- 453 -
SOCIALNE VREDNOTE V JUGOSLOVANSKIH USTAVAH
Dr. Tone Strojin
I.
Jugoslovanska revolucija je imela za cilj narodno in socialno osvoboditev^. Os-
voboditev ni bila mogoča drugače kot z revolucijo. Narodna osvoboditev je bila
mogoča le z orožjem in za ceno ogromnih človeških in materialnih žrtev. Soci-
alna osvoboditev pa se izvaja s socialno politiko, se razvija in prilagaja po po-
dročjih, čeprav jo ovirajo predvsem neugodna gospodarska gibanja.
Socialna osvoboditev človeka je v zagotavljanju njegove socialne varnosti v širšem
pomenu besede. Podlaga za socialno varnost pa so socialne vrednote.
Začetke oblikovanja socialnih vrednot srečamo že med vojno, tako na osvoboje-
nem kot na okupiranem ozemlju. To pionirsko obdobje nastajanja socialne var-
nosti in socialnih vrednot je imelo značilne oblike, negovane med NOB, kot po-
moč sirotam, pogorelcem, invalidom, družinam izgnancev; pomoč v materialu itd.
Za to obdobje je značilna praktična socialna pomoč, zlasti na osvobojenem ozem-
lju, s strani OF, aktivist AF2 in drugih organizacij, ne pa akti, ki bi jo določa-
lil
Za povojno obdobje je spet značilno, da je bila vsaki dejavnost od obnove, ki je
sicer tudi imela socialno naravo-obnoviti vse za vsal;ogar-do ustanovitve poverje-
ništev za socialno skrbstvo pri ljudskih odborih, v osnovi socialna, ker je bila na-
menjena ljudstvu. Gesla kot "Tovarne delavcem, zemljo tistim, ki jo obdelujejo",
so imela razredno vlogo in socialno naravo. Celo udarniško delo in mladinske ak-
cije so bile izpeljane v znamenju vzajemnosti in solidarnosti za obnovo domovine.
V povojnem času je bil velik povdarek na kolektivizaciji. Vse, agrarna reforma,
proizvajalna sredstva in naravna bogastva v družbeni lastnini in celo prisilni ukre-
pi, npr. razlastitve in komasacije zemljišč ter zadružništvo, je bilo storjeno, da
bi se doseglo kolektivizacijo. Čeprav se je pri tem tudi pretiravalo, prehitevalo
dane možnosti in se ozko razlagalo, se je želelo ustvariti socializacijo z blago-
stanjem, z uresničitvijo na daljši rok.
2e prva ustava Demokratične federativne Jugoslavije z dne 31.1.1946 je v neka-
- 454 -
terih svojih določbah navajala nekatere socialne vrednote. Za to obdobje ad-
ministrativnega socializma in šibkega materialnega standarda so bile bolj
deklarativnega pomena, čeprav so bile prežete z vizijo prihajajočega sociali-
stičnega humanizma. Naj kot take socialne vrednote, ki so jih prinesla že NOB
in avnojska načela, posebej poudarimo bratstvo in enotnost, demokratičnost, os-
voboditev človeka, pravico narodov, da se sami odločajo za odcepitev (politične
vrednote). A tudi materialnih vrednot v obliki ustavnih pravic ni manjkalo. Ta-
ko so bile po 24. členu takratne ustave z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih do-
mov in zavetišč že zaščitene koristi matere in otroka in pravica matere do pla-
čanega dopusta pred porodom in njem (materialne vrednote). Zagotovljena je bi-
la enakopravnost žensk z moškimi na vseh področjih, t r je v primerjavi s stan-
jem v stari Jugoslaviji pomenilo socialno preobrazbo v položaju ženske. Mladolet-
niki so bili pod posebnim varstvom države (26/6. člen), državi pa je bila nalože-
na tudi skrb za dvig zdravja (36. člen).
