prejšnji dsn, sko je dejstije nss|ednji'ua <lne v protislovja i ilgi—Jam prejšnjo« gs due.|
ZAKON O KRIMINALNI ANARHIJI BO PODVRŽEN PRRIZ KUftNJI PRED BODlšimZ
New Tork, M. T. (Federstsd Press), — Dršsvns legkslatura d ris ve New Vork je nprejsls te koj po umoru prMln<M|niks Mc-Km I ey j s zakon proti "kriminalni anarhiji." Ta imstsva bo podvf Žena preiskuŠnji dns 14. siirils, kejti osem ob»ojetieev po tisei za laiau j« vložilo prit«»st»o ničnosti na prizivno sodlščs. Med temi obsojenci so K«rgus<m. rhsrles Ruthenberg, Benjamin 01tlow, Rarry Vmii*ky, (lus Alon«n, Peni Monlm, (>srl Pelvio in Jsmes Laikin, katerega pumiloščeujs js odklonil guverner Miller pred kratkem.
Ferguson, M je sem advokat, bo akuŠal argumentirati z« •'•'«' prwl a|N«lnim sodiščem, ako dobi dovoljuj«, da lit lahko stori
Omenjeni ee podpisali msni-fest Isvege krile i
Pritoiks ničmisti prsvl, ds zs-ken ni wtev#n ie ds komneietl Vise kili legslno obsojeni. Dalje povderje. da js veleporota, ki jih js obtollls. keseejs savsele sta-ItŠče da ae 4u#muni«ii n« morajo ebt^Uli i* sekeoe proti "krlmi-nakii seerklji". ako nisU ns-pravljenj k zakonu dvs sm«tid» Ha.
JI
First National Bank v
ranty Trust Ca, Rqnitabla Wfe Ityniranoo Assoeletlon, Mutual Lifo Insuranee Co, v New Voi American Hvre% Co., Maal and Metal National Bank, Natb-nal (3itj Bank, New Vork Trant Co„ Chase Bank ia United Mtates gteol Co.
Kako rasne premogovniške družbo nastopajo a javnosti pod svojimi Imeni, v resnici so pa kontrolo enega ali dra*as| omenjenega finančnega savc naj služI aa zgled 1'nited • Coal A Čoke Co. Vse dsli družbe, ki predstavljajo dve miljoua dolarjev, so tr Illinois Kteel Co, dsUiics 111 Hteel Co. so pa v rokah Fi Hteel Co. v New Jersejr In tadružbe so' obratab fnited Htates Hteel l^rporselje.
NA eimk način jeklarska koipo* , racija poseduje delnice Pooshon. t Us Coal A Čoke kompgnlje. Pojdimo dalje In vidimo, da J. P. Mor* gen k Co. In drage finančnelnati. tueijc, ki so Ml« prej omonjeat, pose«luj«jo veliko večino delni« jeklarske korponM«ij«.
Možje, ki so gospodarji omenja, nih finančnih zavodov, so obengm lastniki vseh železnic, ki spajajo premogovnik« in razvežejo premog. Te ž«l«Sillee predstavljajo tU odstotkov Želesniškego sistema v Združenih državeli. ' ~Ns čelu omenjenih finanšalk zavodov steji 25 mož, ki al dele med seboj m ravnateljstev \ to značl, *is sleherni ima povprsčno ravnat« Ijsklh »met.
Ti možj« so' Robert M. ls»weW, Willisni ll^Hkrfrller, II W Ho. resi, A. II. HmHh. (1. F Baker, It M. VaiKlerMlt, Kemusl Bre, U P. Ur««, A. J. Oeunty, A. W. Kresk, F. N. Daviš, Kslffs z * llsrrisen, n, W. Att#rWy, J. E lUrnelda, t%aries Nteel, Hetrard Klliott, M. I«. Hm lih, Cherlrs lleydre. A« It llerris, Jullus Kriatensehg^tt, Chsries B lng«raoll, E T. Htetoo. to«? It V. Therer. T. Deirift Ceyl«r in H. Walt«ta.
(Dalje na 1 atreaL) •

•ZDRUŽITE SE M MOOfI STE.'
I
«ulj«f Promu
CM«. — Cm brazde
|3riie#M-«- aiil, Ur ni je bil prostor ustevljen. Bos mi je rekel, ds rs« premo«, kopan h dptim sem jsz kopal s To je bil seveda samo
_______r, e končno Je tudi malo
počitka dobre imeti, da ae človek bolj okrepi se po stavki Vem, da stniki ne bede teko kmalu ki kode morale prej peHt* vee salege premoga in ee ko ob prilstku ibpet obratovalo a polno Prizadeti bomo peč vsi: m radi binadeljs in podjetnikom tu ns koristi stavk*. , . Kar se tiše.društva it. lit prej |t. 32, HDPZ., je tu Uko, da je naj vpl članov otoečenik, ker plačujejo po 33c več kot so plačevali pri svesi in pok« toga dobijo sa tri dni odbito podporo. Ne vem, kaj je temu vzrok. Novim članom se nudijo vaa ugod,nesti.*Uri» nalaga Uko veliko do morali končno
(Havni uradi organi-
V
svojih rokah, salo je tako in do kler bo organizacija, pejsibo kate rakoli dajala polnomoč samo gL
stvo prikrsjtano. Pritožbi- od ni Članstva in društvenih kov se vse premalo ujMteva, kar nd jo snauo radi večkratnega jega tajništva. Vseke bol sadevo W se morslo dati na sploino glasovanje *>te4 jed-notinega glaaUa in v vseh zadevah naj bi reševalo članetvo. Saj ni treba sata trošhi denarja in naao-čati posebnih glaaovalni* listov Potom liata naj ae objavi, da bo tn '|in ta mesec glaaovanje in članstvo bo rasmotrlvalo o atvari, volilo in ae bo priobčil v glasilu ob meaečnem poročilu. Torej bo vse tako kot bo večina odločila. ■Na ta-način bi bil zasoljen vsak član, ker se bo vs« rsfcevalo pri društvu ymem in ne potoft
v** M ka
g), urada, ki kor kaka v) to, da se ©odeli
Tudi ni pral
poleg dobre pi |e kaka posebpa provizija, povsod naglašamo enakopravno* in $vobqdo Ur se «š isto borimo, moramo gledati, da jo bomo imeli ivsem v naši organizaciji. -t
Tako se je učilo v delavskih organizacijah, ko 00 organizacije ie šibke In majhne to orguiteftcije to rasti*
fn postale močne.	^ ' , f	stpiati Nibče ne mor* v takih
Treba je pogledati podjetnike, kako po
merah trditi* da je kaj takega
dar gre za rešitev gospodarskih vprašanj 1» pri vseli go- ^rau^.j^ u^^ spodarskih bojih. Privatni biznški Interesi Imajo sicer ve- Tkah,
ato je tako ln d
liko »porov med sabo, katere pa pokopljejo takoj In pozabijo nanje, ko vstopijo v gospodarski boj.
