Poštnina plačana v gotovini!
Domžale, 26. januarja 1978 LETO XVlI-St. 1
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. — Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale.
G&cinfrhi

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
NAŠA DEJAVNOST - POMENI TUDI ODGOVORNOST
Ob vstopu v letošnje leto smo zapisali, da bomo morali postoriti & veliko stvari, ki smo jih sicer že začeli v lanskem letu. Pred nami $e nahaja RESOLUCIJA o družbenoekonomskem razvoju za leto 1978 in čas je, da spregovorimo o lem dokumentu. Pri tem mora hiti prisotno spoznanje, da je od gospodarske rasti odvisna ne samo sposobnost za razširjeno reprodukcijo v materialni proizvodnji, am-Pak tudi višina sredstev za skupno, splošno in osebno porabo. Soočiti se moramo z nekaterimi zadevami: s povečanjem izvoza, zmanjšanjem •uvoza, večjo produktivnostjo in urejevanjem osebnih dohodkov, ker bomo le tako sposobni izvesti Vse začrtane investicije. To pa po-menL da bomo morali spoštovati C(lino dejstvo: da bosta skupna in splošna poraba zaostali za 20% za rastjo družbenega proizvoda, ker ho tako edino mogoče doseči Vcčjo akumulativnost gospodarst-va in njegov nadaljnji razvoj.
Javna razprava o osnutku OBČINSKEGA STATUTA mora po-
enoten sistem planiranja, nakazano utrjevanje krajevne samouprave in vsega tistega, kar bo pomagalo delovnemu človeku in občanu posegati v vse pore našega razvejanega in pestrega vsakodnevnega dogovarjanja in sporazumevanja, kot novih sestavin v različnih oblikah odločanja.
Nadaljnja naloga, ki nas čaka, je delo na uresničevanju določil 7.AKONA 0 ZDRUŽENEM DELU. Res je, da smo skušali ob koncu leta rešiti mnoga vprašanja, vendar vse kaže, da nismo povsod • prišli do pravega bistva nagrajevanja po delu, ker smo .nekatera določila zapisali preveč formalno in jim nismo dah vse potrebne vsebine. Čeprav radi poudarjamo, da je to šele začetek, pa vendar ne smemo pozabiti tega, da je mnogokrat ravno od začetka odvisna nadaljnja pot in tudi dokaj občutljivi medsebojni odnosi, ki pogojujejo tudi kvaliteto dela in gospodarnost. Mnoge razprave o oblikovanju prihodka, dohodka, čistega dohodka in sredstev za skupno porabo so zbudile v nas razmišljanja, vendar nas istočasno zave-
»pirnici Količevo potekajo montažna dela opreme za kanonski °/ ///. Na sliki vidimo gladilni valj, ki je med najtežjimi deli nove
takš*' V VSe^ sred‘nah,
^ ,lc spremembe in dopolnitve.
Pri nuhkazujcj° bistveno kvaliteto Hih i ‘kovanju v praksi preizkuše-^^83tskih odnosov. Istočasno Wmora ta ukcija steči v vseh os?evn'h skupnostih, ker so v U"|u statuta podana izhodišča ^'hl-kovanje zborov delegatske •'ih ji'ne 'n skupščin samouprav-'/presnih skupnosti, podan
opreme
saj gre za zujejo, da začnemo odpravljati v praksi čestokrat prisotno dvolič -nost. Tisti, ki ustvaijamo sredstva smo dolžni zagotavljati sredstva tudi za dejavnost na področju družbenih dejavnosti. Pri tem pa moramo uvesti takšno svobodno menjavo dela, ki bo programsko in materialno sprejemljiva, ki bo nadzorovana s strani združenega dela in ki bo predvsem stvarna. To pa
pomeni, da se moramo pogovarjati slabe strani dosedanjega delovanja o racionalnem obnašanju in da delegatskega sistema, zato je sedaj smo vsi na vseh področjih odgo-	čas, da poiščemo v naših sredinah
vorni za trošenje vsakega dinarja ,	tiste, ki nas bodo kot delegati
v kakršnekoli namene.	najbolje zastopali v skupščinah in
V zadnjem času veliko razprav- kamor bodo prenašali tudi naše ljamo o Kardeljevi študiji in ob realne potrebe. Usklajevanje z go-njej skušamo ocenjevati lastne poti spodarskimi zmogljivostmi in so-v nadaljnjem razvoju socialistične- lidarno reševanje, pa pomeni ena-
S samoprispevkom smo v naši občini zgradili veliko šol. V prihodnjih mesecih bo potekala razprava o skupni porabi, v kateri se bodo delovni ljudje odločali tudi za financiranje šolstva v naši občini
ga samoupravljanja. 0 tem moramo dobiti jasne poglede, saj gre za vse tisto, kar je tako svojsko v današnjem svetu, saj gre za utrjevanje našega socialističnega razvoja in notranjih odnosov. In če iz tega zornega kota gledamo na DELEGATSKE VOLITVE, potem ni nobenega dvoma, da volitve niso samo neko tehnično opravilo, ampak silno odgovorno politično dejanje. Kako bomo izbirali kandidate in oblikovali delegacije, kako se bomo delegatsko organizirali v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in v občini, od tega bo odvisno marsikaj, kar bomo morali delati v prihodnjih štirih letih. Prve iz -kušnje imamo, poznamo dobre in
kopraven razvoj celotne občine in to na vseh področjih, na katerih odločamo kot delovni ljudje in občani.