Posebej pomembno za našo temo je načelo "Država zlasti ščiti in podpira siro-
mašnega in srednjega kmeta s svojo gospodarsko politiko, cenenimi krediti in
davčnim sistemom v (19/5. člen ustave). 2rtvam vojne tako vojnim invalidom dr-
žava zagotavlja dostojno življenje in brezplačno usposabljanje za delo, otrokom
padlih borcev in žrtvam vojne pa posebno državno skrb (po 35. členu ustave) (so-
cialne vrednote). ^ ............
Prehod v samoupravljanje s sredstvi v družbeni lastnini je spremenil kvaliteto so-
cialnih vrednot, s tem da je odločanje in zagotavljanje pomoči prenesel z držav-
nega na družbeno področje (deetatizacija) tja, kjer so tisti, ki odločajo, bližje
socialno ogroženim, pomoči pa pravičneje obravnavane in odmerjene. Sicer pa se
tudi seznam pravic in dolžnosti državljanov z ustavnim zakonom z dne 13. janu-
arja 1953 ni spremenil.
To obodbje, od sprejema ustavnega zakona do ustave iz leta 1963, bi lahko ozna-
čili za prehodno, saj se je dejansko načrtoval prehod iz administrativnega socia-
lizma v samoupravno družbo. Prevladovale so klasir^ne onjitične vrednote in poli-
tična organiziranost, množili in krepili so se mednarodni stiki, ki so privedli do
neuvrščenosti, politika aktivne koeksistence, mirnega reševanja sporov brez upo-
.abe sile - vse to lahko označimo kot socialne vrednote mednarodne vrednosti.
- 455 -
Samoupravljanje znotraj države uveljavlja staro socialistično načelo delitve po
delu, a misli se tudi na dela nezmožne in socialno ogrožene. S krepitvijo eko-
nomske moči, a tudi z mednarodnimi posojili, se povečuje obseg prejemnikom
socialnih pomoči vseh vrst, uveljavlja pa se tudi sama organizacija socialnega
dela znotraj občin. Vendar država s svojimi organi še vedno pokriva in obvladu-
je problematiko urejanja socialne varnosti, čeprav se v socialni politiki kažejo
vidne težnje po družbenem reševanju socialnih primerov.
Dejansko oživljanje federalizma po ustavi iz leta 1963, ki je doseglo svoj vrhu-
nec s sprejemom ustavnih amandmajev leta 1971 in, končno, ustave iz leta 1974,
je utrdilo vlogo republik in pokrajin, kar se je pri bolj razvitih republikah in
pokrajinah, ki so imele večje-možnosti za reševanje socialnih primerov, odrazilo
tudi v socialni varnosti. Osnovna delitev pristojnosti na področja socialne var-
nosti je bila izvedena že v zvezni ustavi, tako da je bilo določeno, da republike
in pokrajine z zakonom urejajo sistem zdravstvenega varstva, pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, varstvo tistih rizičnih skupin, ki so to postale zaradi
posledic vojne in nesreč pri delu, ter varstva družinskih razmerij in zakonske
zveze. Priznavalnine za borce NOV so še naprej dajale republike oziroma ob-
čine, vendar so bile zaradi različnega narodnega dohodka na prebivalca že med
občinami iste republike očitne razlike.
II.
2e iz preambule ustave SFRJ iz leta 1974 izhaja razredna narava oblasti, izve-
dena iz NOB in socialistične revolucije'', ki pomenita boj zoper stari družbeni
red, ki je temeljil na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenako-
pravnosti in začetek ustvarjanja družbe, v kateri bosta človek in njegovo delo
osvobojena izkoriščanja in samovolje in v kateri bodo ustvarjeni pogoji za svo-
4
boden in vsestranski razvoj slovenskega naroda .