Podjetniki se zavedajo, da morajo bki # bojih složni, edini In da »e ne smejo ctpi& »ko hočejo
zmagaJPg I
Nekateri krite, delavci potrebujejo Izobrazbe. Se-ve4a jo potrebujejo. A1J najvažneja teobrajsba je za de-lavce, da pravilno razumejo nauk o združenju. <M»vd, ki razumejo U navažnejl nauk, so v boju s svojimi gospo-darskimi nasprotniki neoraahljivi in vztrajni Taki delavci razumejo, se je v vsakem boju treba včasi umikati da se nasprotnika zagrabi toliko silneje, kadar ie ga spravi v tak položaji da je sanj poraz neizogiben.
Nekateri mislijo, da popolnoma zapopadejo misel združenja, ako se pridružijo delavski organizaciji ia te le po nekaj mesecih ne Izvrši vse tako do pfte, kot si sami želijo, da delajo za združitev delavcev, ako piuv udrihajo po organizaciji in po svojih tovariših, ki se ne strinjajo z njimi. Taki delavci ne delajo sa združitev, Ako je taktika organizacije napačna ih je to dokazana reč, Je treba na seji s stvarnim govorom nastopiti proti agrešeni taktiki in skušati je treba pridobiti večino z* svoji nazore. Udriha nje po oifanizadji v javnosti, pa škodi vedno organizaciji. Tako rovarenje ne združuje, an žuje. Taka taktiki napeljuje le vodo na mUn
Kjer so delavci res združeni, ne morejg taki rovarji, ki hočejo uničiti organizacijo in ki so navadno najeti ali iz slavohlepja nastopajo Uko, imeti uspeha. člaMtvo jih prezira in končno se sami upehajo, ko vidijo, da se nihče ae ozira na njih nespametno zabavljanje.
Na pr. letošnjo spomlad so odkrili v delavskih strokovnih organizacijah v Pennsylvaniji celo vrsto vohunov, najetih od privatnih blzniških interesov, ti vohuiti so bili najbolj glasni v organizaciji. Nobena stvar Jh» bila vleč. Kritizirali so vse križem, niška mesta in so lahko delavce izdajali teresom.-
Vohuni so bili odkriti, oiganizacije so pa kljttb temu peklenskemu delu ostale ia se bojujejo nadalje proti delavskim Izkoriščevalcem. Vohuni so pač lahkd dosegli hipne uspehe, da ao zlezli na zaupna mesti, obdfžati se pa njih niso mogli. Vsako vohunstvo, združeno % rovar-akim delom v delavski organizaciji, pride prejalislej zanesljivo na dan. In takrat gredo vohuhi a znamenjem naj-podlejAega Izdajalca Iz organizacija.
Plačan vohun je najhujši rovar v organiiaci ji. Težko ga je spoznati, ker nima na prsih zapisano, da vohunari in dela za interese, ki so delavcem nasprotni. Vohun se končno le sam ujame, kajti s vsakim dnem postaja bolj predrzen kolikor večje uspehe doseže s svojim rovarenjem v delavski organizaciji, tako da popusti od svoje previdnosti in končno obvisi v svoji lastni mreži laži ki jo drugim nastavil, da jih uniči.
Delavci, ki res verjamejo v pravo združenje, se pijejo takim rovarskim metodam v organizaciji, b gosdo po svoji začrtani poti neupognjeno naprej, zavedajoči se da njih nasprotniki z naje timi vohuni vred končno vendar le podležejo. Oni nadaljujejo s svojim podukom O združenju tn da je moč v združenju. Ravedno tayedni 90 ip zategadelj se zavedajo, da od delavskih nanprothlkov In njih najemnikov, ki od zunaj ali znotraj rovarijo proti delavskim organizacijam, ne morejo pričakoval drugega' kot boja. In ta zavest jih krepi in navdaja z novim pogu-nom, da stopajo nevzdriema naprej proti zapostavijenS* cilju razredno zavednega delavstva vasfa sveta.
Kajti to Je zgodovinska naloga delavca, klasje	. .
dU in je postal razredno	srevišnih
. U Kansass — V Proaveti «0 postali preeej redki dopisi is na* še drŠaVe in bogsns, kaj si mis& jo čitatelji o naa, odkar amo osre-Čeni s sakonom, da ne amemo veš sastavkati. Že vedno nas je pr* eej delaveev bres dsla. Nekateri dela dobiti ne morejo in ao izpr-tl, drugi pa pod takimi pog* ji deliti ae marajo. No gar, ki |e bil aa strsni Howata in se prišteva k bolj radikalnim, spoeobnega sa šrno listo in takemu os ni nadejati milosti od novih odbornikov Bittnerja in njo-ma enakih. ••
Če Človek danes vpraša bosa ss delo. gs nshruli in vprašuje, kje je bil prej, ko so potrebovali de« Is vee ia aedaj da nima več dela, jc še itak preveč delavcev v rovih. Isprtlh je sedsj še jako mno-gp Slovencev, pa tudi Italijanov ni malo število, dočim domaČim skoraj vsi delajo, to ao oni, ki ao 4e od nekdaj bili Le*jsovi privr-ienei ia tsko Imsjo seve|| prednost ae gledf ali ao bo!JU »oli slabši delavel. s
Odbor in delegacija sama sta it^opfls ns zadnji konvenciji v Indisnspolisu grob rttdaraki konvenciji. ko so odobrili Letvisovo
v aH nobene atroko^BO J eije reč .	v , ,	.
Rudarji v Kansasv smo bili efci najodločilnejšth bitk med de-ffebruarja. iavatvom in podjetništvom v A-meriki, oodlegli smo in danes vlada med nami razdoj, da si nista niti sin in oče po mišljenju e-nake. kaj šele vai rudarji med seboj. Človeku se <*1 trpkosti trga aree, ke uoinisli. da je v odloČil-sem trenutku hudega boja zainiiiiro" od lastnega brata ko podlegel. Tsko sramotnega <|e-janja menda Je ne pomsi w vina v nobeni organizaciji, kot je bilo dejanje s nami. Podjetništvo se reaeli tega in je preeej cilju, da bo uničilo organizacije »trokovnega dela vat va.