Vrsto nalog smo že začeli izpolnjevati, posamezne zadeve smo sprejeli in ravno zaradi tega ne bi smelo biti nikogar, ki bi stal ob strani in se ne bi vključeval po svojih zmožnostih in sposobnostih
v razreševanje prisotnih odprtih vprašanj, ki izvirajo iz stalnega razvoja naše samoupravne socialistične družbene stvarnosti.
Smo v času, ko moramo zasejati plodno seme v vseh sredinah, saj bomo le tako lahko želi sadove in ustvarjali bogatejši jutrišnji dan!
Uredniški odbor
f	1
V DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVUAMO:
*	ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn in za njihove družinske člane
*	obrazložitev odloka o lestvici katastrskega dohodka
L________________________________________________)
SEMINAR ZA VODSTVA ZK V OBČINI
Dvodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZKS in člane komiteja Občinske konference ZKS Domžale je imel predvsem akcijski značaj in začetek permanentnega usposabljanja vodstev za politično delo v vseh sredinah in na vseh področjih.
Glede na to, da so bila v preteklem letu izvoljena nova vodstva osnovnih organizacij in da se je večina sekretarjev menjala, kakor tudi članov komiteja, je seminar ob segel vrsto vprašanj, ki so prisotna pri vsakdanjem delu komuni-
podali oceno Stane Mlakar, Lado Škerjanc, Marjan Kopitar in Marjan Kaliman. Na tem področju bo potrebno še veliko narediti in odpraviti nekatere slabosti, ki izvirajo zgolj iz formalnega oblikovanja samoupravnih aktov, ne pa iz dejanskega sistema nagrajevanja po delu. Marjan Kopitar, Marjan Bolhar, Lado Goričan in Justi Smrdelj pa so razpravljali o pred-stoječih nalogah pred volitvami v teh organizacijah. Poudarjeno je bilo, da je potrebno kadrovsko dobro pripraviti nova vodstva, ker
in izvozom in o prizadevanjih za realno rast osebnih dohodkov in za izpeljavo začrtanih naložb v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
O posameznih temah se je razvila bogata razprava, ki je osvetlila tako pozitivne rezultate na navedenih področjih, kot tudi vrsto pomanjkljivosti, ki jih bodo morali komunisti rešiti v svojih sredinah. Še posebno je bilo poudarjeno delo pred delegatskimi volitvami in neprestana skrb za kadrovska vpraša-
nja in stalno usposabljanje vseh članov Z K, v najrazličnejših oblikah družbenopolitičnega izobraževanja. Dolžnost članov komiteja in sekretarjev osnovnih organizacij ZK je, da prenesejo vse zadolžitve med svoje člane in s tem dosežejo tisto široko aktivnost, ki je v predkongresnem času nujno potrebna. Člani ZK se morajo zavzemati za politično akcijo v vseh sredinah in morajo biti v središču številnih dogajanj v občini.	R.L.
OBLIKOVANJE DELEGACIJ -NAŠA PRAVICA IN DOLŽNOST
Del sekretarjev osnovnih organizacij ZK in članov komiteja občinske konference na dvodnevnem seminarju v Domžalah
stov v naši občini. Sekretar komiteja Milan Narat je podal oceno o dosedanjem delu komunistov v občini, se zadržal na nekaterih perečih vprašanjih, ki so bila prisotna v preteklosti in ki jih je potrebno dokončno rešiti. Marica Jerman, Ladislav Dejanovič in Danica Košir pa so spregovorili o nalogah, ki izvirajo iz 5. seje CK ZKS in ki obvezujejo člane ZK o vrsti nalog in o stalnem vključevanju v dogajanja v posameznih sredinah, kakor tudi o sprovajanju akcij, ki potekajo v okviru tedna Komunista.