Se bolj je socialna osvoboditev človeka poudarjena v temeljnih načelih, ki po-
menijo pravice naše ustavnosti. Med njimi več načel navaja, če že ne obravna-
va, tiste socialne vrednote, ki so omenjene v VII. načelu uvodnega dela ustave
SR Slovenije. Tu je kot temelj socialne in ekonomske varnosti človeka in de-
lavca, zlasti poudarjeno združeno delo, rizič.iim skupinam in drugim pa se na
podlagi vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja premagovanje socialnih razlik, ki
- 456 -
izvirajo iz ekonomske nerazvitosti in ostalih neenakih možnosti za življenje in
delo. Se posebej v 4. odstavku tega razdelka temeljnih naCel ustava naglasa,
"da delovni ljudje in občani organizirajo in razvijajo socialno skrbstvo kot de-
javnost, s katero nudijo na temeljih vzajemnosti, solidarnosti in socialistične-
ga humanizma pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih
ljudi in občanov pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost in usposabljanju
za življenje in delo".
To VII. temeljno načelo izpostavlja razsežnosti in pomen združenega dela v več
pomenih:
- dela kot temelja socialne in ekonomske varnosti,
- pomoči iz dela kot vira vzajemnosti in solidarnosti za premagovanje socialnih
razlik in gospodarske nerazvitosti,
- dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti za zagotavljanje zdravstvenega
,1   varstva, pokojninsko-invalidskega zavarovanja, socialnega skrbstva in ostalega.
Pomen VII. temeljnega načela oblikujejo že predhodna temeljna načela ustave
od I. - VI., ki predstavljajo moralne vrednote, vodila socialistične družbe in us-
merjanje poti družbenega razvoja. .a*
Tudi v preostalih temeljnih načelih ustave, od VIII. do XII., so opredeljene nič
manj pomembne politične vrednote tega sistema.
Vloga temeljnih načel pri opredeljevanju vloge socialnih vrednot je v določanju
korenin tistih socialnih vrednot, ki izhajajo iz dela in prispevka iz dela na pod-
lagi vzajemnosti in solidarnosti delovnih ljudi in občanov. Ta načela rabijo tudi
za razlago smeri in namena socialnih vrednot v jugoslovanski družbi, pri čemer
je treba posebej poudariti politični pomen socialne varnosti v samoupravni dru-
žbi. Doslej se je poudarjalo in gledalo na socialne vrednote kot na izsek iz živ-
ljenja in dela, morda kot na beneficijo iz dela ali celo kot nekak okrasni doda-
tek. Treba je podčrtati, da je pomen socialne varnosti in socialnih vrednot v
SFRJ treba vedno povezati s celotnim njenim družbenopolitičnim in družbenoeko-
nomskim sistemom.
- 457 -
III.
Temeljna načela uvodnega dela ustave so socialistične vrednote jugoslovanske
družbe. Te so v teh načelih opredeljene kot smer in podlaga, ne le za delo-
vanje vseh in vsakogar v skupnem družbenem nadzoru, ampak so tudi socialne
vrednote.
Za uresničevanje 'eh vrednot so zlasti pomembni materialna podlaga družbe,
ki je uglašena na položaj človeka v združenem delu, družbena lastnina, zdru-
ževanje dela in sredstev družbene reprodukcije, samoupravne interesne skup-
nosti kot tudi položaj kmetov in samostojno osebno delo s sredstvi, ki so v
lastnini občanov.
Gotovo je v vsakem primeru na prvem mestu delo, združeno in osebno, kot
jamstvo za osebno in kolektivno, socialno in ekonomsko varnost.
Družbena lastnina pomeni temelj združenega dela za večino izvajalcev in upo-
rabnikov storitev, ki so opravljene s pomočjo družbene lastnine. Pri tem mo-
ramo ločevati dobrine splošnega pomena, komunalne dobrine in proizvajalna
sredstva v družbeni lastnini.
Delegatsko združevanje v samoupravnih interesnih skupnostih,, v našem primeru
skupnostih socialnega skrbstva, že po sami možnosti predstavlja neko vrednoto,
ker se le tako zagotovi možnost združevanja, omogoči vpliv na oblikovanje so-
cialne politike v okviru danih možnosti in planira potrebe.