Včasih slišim nadeje, da bdmo V prihodnje izvoUli sa nika Združenih dršav šloveka iz »tranke delavoev in farmarjev ali eelo sbeialists. Lepo ki kilo ka takega, toda tega pe bomo imeli dokler bo delavstvo tako aesa vedao. de mislimo ne, da bo v takem položaju prišla kaka delav »ka strsaka do vrhunca. . /> 1 ,1 Poglejmo rudarsko organizacijo, v katero lahko takoj pristop^ vaak inozemee dešel v države i*; ima 4akoj pravico do glasovanja. Kljub temu je menda ai tako nazadnjaške uprave kot je ravno pri radarski organizaciji. tn če hI delavstvo izvolHo is avoje predsednika tfnijC kot je na pr. Lewis, Bittner ali kaka druga taks "zvesda", kaj bi bili tedaj na dobičku. V '
Bes je, ds se nam dane« sla godi, toda kako bi šele bilo, če taki absolutnltedobilf mofe češ celo državo. Tedaj bi lahko goa-podarili po svoje.
/Glede stavke v Kansasu se v reanici nič ne ve, kako je cel po loža j. Danes pfikjo meščanski listi tako, jutri zavijajo zopet dru gače. Nekdaj pravijo da bo stay ka po prvem aprilu, drpgič povedo, da je He bo. dg bo vlado o brgtovela rove itd. itesniea je, da oni, ki delajo, ne bi,fadi zapusti li dela in mj, ki smo že šest mesecev na stavki, boma/K) naših Že^ lodcih prisiljeni iskati dela. za kitko plačo seveda ne ve nihče.
Bratje v Illinoisu so nam pomagali gmotno, skrbeli za nap ta korekoč po bratako in ostali nam bodo gafO vedno v hvaležnem spominu.. Ta aUvki nas je marsikaj1 isučila in smo spo-znali, da je še največ krivde med tukajšnjimi rudarji samimi, ki so niso dršali lepega raka, da je % združenju moč. Nezavednost je največ povzroiils, ds je vse tako Izpadlo. Delavci ae Čitajo svojega Časopiaja, v tujem pa ne Izvedo resnice in tako Žive nepoučeni, da končno ne vedo, k morajo skupno n#atopiti. Ro, ki količkaj razumete ahg^eščtno,
delegat
Največ so 4 naprednega mišl|pnja. 1
kar je vzrok« da ae je vilijjtp na* prodnih rojakov še izselilo Brata stvo Franca Jožefa, "no milosti
i. čeoMi bi nt kar I »I | Jj jer naa ne arblt Kakor jg/ ta boj naperjen
proti farizejem^ Ici ai up^, vero izkoriščati v evoje avrlu- .1 m dal temu uredniku sam
sem služil njegovo vel&uj.
Tomšiča bo društvo Kari Mark« božji" cesarja avstrijskega.
grešalo, kakor ga
je
pravičnih delavskih stU je svtf domin vred v,šolnino Kal
ae mu gotovo nudi noat. Vsel jc prestopni UaS-k r 9loviinoy št. »m ga toplo pripor
Z njim bode dobili v avoj de delovnega člana in obenemibbBM
tem pa še 111 rečeno < ponehal noj sa d še emo naenkrat pri svojih zahtevah. Nadaljeval bo še dalje, in dolžnost s! ga toka, ne odne
' [ Jfo .iliioljžanjo |%o! borne držali
aovnicc v
svojih rokah. T da gospod, za našo korist, mu je aamft aa vajeti 4a laggo za poveduje in potem čez delavce
| seru tet
'O bWi ----------------
služil, kolikor mi]bo narava d<»|m
aujeval.
|eael pu
pa ae jo zgodilo z niojim varišem, ko sva bils*kupttJ ku: novinca na straži nu cesar u Hiramaru, v Trstu, <ii Jeta 1902. Tg -nssreen,, Pfr kora^y,|KlHtra-
Je rte^e^ prišel
strazni nioj ravno, ko si je moj <tn. previjal obleko. Doba je zato mm saecev poostrene jeee z vsakdu-im postom. V o kontni aodl.i vprašali, ie je s k§*uijo j^lo-jen. Zanikal je in trdif, da oue , ko se je "pr#grejtf bi) vega zdravja- V kneuu poga iu irja, so mu odvrnili, da bo ede dobil Se trj mesece vee
mmi^m
aj poreče k 'temu gospod ur«-<! katoliškega glasila ? Samo ;
naj voli delg^pala	I , |
pa za gospoda. — ITarofr.|sVojo potrebo: Ali ni
dvajsetem stoletju, da
j imenu Boga in cesarja 'lelat pokoro, ker je
:
delo a kapaeškimi rudarji in ko ie to celo vikovno sodišče potrdilo, da aima pič proti ioduatrijakemti zakonu dršajfje Kanaaa. Nič naa
ai to preaeqeti)o. saj drugega nifmo moirlj pričakovati od d našnjega aistema, ki je samo za varovanje p<Hljrtništva, dočim morajo pod i^jlm ostati delavai sužnji. Xs delegste konvencije pa pade največjo odgovornost in Uko na ru4yjo po druži b državah samih, ki to poslali take za
sakoo v Kanaasu s iadu«tnj«kim sodiščem in ebaolutjatiČno ravna nje Uetriaovo. Iti urno torej nare-
menili postaviti svojo cerkev, kar vsekakor pokazuje, da zanje " ao tpko slabi časi. Seveda se v čašt božjo tudi od iiat ksj gafl. Najbolje bi bilo, da bf. vo s©radUi, potem pa ngj lu
i Če jo že tako nujno p ejo. Svojo dvorano itak
naročite se na "Oklahoma derja", ki stane $1 trimesečno i« je v reanici pravi zagovornik de-lavstva- -Obrnite se na tf West Third Str.. Oklshoma City, Okla. — Poročevalec.
M Veliko je bUo poročenega glede premogarjev | fCsnsasu, Id ae jih podjetniki a 14. okrožjem vred poetavUi aa nekako tarčo, pri šemur jim jc šel na po> moč governor Henry Aken s svo jim induatrijalnim sodiščem. Do MH so nekak vpliv nad Javnostjo in kmslu ia jc glaaUo, da je bU v Kansasu rebeljon in ne stavka. B tem so hoteli pokazati rudarje v Kansasu kot nekake puntarje, a vae ji ni dovolj pomagalo, kajti uvideli ao, da petem še ne Im»1o mogli vseh rovov obratovati. Uvi deli so. da je organiaaelja močna, zato so skusili od zunaj napraviti razkol. Poalužili ao ae Lewiaa, Mj Jim Je rad priakočil na pomoč. Vo dja močne rudarske organizacije se je torej po kg za I, koliko mu je sa močno organizacijo, ko je na pravil razkol a tem, da je Izključil 14. diatrikt, kjer se je računilo, da je onrenlza< ija Ntoodutotna
Koliko je še brespoaelnlh Ranaaau. ae ne more določno reči. Po i>or9Čilih operat<»rjev jih je še 50H0. kar je pree«^ verjetno in ygt ti so zveati člani rudarske organi-
stopaike, da s« priznavali nov ageij.. Dsnea smo potom proviso-
ričnega pre.lM .ln.ka Packa pro fWknj sa ueunijske ljudi. U^fc
M —
®S®berton, O.