Posebno pozornost so Marija Ivkovič, Ivan Je retina in Jernej Lenič posvetili nadaljnjemu razvoju družbenopolitičnega sistema in kritično spregovorili o pomanjkljivosti v vsem delegatskem sistemu in potrebi realnega proučevanja Kardeljeve študije o vseh problemih, s katerimi se srečujemo v sedanji praksi delegatskih razmerij v naši občini.
Ker se nahajamo pred novimi delegatskimi volitvami, sta Marija Ivkovič in Maks Jeran spregovorila o najpomembnejših dolžnostih vseh pri evidentiranju in o pred-kandidacijskih konferencah. Glede na to, da je potrebno odpraviti nekatere slabosti, ki so se predvsem pojavljale pri delu delegacij, in da bodo sedaj le-te v večini primerov odpravljene, se pojavljajo nove naloge pri oblikovanju samih delegacij in njihove kadrovske sestave.
Posebna pozornost je bila posvečena uresničevanju zakona o združenem delu. O sprovajanju in uresničevanju določil zakona so
bo od tega v veliki meri odvisno tudi delo obeh družbenopolitičnih organizacij, to je sindikata in mladine.
O pomenu in dosedanjem razvoju družbene samozaščite v občini so uvodoma spregovorili Karel Kušar, Bojan Krištov in Milan Narat. Čeprav je bilo na tem področju veliko narejenega, pa bo potrebno posvetiti še več pozornosti delovanju odborov za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kot tudi oblikovanju narodne zaščite. Poudarjeno je bilo, da zvezno priznanje, ki ga je prejela občina za obrambne priprave zavezuje vse dejavnike, posebno pa še osnovne organizacije ZK, da pokažejo še večjo aktivnost povsod, kjer je to potrebno. Družbena samozaščita mora postati sestavina vsakodnevnega življenja in dela tako v delovnih organizacijah, kot v krajevnih skupnostih.
O zunanji politiki je spregovorila Marija Ivkovič, o verski problematiki v občini pa Alfonz Avbelj in Maks Zajc. Tako je tovarišica Ivkovičeva opozorila na posamezne protijugoslovanske pojave v današnjem svetu in naši zunanji politiki ter o obiskih tovariša Tita v lanskem letu v posameznih državah, predvsem pa na Kitajskem in v Sovjetski zvezi; tov. Avbelj in Zajc pa o tistih verskih vprašanjih, ki se pojavljajo v posameznih krajih v naši občini.
Družbeno planiranje in družbenoekonomsko resolucijo za leto 1978 je podal Milan Marolt in nakazal razkorake med ustvarjenim dohodkom in potrošnjo, uvozom
V	obdobju, ki je neposredno pred nami morajo biti v središču naše politične pozornosti priprave na druge delegatske volitve; dejanje našega odločanja, s katerim bomo 9. in 12. marca izbrali najboljše izmed nas za člane delegacij na vseh ravneh. To je naloga vseh naprednih socialističnih sil, ki je nikakor ne moremo prepuščati le ozkemu krogu aktivistov v KK SZDL. Izpeljavo volitev moramo povezovati s celotnim družbenoekonomskim in političnim dogajanjem pri nas, kateremu dajejo obeležje prizadevanja za uresničitev usmeritve razvoja socialistične samoupravne demokracije, kot je to opredelila 30. seja Predsedstva ZKJ študiji Edvarda Kardelja, dosledno uresničevanje ustave in zakona o združenem delu, priprave na kongrese ZKS in ZKJ in aktualna ekonomska situacija.
Takšna je bila temeljna usmeritev celodnevnega seminarja za predsednike KK SZDL, sekretarje terenskih 00 ZK, predsednike KO ZZB NOV, predsednike 00 ZSMS in predstavnike SIS 26. 12. 1977 v prostorih restavracije Slamnik, ki sta ga pripravila OK SZ DL in Klub samoupravljalcev v dogovoru z vodstvi vseh družbenopolitičnih organizacij.
Dopoldanski del je bil namenjen seznanjanju z osnovnimi značilnostmi gospodarjenja v Jugoslaviji in občini v preteklem letu, razpravi o Kardeljevih „Smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", oceni delegatskega sistema v občini v prvem mandatu in kadrovskim pripravam na volitve. Uvodne teme, ki so jih podajali Milan Marolt, Karel Kušar, Jernej Lenič in Marija Ivkovič, pomenijo tudi prispevek k družbenopolitičnemu izobraževanju krajevnih funkcionarjev, ki še vedno ni deležno zadostne pozornosti.