□d zgoraj naštetega nič manj pomembna so upravičenja do pravic, svoboščin
in dolžnosti človeka in obrana. Seznam pravic, ki jih zagotavlja ustava, je pe-
ster in vseobsežen, kar se ga od praktičnih (pravice samoupravljanja) prek kla-
sičnih družbeno-ekonomskih (pravica do dela, izbire delovnega mesta, dopusta
in oddiha) pa osebnih (pravica do načrtovanja družine, nedotakljivosti osebnega
in družinskega življenja) do kulturno-prosvetnih pravic (izbire poklica, uživanja
kulturnih vrednot). Znotraj njih so posebno pomembne tiste, ki se nanašajo na
socialno zavarovanje, socialno politiko in socialno pomoč. Ustava dalje ne de-
finira inštitutov socialne varnosti, ker uresničevanje socialno pravnih razmerij
prepušča samoupravni organiziranosti-
- 458 -
IV.
Socialno pravna razmerja v jugoslovanskem pravu socialne varnosti oziroma so-
cialnega prava^ je mogoče razločevati po upravičencu:
- fizični osebi, ki je obravnavana kot socialni primer,
- kolektivni osebi, ki jo lahko označimo kot socialni problem,
- družbenopolitični skupnosti, ki jo štejemo kot manj razvito,
- področju naravne katastrofe (kot pomoč prizadetim krajem).
w
Za zadnji dve alineji je mogoče reči: kot dejanje socialistične in človekoljubne
pomoči. Načini in ukrepi reševanja so od primera do irimera različni, čeprav
je socialna politika v reševanju načelno enotna po cil.^, ki ga skuša doseči.
Socialna varnost po tem, na koga se nanaša, je lahko na ravni:
- med republikami in pokrajinama in znotraj njih še med občinami, kar se
lahko označi kot socialno izravnavanje med razvitimi in nerazvitimi (politična
socialna varnost),
- gospodarskih panog in družbenih dejavnosti, kjer gre za usklajevanje razlik, ki
izhajajo iz dela in po delu (ekonomska socialna varnost), vir!*t*i5 ■
- posamičnih socialnih primerov in posameznih področij, ki so jih zadele razne
nesreče in naravni riziki (osebna socialna varnost).
Za urejanje teh in takih primerov in področij je značilno, da niso pokriti s
predpisi, temveč veljajo dogovarjanja o osnovah, skupnih podlagah za prispe-
vanje, prispevnih stopnjah, rokih, merilih itd. in
Pravni temelj za njih je v ustavi široko označen kot zagotavljanje osebne, eko-
nomske in socialne varnosti. Od samoupravne interesne dejavnosti je odvisno,
kako bo izvedla socialno politiko, ki je eden od temeljnih akterjev jugoslovan-
ske povojne preobrazbe.
Težava pri izvedbi socialnopravnih razmerij so načini (modifikacije), pogoji in
primeri, kaj se šteje pod socialno politiko in do kam seže pomoč. Ker gre za
prepletanje široko političnega z ozko socialnim vidikom, razločevanje marsikdaj
ni bilo ne lahko ne pravično, večkrat je bila ta pomoč bližja bratstvu kot so-
cialni potrebi.
- A59 -
Ugotavljanje socialnopravnih razmerij ali kratkjmalo socialnih primerov mora
biti v prihodnosti strokovno socialno delo. Čeprav je dogovarjanje v primerjavi
z zakonodajo boljši način reševanja socialnih potreb in stisk, mora biti ugo-
tavljanje soci=ilnopravnih razmerij strokovno opravilo. Da bi se pri preširokem
tolmačenju, kaj šteje kot socialni primer, uveljavil red, morajo imeti odločujo-
čo vlogo merila za socialni primer in prosti preudarek na strokovni osnovi.
Vedno in povsod naj bo viktimizacija zaradi socialne stiske, ne glede na to,
ali izvira iz biološkega dogodka, podedovanega stanja, neugodnih gospodarskih
razmer ali tehnološkega vidika.