Ig pri nas, jc vedno enako, pa je tako, kskor se si letnikom. Vse pokazuje, zopet imeli malo poitt
bij»u;
ev^ž Sel ppravit ■■al v iju, aa ac kdo Ščiti (tako inkvizicijo! Se H apomkfjate Kar ae tiče df, aadnje avetovne vojne, kako so

Lansko leto ao nam obljul bo letos boljše, letos je l*ni; letoa nam. obljubljajo, dh boljše drugo leto kd. Tak vedno na istem. Skrbno pat bi k4o preveč ne zaeluiil in kako dnino več napravi, že )>e, da ne'40bi preveč pla^anp, ga na kak način prikrajšajo: ako »e ishaja v taki draginji, a pomagati si ne moremo, ker odvisni tfmo o<l zaslužka. ■■■■■
naše mladeniče v imenu preko oeeana, jih blago stavljeli in daritev x>žjo oprav-^ Ijali na Škodovih mptorjili, ki ho to rušili cerkve, človeška biva lišča itd.	h
Urednice, zakaj ne pogledat • prod svoj prag in vzklikale "me« pulpa", potem šele, če ste se dovolj zgrevali, poglejte dru^ui. Svetujem, da pirpstor, ki ga por| bite za tako piaarenje, ki v n sni. i zasluži besedo "klobasanje", porabite za bolj koristno čtivo. Co tovo to nT prav, če ao vas začeli zapuščati pristaši, toda nikar n.
V Barbertonu so se rojaki na- mislite, da jih boste s takim pisa
ir^sjo, toda v nji ne morejo ^ov nabrati, zato pa upajo, da potom cerkve toliko več ^ Seveda dvorana tudi bolj , korist izobrazbo Slovencev, torej ae ne da v nji toliko nabrati za fajmoštrovp malho, dočj^n se v cerkvi poloti ljudi neka neumnost da jih je ložje pripravki okijenar Dvorana je tudi last društva Do-movina, ga kar ae ima društvo sa hvaliti članu, ki je zanjo založil denar. Če ki tega ne bilo, bi mo gpče še ne imeli dvorane. Član, ki jc zalotil sa dvorano jc bil seveda dober samo toliko ča/m, dokler
njem kaj več pridrŽuli; še.bolj vas bodo zapuščali. Ttidi med ameriškim! Slovenci se je pričela razširjati napredna raisef. Lo potrpi i < ln kar ifič ee m? zaganjajte z gla vo ob sid, ds ai je ne razbijete Živela svobodna misel! — West parkčan. >t f ■ n-','-
rano, a zato bi morali skacovati "več hvale onemu, ki ne je > potegnil in največ orno gočft, ua je danaa postavljena.
Rojaki v Barbertonu. ki SO ni ste pri nobeni podporni organiza ciji, vpišite se k SNPJ., nsjboljši organizaciji in naročite se-na eto. — Frank Žagar.
jr«t Park, O. - V št. 12 gig-sila KSKJ aem bral urednici čla-k.aekdanjcgs tgpjaika v\Wizni-ega llata, ki ac spravlja nad vse liatef kateri ne ščitijo njegovih koristi. Našteva nekskšne tendence teh Umov in končno Še P"* darja: "Mi vstajamo, jn vas jo trg}tt" Za božjo kriščevo voljo, reduiče. Šest katoliških listov pravite, da imet«', jaz pa pravim, da niti enega. Pravi katoliški list. da bi ocnenjeval Kriatove nauke
la učil ljudi, kake naj se mini ae Je #a katem ae j, drisl WiUon boj ljubijo in ne šelijo svojim bU- >giab je razprostrl £f>|i in kli šnjlm Žalega Itd.; kje ga imate? eal Vfilaonn, naj skoči nfoti ai'
ybrary, Pa. — Pod Vašim dor pieom morate dovoliti podpis. Glejte pravda SNPJ.
Pljrmouth, N. 0. — Uredništvo ne sme priobčiti Vašega dopisa breg podpisa, je proti pravilom

t *
f • . i ji V ZADNJEM TEB
, N0TKU. j, , ..
Niagara Falls, V, T. — Jeffr<-y WAsona iz Hochestra. N. Y.. »o rešili iz zelo nevarne pozicij", kajti držal se je sredi reke rs skalo, ki je bila manj kot 200 čevljev oddaljena od slapov na h meriški strani.
Komaj se je naredila tems. so ljudje slišali, da nekdo kliče ji« pomoč. Z obrežja ao videli, da se neka eenca krčevito opri jemlje akale sredi reke. Pozvani so hilj policaji in ognjegasci na 4><mioč.
i doseči px" ns po^* so lestve in so jih spustiU <lo!i z mosta, toda ustavile so ob alftlith. preden so dosegle Wil jto—Jiond. Na to je polieaj Charl«^ nj^Ovlh Hmith' pogumno šel v reko in i • bred»»l, dnsii je dria t. neznanske hitrim. iMeesel je vrv okoli se. be. Ko je bil okoli sto Čevljev od obreftje. mu je voda epodne^la noge. Boril se je e*kaj časa r močnim tokom in zos*t je bil na nošah. Kmajp ae je prijel M Je bila par čtvlje? proč od aka
policaji' in ogiijegnsci iu jc It st \ ain i
mm^ifofr kjieal,. n;
Zvezali ao lestve in so jil
Poah jmo tek šaet katoliških li »tov, ki jih našteva urednik. "Av. Marija*' sama, z najsvetejšim Ime nom. aH ni tO kakor papir za v ve. kako mu jc'treba neeto->n*tit *ae napade je prmaš^la.
čeni a tem 'iKrt^r ia nikdo več poli. da je v organiaaciji mnogega ao ae eelo duhovniki sami na le ga aem nf more vseti. Kmalu be-,medaelmjnib ^ fnjj| * ste oerečeui * njim vai delavr. po nfedg toliko
drugih dršavah ia tedaj beguna svojem prodae<tuMkem motu/uredniče tudi trdi de i mame Šlo sem i skaani.