V	drugem delu je potekal razgovor o nalogah v neposrednih pripravah na volitve, o spremembah volilne zakonodaje in kandidacijskih postopkih ter predlaganih novostih o oblikovanju skupščin SIS in oblikovanju delegacij. Razprava je potrdila stališča glede odprave konferenc delegacij za skupščine SIS tako, da bi vsaka KS imela svoje delegatsko mesto v zborih uporabnikov skupščin SIS.
Tudi ocena neustreznosti splošnih delegacij za skupščine SIS
je bila enotna in povsem v skladu z novo zakonodajo in stališči RK SZDL, da je potrebno povsod, kjer so za to pogoji izvoliti posebne delegacije za posamične skupščine SIS, in le izjemoma združene za več SIS sorodnih dejavnosti ali splošne za vse SIS. Splošne delegacije naj bi zadržale le tiste KS z majhnim številom prebivalcev (največ nekaj sto), ki tudi sicer nimajo ustreznih organizacijskih-kadrovskih, tehničnih in drugih pogojev za njihovo delo.
Oblikovanje posebnih delegacij pa zahteva mnogo širšo kadrovsko osnovo, zato mora evidentiranje potekati čim hitreje in čim širše. v razpravi ni bilo mogoče razrešiti vseh vprašanj in dilem glede oblikovanja posebnih in združenih delegacij v posameznih KS. Nekatere nejasnosti v zvezi z volitvami delegacij za skupščine SIS > kandidacijskimi postopki pa * čakajo na dokončne opredelil
RK SZDL.
Predsedniki oz. sekretarji družbenopolitičnih organizacij na sen narju so v zvezi s predvolilno akti nostjo sprejeli naslednji DOG
1.	Izhodišče za vso politi^ aktivnost v pripravah na volit je ocena družbenopolitičnega' ekonomskega razvoja z vidi uresničevanja družbenih planje. in začrtana usmeritev nadaljuj ga razvoja našega politič^. sistema socialističnega salT1 upravljanja.
2.	Na podlagi ocen rezultatov
slabosti uresničujemo sprej kadrovsko politiko tako, <*a ■ vsem delovnim ljudem, ki51 P zadevajo za razvoj sanioupr* ni h	socialističnih
omogoči kandidiranje za gatske funkcije.	[C.
3.	Proces evidentiranja jc P„.
počasen. Udeleženci se zav ^ jejo, da bodo v svojih sre ;§o takoj vzpodbudili moč Jti; akcijo evidentiranja, c v-ranje pomeni v sedanji z3 družbenopolitično prizna* J ^e. dosedanjo vsestransko dr ' , nepolitično aktivnost p° nika.	fiS
4.	Do 20. I. 1978 bodo v vsei v na krajevnih konferencah
ali na zborih občanov v rali vse evidentirane obča
Nadaljevanje na
3. str»
PREDLOG
nove razporeditve delegatskih mest v zborih občinske skupščine ter zborih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
V osnutku novega statuta občine je predvideno, da zbori občinske skupščine ostanejo tudi v novem mandatu enako številčni kot so bili do sedaj, vendar se glede na ugotovitve in izkušnje, ki izhajajo iz delovanja občinske skupščine v sedanjem mandatu, predvidevajo spremembe v razporeditvi delegatskih mest temelječe na sledečih načelih:
-	Konference delegacij v zboru združenega dela se naj zmanjšajo do največje možne mere.
-	Tam, kjer ostanejo konference delegacij, naj bodo bolj organizirane po teritorialnem principu kot po panožnem.
-	Večjim OZD, ki so do sedaj imele več delegatskih mest, se to število zmanjša za eno delegatsko mesto.
Delegatska mesta v zboru združenega dela
Pošilja delegate:	Štev.
