Poročila pofnihov iz V zadajih mesecih je več Evropejcev obiskalo Rusijo. Med ajimi je velik pri jatelj sovjetov, češki noviaar Šrom, ki je priobčil svoja opazovaaja v čeških listih. Njegova poročila pa za sovjete aiso ugodaa. Piše, da bo petletea aačrt vsled razaih vzrcko. imel koacem leta 1932 celo drugo lice, kakor je bil prvotao zamišljea. Maogo poslopij še ni dokoačaaih. Sploh pa industrija ni v pra vem razmerju s kme.ijskim gospodarstvom. Potem opisuje, kako manjka obleke, obutve, papirja, mesa itd. V Moskvi se nastavljajo Ijudje v vrstah, da dobe iz prodajalea 1 kg mesa za 17 rubljev za 1 tedea. A vrste ne smejo stati aa trgih, marveč v vežah ia aa dvoriščih prodajalea, da jih ae opazijo t.jci. Naši občudovalci sovjetskega gospodarstva naj bi tudi poslali zastopnika v Rusijo, da bi si tam ogledal sovjetske »čudeže«. Najbrž bi se ajegovo aavdušeaje za boljševike ravao tako ohladilo, kot se je češkemu noviaarju Šromu. V Rusi'1 je bil letos tudi vodja holandskih socijalaih demokratov W. I. Matthijsea, ki je v holaadskih listib objavil za sovjete neugodaa poročila. V zadajem času sta bila v Rusiji Nemca Just ia iažeair Jaspert. Poročila posledajega prinaša deloma list »Rossija i Slavjaastvo«. Med drugim se tako le izraža: »Kako lice dežele vidi turist, navadea potnik, ali v sovjetsko Rusijo povabljea gost? Vobče je prisiljea potovati po deželi s sovjetskim voditeljem. Brez voditelja aihče ae vidi ne tovara, ne šol ia ne kolhozov. Pročelje vidi pri poslopjih, kjer se izdelujejo eae ali dru ge reči. Ia aeposredao dejstvo sovjetskih zakoaov dostikrat čuti sam na svo ji koži. Potniki, ki potujejo s pornočjo »Inturista«, večkrat slišijo od svojih voditeljev, zlasti če potujejo po južni Rusiji, da sovjeti zelo neradi vidijo, če obiskujejo nemške špecijaliste. Lahko se osumijo, da so ogleduhi gospodarskih naprav.Neki moj zaaaec je potoval ia je obiskal mene v vili, ki je oddaljeaa 40 km od mesta. Že drugi daa so mu rekli: »Vi ste bili včeraj pri g. Jaspertu; bodite previdai, mi vse izvemo!« Tu je dokaz, kako policija aadzoruje špecijaliste ia kako se boje tega, kar bi oni mogli povedati. Ako bi bilo vse v redu, zakaj bi se bali resnice?« Torej po 15 letih boljševiške vladc ia v zadajem letu sovjetske »pjatiletke« sme tujec, potujoč po Rusiji, pogledati samo to, kar mu pokaže boljševiški voditelj. Tu je čisto jasao, da nekaj ni v redu. Ia v redu ni boljševiško gospodarstvo, ki je stra?ao lepo na papirju pred očmi Evrope, v resnici pa pod — vsako kritiko. Ia dalje piše g. Jaspert: »Mi daa za dnevom rišemo aačrte staaovaaj, klubov, šol, toda vse je ostalo do zdaj večiaoma na papirju. Krivdo za to, d$ naše udružeaje, katero je poklicano, da dela načrte le za poslopja, ae pride do dejanja, vali voditelj udruženja aa g. Maja (od boljševiliov povabljea aemški špecijalist) ia aa druge aemške stavbeaike. Seveda je treba najti fcozla, ki aosi krivdo, da se delo ni izvršilo.« Tako poroča iažeair Jaspert, ki je bil v sovjetski službi. Osla, ki nosi krivdo za boljševiške neuspehe, naglo aajdejo, največkrat je kriv kapitalizem. Mi nismo prijatelji kapitalizma in ga aikoli aismo zagovarjali. Toda resaici na ljubo moramo povedati, da je v Rusiji dosti več revščine kot v vsaki kapitalističai državi. Boljševiki naj pokažejo resaičen napredek gospodarstva v svoji državi, ne samo aa papirju, ia blago staaje Ijudstva, potem bomo drugače o njih pisali ia govorili.