Kmalu be-,medsebojnih tpjev in tako se ne rah sgralall in prepove<lovali, da | aanj. da lahko ostane nr rnne tak list med ljudi. Oeapod
J*iDV >gsi m
»Ha sts
mu, ds ga ujame. Xej ksaneje ga je Wilaon polieaj sa je ujel. NaatOP' skupaj zopet pot proti <%ežju m Rtopala kta zelo počasi, kajti tok ic tu izredno močan.
VTil^on je izjavil, ds je pedel 9 vodo in je zenikal aemom<»r«.k^ flmlHUMD^	£KjJRlSBl _:.
•bo te
4111. kak« velika je bila|aato bo oaUl med kanaaškimi pre tvenei hej samo proti katoliiki ve
de alo nas resorolill t mogarji nazadnjak. ki jim j« upe ri Jas ae vem. koliko > t« «re«|. Jfaroate »
avičeih aahifvah Ke m Usl sramotno črno listo, da jo ra- sdŠ* sUr, da še tega ne ve. de *>rodniku ali
sgodiU, da boete osreči
podjetniki akupaa s M smUsk^ Slovenci pripadamo samo kateli

'ProsveU' ptliatell«





J* OEO
Je aeta št% de*et Ji aiu
m.....^tt^TJM^
n«
V Lawrcncu,
vlada dovolila vstop /•arktičnemu voditelju bmneapvu v Ameriko Lilijo wprt&ujejo, zakaj sta juatič-ni in delavski department tako
Starim *
vzhodu »e
stavki, počiva »edem velikih to-i^ i^conpm ^
Vrhutegft je i/prtih 50U»>	* 1	pso-
driav^ ki bai	J5JH R
Arliugtonov«!. tovafuuh v Wlm.mmm uaobjr m prisilili stroje „„,„,. _ btavkn v Hhode UUrniu vodja, 4« * odp»i lokomotivo .,, wUj obsegu 22 tovarn. Tokatilui ml^OT vlakoapremno udobje delavci alavkajo proti v pitanju »lomijj ay v »edem tovornih vo* ,uezde za 10 do 20 od«totkQjr in *» fl?>r,eli	^go, poslano
podaljšanju delavnika na 54 *r v 11 Vorka y qki»a«o. tednu.	7--M	ki »o ga izvršili banditje.
Strokam »»Jje v Minuoapoli.; J?/*aHlo da b*nditska organiza-i vi„,u.. so proaUlc predeedaik.il	ao Me S#M
Uardingu pro**no ^ k. > ^L®
Cas m prostor »ta bila ugodna 'A tolovajski napad. Bila je tema, da al hitu videti roke pred očmi in tfiri tečejo ob f*ki. Najbližje zelo
V NSW VOSKU JB *M*ra#ga ncfcaijakege radarja
"RUnLA 4 BANttTB. Ida atopi z nami v boj. Zmaga or-
Bgaaimaftfrl pnoumi aanj boljšo meadn in boljše delovne pugoje. OluWam<> aa aa publike
Dl "K ie ao baadttje imati »mola.
Kew Terk, N. T. IVdieij« jsfp®Hj* SmU borba ja pravična, '"••d-la. da nameravajo štirje 4^lHb»ti ae Mimo še itak «M»
iiandrtje o ropati blagajnika Maa-t ternou <\»n*trut<tion kompanije za	ki* so >« I učili za izplačilo
delavcev. Imenovano vaotti »o za menjali a petdeset dolarji. (V •« m policajev »V j« pa vleklo v zajedo, lianditje »o prišli in na •tal je majhen boj. pri katerem jt bil ca bs-ndit smrtno ranjen, trije ao »e podali
aktivna v deportirenju oseb do- je bil«, oddaljeno ono miljo t_______UIAlIttm Irn J...... ir •	. T. ~
brega značaja, medtem ko dovo lit:, si hi rskemu mesarju svobodno potovanje i»o ameriških i^estih.
Gibanja aa induatrijalni unijo nizem. Centralna zbornica unij v Minneapolisu se. je Izrekla za temeljit" n organiziranje Amerike delavske federacije na temelju industrij. Vse unije, »padajoče v to ali ono hidustrijo, ae imj združijo veno aaiiiu organizacijo. Izvm-
valiii odbor Ameriške delavske federacije je bil pozvan, da »kliče gener&lpo konferenco v ta namen. — rikaška delavska federacija je zadajo nedeljo ponovno sklenila, da odobrava induatrijsko formo organizacija* Delegat unije elek-trieariev je proteetiral proti sklepu, to«Ia bil je v manjšini.
Za osenurni delavnik. D. W Morriaoft. delavski goalanoc v Je-gislaturi Nove Skotije (Kanatia), je te dni predlagal, da ae uvede /akouiti osemurni delavnik za rul d a rje po vsi provinci.
Šumarald baroni v Kaliforniji iII Orejponu znižujejo mezde za pet do deset odatotkov. Več ti»oč šuma r» k ih delavcev je v atavki.
Nova atranfca. Krajevna miija tiskarskih delavcev v Bostonu »e je izrekla za uaUnovitev nove dt*»
stopnje življenja. ljeuje ne jmana lukauam Bc mlaj £ nahaja na M<nKil}met eirtikten-ee »ko se pojrrcttie še nt^H tedaj ui več svoboden Amčrlčan.
Naši interes^ »o tudi Intereai publike. Ako bomo ud uničeni, bodo trpeli tujji naši sumil jo. Nsšu kupn« tdla tvori temelj trgovini in Vri je drugi hauditje »o oi«opaHlktvi^ij«ki ptrt#$><*rHe«t V več tiai>č
lavske politično stranko pod ^vodstvom Ameriške delavake federacije.■
Joliet, m, - w
. S. Berrere je gnal VVilliam Webb$ v poboljšc-valnieo. Vlak je zapuatil postajo in je pričel, voziti hitreje. Dose-jrH je že hitricp trideset milj v uri, ko je »allaore* Webb skočil pokonci in ae vrgel skozi cfcno. -Njegov stražnik mu ni koiel ale-I"I po tej'poti.' Bal jc uataviti l< Ko je dospel na meeto, aa katerem jc skočit zamorec »kozi "i n-, ni hilo o njem duha ne elu-ha. V Joliet u j^a iščejo detektivi, ■'•vrda zaatonj.	;'
POČASNA
NAP,
■■* T^jf" f- t» * •>» Dnbliu, lrslfa, 3. apr. — Karnou de Valera, vodja irskih republiea
Cr, je v nedeljo pozval vojake ke armad«, da oej znova priac-še je zvestobo republiki; V Dubli- < tm ae je odzvalo 20(10 mož. ki atf marširati v Smithfield in priargtl, da ae IhhIo bojevali »amo za republiko in ne bodo služili svobodni državi pod. angleškim kraljem, koliko t oja^ov »e je J odzvalo, v drugih krajih, ni še znapo, tod« rcpubllčanski vpditelji ao » zadovoljni * uspehom.