Seveda pa se dajatve iz socialne varnosti ne uresničujejo po enotnem modelu,
temveč se predstavljajo kot:
- socialnoekonomske pravice, kot so pravica do dela in iz dela,
- socialno zavarovanje kot sistem socialne samozaščite prek skupnosti pokoj-
ninsko-invalidskega zavarovanja,
- socialna preskrba udeležencev NOB, španske vojne idr.,
- socialna pomoč tistim, ki so zaradi raznih vzrokov te vrste pomoči potrebni
in smo jim kot humana družba na podlagi vzajemnosti in solidarnosti dolžni
zagotoviti.
-qu>te im-^ii?!)* ,f V.
Socialne vrednote v jugoslovanski ustavi moramo ocenjevati z vidika funkcije,
ki jim jih ustava daje, to pa so cilji njihovega uresničevanja, ki so zapisani v
V. razdelku Temeljnih načel ustave SFRJ. Ta razdelek med drugim določa:
"Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organi-
zacijah in skupnostih si na temeljih solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega
humanizma zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost in ustvarjajo čedalje
ugodnejše možnosti za življenje in delo in za razvoj vsestranske osebnosti de-
lovnega človeka. Ti cilji socialne politike se uresničujejo z nenehnim zboljše-
vanjem in izenačevanjem življenjskih razmer in delovnih pogojev, s tem da se
na temeljih solidarnosti in vzajemnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz ma-
terialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo, izenaču-
jejo možnosti za izobraževanje in delo ter onemogočajo in odpravljajo socialne
- 460 -
razlike, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu.
Socialistična družbena skupnost zagotavlja materialne in druge pogoje za ure-
sničevanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki se jim
zagotavlja socialna varnost."
Obseg normiranja socialnopravnih razmerij je zamejen z določbo 3. točke prvega
odstavka 281, člena ustave SFRJ, ki določa, da federacija po zveznih organih
ureja temeljne pravice delovnih ljudi in zagotovi njihovo socialno varnost in so-
lidarnost. To pomeni, da federacija določa sistem, pri čemer ta sistem, pred-
vsem pa vsebina temeljnih pravic v ustavi ni nikjer vr prej opredeljena, kaj še-
le določena.
Določanje o tem, kaj je v pristojnosti republik in pokrajin, je v njihovih usta-
vah. Za Slovenijo velja, da v okviru svojih pristojnosti uredi z zakonom tudi
druga razmerja, kot tudi sistem zdravstvenega varstva, pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja, varstva invalidov, invalidnih otrok in mladine, borcev NOV,
španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih
prostovoljcev ter civilnih invalidov vojne kakor tudi družinska razmerja in zakon-
sko zvezo (15., 16. tč. 32. člena ustave SRS).
z zakonom se lahko določi načela tudi v otroškem varstvu in socialnem skrb-
stvu - delovni ljudje in občani ju samostojno urejajo v občini, krajevni skup-
nosti, samoupravnih interesnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
VI.
Socialne vrednote po jugoslovanski ustavi predstavljajo:
- sistem vrednosti, ki vse niso tesno vezane na predpise, temveč izhajajo iz
našega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema, kakor jih tolma-
čita v zvezi s položajem delovnega človeka v njem,
- nedotakljivo podlago človeka, ki se aktivira v pravice in obveznosti, ko na-
stopijo socialne potrebe in stiske,
- jamstvo socialne varnosti vseh in vsakogar.
- 461 -
Koncept jugoslovanskega modela socialne varnosti je gibljiv, vendar kljub ne-
ugodnim gospodarskim gibanjem, ki odmerjajo in določajo socialnopravna raz-
merja in oblikujejo socialne potrebe človeka, občana in delavca zagotovljen
vrednostni si^^^em.
OPOMBE:
1. Glej Slovenski poročevalec št. 28 z dne 14.7.1942.
2. Glej Fočanske predpise iz leta 1942.
3. Prva alineja preambule ustave SR Slovenije.
4. Prav tam.
5. Glede poimenovanja ni enotnega mnenja. j