Evanston. HL — Mcaaraki ba-
I- K. škvift je bil v minolein bdnu aretiran zaradi pr^itre vožnje in k«r je » svojim avtomo-i'i povzročil nesrečo. (Jovorili '"di, da jo bil miljonsr pijan. ' /niea.zaradi pijanosti pa ni '' I« dvignjena proti njemu, dokler ne ni zglaail oče poaeerečc -'H (lijake m zaprisegel obloani-Kadar je delavce pijan in še v pijenoiti avtomobil, ta j i ako delo navadno opravi dcJZ prkvdn* ali pa polieej, bejw* i sil aretscijo.
Ko se je rlA nahaja pol miljo proč juino od postaje gieiaejc, je nck^u, (j^eguil avtomatično Jpojevudja jt poslal z« pagled*, kaj se zgo diwJ; Ko jc »a viiač prišel do eaaj Stega voaa, je moral na ukaz dvig alti kviško raki, kajti ueki neznanec mu je .pomolil samokres pod, nos. Tolovaji ao ga. odgnali prati
lokomotivi. l^td.Um au »e iz teme pričeie prikazeyati sence, , ki ao gnele a s^jbo druge želeaničarje.
Koliko j« vredno,,blag«V, ki j««; bilo ukradeno, še ni dognano
Tolovaji ao naložili blago na to . Vorne avtomobile ih motorne čol-, no, na kar »o izginili v temno noč. Vprav to dejstvu govori, tU je bil rop izvršen po skrbno izdelanem načrtu in da je banditska Čel ta organizir»ua.
V blilnjih mestih ob roki so kmalu izvedeli, ksj se jo zgodilo in pojieija je bila takoj na nogah, kateri so ae pridruži šf drugi, oborošeni z raznovrstnim ofol-jm. O polnoči je bila vsaka aled o roparji^ izgubljena, in patrulje •o ac počaai vrVslc domov.
poatajo' H. H. Maev kompsuue. ObstreHti »o teško ramatrijs hi ušli n plenom.
fucramento, Oal. — Trije banditje so Okušali ()i(y»ati tobačno prodajalno. Jubn (Villip. ushiž hrnee, j,- dva 'ustrelil, tretjega pa ranil, Vi jo pobegnil.^
Minneapolis. Kinb. ~ Kddio lioaenfield ustrelil »nega bau-dita, drugog« ^ui tožko rartil. ko sta bandita hotela oropati U Hal lovo lokamo v North Minneapo lisu.	'
I
ŠBST BANDITOV JB OBBALO IGRALCE ZA DBNAB.
Trenton, H. J. Trinajut igrul-
««' jc igralo za denar aa iiisui lafliji. V peči je bilo zakurjeno in prijetna toplota se jo rMProsti«. rala po ladiji, ko je naenkrat vstopilo šest bamlitov a ssuiokn* 4 v rokah in ukazalo jgraleem, naj dvignejo roke kvišfeju. Igralei so ubogali, banditje so jim pa po brali štiri tjpoč dolarjev \ gotovi ni in zlatnini.
♦{•livi^.or rt^rtfcuJ -i •• Md rapubUM mobilizirajo
aha, Maroko, je prišla vetf, da »o kar pomen ja, de je bilo samo za čel*' domač i uo v v doliul Moulou- mcacca tu 14 dni pribavlj« no ya, v franooskem Maroku, napa-^4H,49«,lT7 dinarjev posojil, plaaf. dle iz zasede in pobile 700 francp- " »kih vojakov.
Iz Belfaata javljajo. 4a SO bile čez nedeljo štiri osebe ubite v bojih mod katoličani ln protestanti. Marec jc bil »do krvav mcsm« v Belfsstu. Ubitih je bilo 64 oseb v verskih bojih.

Monartlrti šatajejo za Karlom.
i »i -p
PREDRZH1 LA
Kiverside, tL — Beka Desplai »»••s j. silno narasla valed dajja v OI tednu. John Komarek
i" vVilliam Ilorlaek ata
\ čolna na
/ur jenji d < >la se jjf
Ja^^H
pr Ifkel na
K"insra| jc
io riikonVH^Bpil^B^^HHBH
d< no vodo in tudi njegs potegnil	^
^rH^.iaBgiaB^H^iH ■■■■■S
Dunaj, 3. apr. t Avstrijski monarhiati »o včer»j napolnili ccr-kv«. v kaK rih sc je čitala maša zaduM* «a po^jauu bivšim ccaarjcm Karlom, ki jt' v eobotO WnrJ ua otoku Mad^i « p^ui-eo. Ta je Mk odiao znameujs »mrti zadnjega habsburškega vlar darja. Javnega Žalovanja ni. Vlada ni dala razobesiti črnili zastav Monarkietlčni Usti ao kajpada prt lie»H dolu« li vel opise aai »l»vo **Aeiehpos(" očils i-ntcntl, m kriva »mrtj lCarle. Hp-eialistična "ArbeHer Zoitung" pi |e, da mm/4vetrija ae vidi nobene iiCalLilisiiMa aa.
M J*' »t
¥
...__rinila
i alsts bila bi pls vanju.
•• Uorlaeka li, ker ni hi bi »kočil v le,
DFVJB MAČTUMIOM SBVB V
Grki protestirajo proti obnovi
Turčije. %
• • --
Atene, Grška,' 3. apr. Med -odiluimi grškimi političarji jc /»vladala velika paaika valed ua* črtov otvUmte, da ae Turkom vrne Sonrna in Tracija. (irski poalanei ia T racije , ao poslali briojavko vnem vladam ontente ia ameriški vladi z izjavo, da Grki v Traeiji rajši umro kakor da bi »c vrnili v 4i,n b»nka turško Nušnont,	»J / j
Maročani pobili 700 Franoofltf
London, 1. aprila. — Iz BI Ara i
UMMJMH SO OOSFODABJI RUDNIKOV.
I . v.../ J '	.
(Nadaljevanje a prve »trani.)
Prvih osem moš «|>ada f notranje bankirske kroge, ki »e oerodo-točujejo okrog Morganove banko ia National City banke v Neu Vorku. Ti mošje ao pravi gospodarji našega premoga, naših še-leanie in kontrolirajo vo» bančni sistem v Ameriki. Ista »kupim kapitalistov pa ne poseduje le premoga in šeleznie. marveč tvori eno veliko nadkoi^iorscije,- katera tlominira železo, jeklo, baker, olje, cement, pirnikc ip velik del razvite vodne sik' v Združenih drža vali. Hkratka, teh pctbidvajset mož domiuira vae ameriško iudu-strijalno življenj«.M
bo&ab iahtbva, da vlada
prbvzamb ransooov.
(Nadaljevanja • prve atrani.)
jo atavkokaškega premoga, Ako šelsaničarji zavzamejo ta korak aolidarnosli, tedaj je vsaka njibo-va akcija nepotrebna, kajti pro-dovolila, da sajdnkeij« neunijakVga
^ P"""! mora prenehati, Če gs n* i*« nihče
v kapucnuki vozil prejšnji llalw- Zborujoči delegat je niao hoteli \ razkriti šasnikarjem njiliovih aa Bndaptdta. t. apr - (IgrslMllčl^v, izjsvili pa »o, da siuip»tiri' vlada je odredila včerajšgji dan rajo z rudarji Mogoč« »c U dm
• HoriT11!«
(iti
Patten, Matae — John Mit
•h-ll, nečeHiHl nadnih čuvajev.,
- j* ravno kar vrnil ia ŠUlI« ia< .
• vi. da »o divje mačke poiaori-jf^F*
'•i *vlike srn v okraju Peaohseo-.	.
\vrme ne ugraso
Vjavaefa Jalovanja za vrši »hupu« konferenca voditeljev 2B5#aaem.t	žekumičerskik in rudarske »igeo.
oriy I« ministrski predsedrfik, »mije.
"	' | *U peslala niemfsl»U ^ (K«d. Vrm.)
Malino brao- Jolm	f. preds^daik okmil*
št 2 rudarske organizacije, js iz j Ogrski monsrbieti priprevljsjolaal poaža ao aeon^abdraac da*
vellTr ceremonije; po	crr* *****	ird*** P^«*"
kvah se ImkIo čitale maše zmlašv.la se pridmšijo stavki ako kač-niče. Grof Apfx*r* > rekel vč., jn HnHi tehtničarja. ki j,m raj, de Karlov najeterejši am zaznamoval |»ravičnn teflo nakopa
aaselbinan.
Glede fimfam razmer v Jugoslaviji
L Wew Tork. (Jugoslovanski od
lolek V. L. 1. **.) t ozirom na poročilo ahieriŠkAiga' podkonzula v Helgradu glede vkopomskih razmer v Jugoslaviji, ponetianjeno v •^ommorcc Rrporta' ' o«l 5. deo. 1921 in doatavljcuo uašim tukajšnjim časopisom fotoni Jugoslp-genskega oddelka K. L. f. 8. jo fl-i pa učno mlniatratvo kraljevlpe yr-hov, Hrvatov Jn Slovencev »kozi generalni konzulat pripoelalo n« F. Ia I. S. sledeči .popravek, ki ga ta urad ffcdi pravičnosti drage volje priobčile:
'Poročilo ameriškega podkonzula v Helgradu, ponatisnjeno v ♦♦Coiumorce Reports" 'od 5. decembra m. I., daje'o financijalno-ckonomskih razmerah naše države izvestne netočnoetl. Govoreč o va-}uti naše zt»mljc, apomipja, da jo cirkulacija papirnatih novčanlr posktičila od 8,M1,000.00Q dinarjev na 4,347,000.000 dinarjev za ne cela dva mcaeca, od t7. julija do 22. at*ptcmbra, aa katero dobo, kakor pravi poročilo, se je cirkulacija povečala za 50«,000,000 dinarjev. Pomota te trditve obstoja v tem, da jo ameriški ptidkonzul predvidel in zaračunal v zvišano cirkulacijo papirnatega denarja tudi vaa posojila, ki jih je Naro-napravila privuionn strankam. Narodna banka je dne 8. julia imela na poaojilih I9H.44S,-408 diaarfev, ki dne 22. aepteuibra jih jo bilo 448,042,220 dinarjev.
BStS
it.
mor
Mmapii
GLAVMI gTAN« MSI4» SO. LAWKDALK AVB> fHICSOO, ILLINOIK
iz. r..*ti»ii iJtkM f »OLNItICt OP$M6 W|PNJK OKROŽJE.	P-itUmlk, WWt4» t. Uvmdsls A*„
jZkmaaa int j
MfADNO OKB0US«	r1
Mik« tns«l. Mt)4 aasmat ■, mpy,
- PP9PP^d>orni odbor t
Zdniftitvaal M'
frW*W«ik. Prask Alsl, «1X4 I jsths Ovsa* s aaa ■ Jss. Bsk 1101 K. - . JraMOVNI ZORAVMIK. Dr. P. J.
agi.
mm
mltl.cmr at%,chni»40. u Maj. *
issfc tz^ASrztz
vse'zadiv* v jcvui i blagajn
ss#lev» BlaaaiaMtvs t. N. P, J„ IU74I te.
»t5B
M
ranih od Narodne banke, katera poaojila ac. vračajo koncem aezo-ne. Potemtakem vaa ponojlla, ki ao jako likvidna in ss vračsjo v najkrajšem čaeu (od dveh do treh roeseesv) ns morejo se smatrati kot povečana oirkalaeija papirnatih aovčanie, alti ne morejo vpli* vati im padee dinarja. u
4,0<1 interesa je pripomniti, da je dne 31. januarja 1vsega skupaj bilo novčanic v cirkulaciji za 4,570,(196,740 dinarjev, kar ae nikakor ne uiore smatrali kot pre-o breme uit e v a papirnim uovocm v razmerju Z drugimi dršavand v eo-sodstvu s ČcUoalov»kljo v prvem
mestu, i", - f . ♦ .»v, .
"Z ozirom ua Številno stanje prebivalstva v kraljevini Hrbov, Hrvatov in Hlovem ev, ki presega 12 miljonov, »e količina novčanie v tečaju uc more nikakor smatrati za veliko. •
'VUovpruč o carinskih prihodih V budžotncui letu 1921-22, ame » iški podkoozul, ns da bi objaaaU akor trslm ekonomske razmere v zemlji, pravi, da ao lati bili enako porazdeljeni na uzov in izvoz, Kar sc tiče prihodov ia uvoza, so iati znašali 4119.974,00(1 dinarjev in iz izvoaa	dinarjev. Kadi
pravilnega reruiipvauja »lanje »a-voza in uvoza trvlif napraviti ale. mg opazke :	■
"V prvem polletju Uttl,Ja liUo uvoženo mnoge več M a ga, ker js izgledalo, da g Im uvozna ceriaa
čaj jo bil » tuneli in drugimi objekti. V vsej pentlji ni ostalo niti en« proge nerazrušcue. TutU ves vozni materijal je bil upropaščen. Troški za popravila šeleimie eo
Inventar in materijal	69,047,Q00
Instalacija	177,13M00
Vozni materijal	104,205,000
Poškodovane proge	44,590,000
Vaega skupaj ' 377,980,000
4' Vsa ta popravila »o bila isvr šeua z izdatki po budšetu, uc da bi ac zateklo k posojilu za celih treh let, Kadnje Hiveata<dj«ko posojilo aa šel»an(če'od 600 miljonov dinarjev je bilo preti vleuo še le v sadnjem čaau.
"f teku prve polovice leta 19)9 je NI promet akaai vao kraljevino doveden v normalno »t»nja, tabo da jc ldt» takoj vzpostavljena redna aveza a Kvropo. Vse proge so bile definkivao popravljene in obnovljeno je bilo veliko število va<4 gonov |n lokomotiv. Tako kraljevina Hrliov, Hrvstov in Slovsneev razpolaga ssdaj a železniško mre šo od«9,168 kilometrov, od čegar prihaja ns ozkotirne železnice 2,703 kilometrov, kar uc znaša ni ti ene tretjine šelrsulške mrože.
"Od lote do leta js premet stalno rasel. Hadi primere naj navajamo številke i v miaolem letu je bilo netovorjenih na normalnih progah 'ill.:iH4 zaprtih vagonov ln 3fi».6fl0 odprtih vegouov, do^im ju bilo netovorjenih ua ozkotirnih progah HO,628 zaprtih in UMi.720 odprtih vagoaov,. torej 2,440 ns dsn. Netočno je postavljeno v ročllu ameriškega podkonzula, da so naše proge natrpane e vagoni In tiri na poatajab aakapAAnal. Te ae jc zgodilo lf ob priliki zadnji mobilizacij* prati Karlovi aventU' ri v Pešto. Tedaj je mobilizacija (rajala ml 23. oktobra do 2M. na-vernim«, sa katsni dobo je bil prti-met tnalo tcetmtavlien Ali Jakoj pr. izvršeni dcmobllizaelji je bilo

T*
KllanUop je obiakal glf mesto ueke ameriške dršava. setU ja guvernerja, ki je zrlo prijazno aprejel in h javno naprava in aavode v mestu a priporočilom, da ai jth goat skrbno ogloda.
Ne pozabite obiakati tudi na- f še dršavna kaaai|pjae im Aa lite na kaznsaaa, ki ja po v mnenju vreden pomiloššeaja( sporočite", je končno rekel vernor.
t osel jem", je dejal fllart. m trop in aa posl9.vil. " : Učs je Obiakal keenitsitfe, ki lam kontraktni sistem in A raz-deljena v oddelka, ,V čevljarski delavni«! ae je filantrop približal jetniku.*
"Zakaj ale tukaj f" ga je vpra> sni
"Zaradi ponarejanja čekov,M "Hte krivit" M l>a."
"Ali se ksaatst" ''K, ješe ramo na ljubim, am« nsk čs mislite, da m vest ali kakor aa to še pravi ea mo-
tile." .,% '	.
• /likaj f"
"Jaz ša vsdno goljufam." "Kaj to pomenit" "C'ujis, da vam rszlošim ia po> ksšem. Ko aem bil aaaaj jsče, ni-sem bil t4diko prebrisan, da bi zmsnjal ničvreden papir, ae bi ms biU ujeli. Bil aanl Ia zaU aem prišel v tole Čevljar-ako delavnico. Kdaj pa glejte, kaj delam tukaj. Prosim, pazlM dobro na proces, Ta
je čevelj, ki še niats podplata. Takej vaamem podplat in ga aa stroju prllvr-tlim k usnju. Podplat ja narejen U samoga atiaajaaega papirja, ko je pa čevelj gotov, priliaaam nsnj tale pešat, ki odUeaa na iiodplatii /nsmko "»amo usnje". Tako delam. Pogodbenik doki aa čevlje desetkrat reč kot eo vred«
t
i&s ."t
vtsmo eerine znatno znižale, v ka	«« lavoz svetega «1
prtv„. ir.i,vi..Mkih ur« >it velik bedak, ker m^rn »lepa. tako
d»i W- i jak iMelašuk i ne bi bil zo-
tersm slučaju M se \*fm Imel t no povišati. Izvozne carine ae bi le cmšaar 27. »rpu«bw 1921, aU radi slabe letine ai mogel nastopiti izvoz v oni meri. kakor se je pričakovalo, Ali pri vsem tem ni uvoz povsem prišel aa breme J*ve zu. v oni meri kekor v svojem po ročilu navaja ameriški pod konzul.
vghnejči prevoz trgovinakih pio
- - -«- ^tizgrj: "žt&z
in priaegam vam. da m* ne satiro nikdar vaš; pač pa bom ia-itZišiMp1 u šupaaa v mojem
al u.	. ■ j
' Kile nt rop je zapustil jnšo in meeto. ia elovo h governorju ni
a transportom Kemo ne tovarn* za »iadkor
djs l2*3Sd vagonov Hd
•Po |polnosti otirsta ln po j»-konti potniškega in trgovinskega prometa, kraljevina stoji boljše mi ia izpred^ostalih sosednih držav."1
(J' ki u Bt.r devet let. je rd»i nega prem.»ga, pošteno mssdo In
PBODA SB
40 akrov olieegajoča farma,1MA akrov so njive bi travniki in dra* gfh tO akrov pa je poštdk. Proda l^ggr ae tičo Š^eaaiškegs «brs M dogovoru kskor kdo kade, ta. bi treba io imeti v arfsllk ds je'Mmo fsrmo tU tudi vse živino bi
r ifvvs^ w»	---m p i p* i m —	9	i - —»	- —— -—- —■ - » ^ —^	m	••• •	w — v-■	- « ■ *—
kr«me N« kaj m* če hočejo biti newlvisni in svob^l j}4| p«i umiku sovrnšniks ptel, y%rm potrebnim orodjem Zs po-madšanki nsiiier-ni možje ter radarji.	pabiamo razrušen Val rfalant mo-<Um>iis pišite na naslovi Nisk
Mkti vali da »e Tita z olroei lin»phy je dejal v svojem poro- ^ovi ia »ai jekleae kmisfraMje IfeneingCr, f. O. Bos 14« Wdlar<l ^^^J hkn za javnost "Olirsčamo se ns'M bili popolnoma uničeni leti

II. B. MikUvčtf.
r M. Doctojmklj
BESI •
fTOjt flui-