1.	Termit Domžale
2.	Mlinostroj Dome
3.	Hidrometal Mengeš
4.	Helios Domžale
5.	Lek Mengeš in Bayer farma
6.	Slovenijales Radomlje
7.	Papirnica Količevo
8.	Tosama Domžale
9.	Induplati Jarše
10.	Trak Mengeš
11.	File Mengeš
12.	Universala Domžale
13.	Toko Domžale
14.	Žito enota Vir, Pivovarna Union - enota Mengeš, Eta — obrat Mengeš, F ructal Alko — enota Domžale
15.	Melodija Mengeš, Tamiz Mengeš
16.	Rašica TOZD Moravče, Planika TOZD Mojca Lukovica, Mizarska delavnica Moravče
17.	Ljubljanska banka - Banka Domžale,
Zavarovalna skupnost Triglav - enota Mengeš,
ONZ Zora Domžale
18.	Elektro Ljubljana okolica, Ptt - TOZD Domžale
19.	Napredek Domžale, Gostišče Konšek, Slaščičarna Bistrica ter vse trgovske poslovalnice na območju občine Domžale
^0. Avtoservis Domžale
21- Varnost Mengeš
-2. Biro 71 Domžale, SGP Slovenija ceste —
Opekarna Mengeš, Beton Zasavje - TOZD Domžale, Komunalno gospodarstvo Mengeš, Komunalno podjetje Domžale, Cestno podjetje Domžale
^3. Emona Prašičereja Ihan, E mona Poljedelstvo, Govedoreja Domžale, GG Domžale, Veterinarski zavod Domžale
‘J Semesadike, KPC Jable
‘•5. Osnovna šola Jurij Vega Moravče,
Osnovna šola Janko Kersnik Brdo,
Osnovna šola Martin Koželj Dob
del. mest: 1 1 1 3 1 1 3
3
4 1 1 2 3
1
1
1
1
1
3
1
1
1
1
1
1
26.	Osnovna šola Šlandrove brigade,
OŠ Josip Broz Tito Domžale,
Osnovna šola Venclja Perka,
Glasbena šola Domžale
27.	Osnovna šola Matije Blejca-Matevža Mengeš,
Osnovna šola Radomlje, POŠ Homec
28.	Center srednjih šol Domžale,
Strokovni izobraževalni center Domžale,
B iotehnična fakulteta — Raziskovalna postaja Rodica, Delavska univerza Domžale,
Kinematografi Domžale
29.	Vzgojno varstveni zavod Domžale
30.	Zdravstveni dom Domžale,
Dom počitka Mengeš, Dom počitka Domžale
31.	Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi,
na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva
32.	Kmetje, ki trajneje sodelujejo z Emono TOZD Kooperacija skupaj z delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva
33.	Delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organiz. in društev
1
1
1
1
1
3
3'
1
Zbor krajevnih skupnosti ostaja po osnutku statuta številčno nespremenjen. V kolikor pride do razdružitve sedaj obstoječe KS Domžale, se njenih pet delegatskih mest razdeli med novo ustanovljene KS. V kolikor pride do ustanovitve še novih KS, predvsem pri tistih KS, ki imajo 1 delegatsko mesto, dobijo nove krajevne skupnosti avtomatično svoja delegatska mesta v zboru.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti Število delegatskih mest v skupščini vsake SIS določajo delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi SIS. Iz dosedanjih izkušenj iz delovanja skupščin SIS pa predlagamo, da so delegatska mesta v skupščinah SIS razdeljena po naslednjih kriterijih:
—	konference delegacij krajevnih skupnosti v zborih uporabnikov morajo odpasti, ’
-	razporeditev delegatskih mest s strani združenega dela v zboru uporabnikov SIS naj bo enaka kot v zboru združenega dela občinske skupščine.
Če bi dosledno upoštevali zgoraj navedena načela, bi zbori uporabnikov skupščin SIS šteli 83 delegatskih mest, kar pa je glede na prostorske možnosti v zvezi z zasedanjem zborov skupščin SIS preveč. Zato predlagamo, da bi v zborih uporabnikov skupščin SIS vsaka krajevna skupnost imela svoje delegatsko mesto in sicer samo eno. OZD pa naj bi tudi praviloma imele samo po eno delegatsko mesto razen naj večjih kot so:
Helios, Papirnica, Tosama, Induplati in Toko po dve delegatski mesti, obrtniki in kmetje po 1 delegatsko mesto. Tako bi zbori uporabnikov šteli 63 delegatskih mest.
Statutarna komisija
SPOMINSKA SLOVESNOST V RUDNIKU
li J ^etos so se 8. januarja zbra-
borci in aktivisti, da
sc pred spomenikom poklonijo spominu na tragične dogodke, ki
Nadaljcvanje z 2. strani
S.

janut vne službe SIS ge rj‘l 1978 priprav:
sPrememb
sn_ -F<cme
>veU?k°uVn5? Statl Pegatov UP Čm m
7.	Statutarna komisija bo organizirala strokovno pomoč KS pri spremembah njihovih statutov.
8.	V vseh KS se s pomočjo Kluba
samoupravljalcev in občinskih vodstev DPO v januarju organizirajo razprave o študiji Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema	socialističnega
samoupravljanja" in pogovori o nalogah pred volitvami ter krajevnih problemih.
Občinska konferenca SZ DL Domžale
so se odigrali na tem mestu 6. januarja 1945. leta. Na ta dan je sovražnik zaradi izdaje uničil partizansko tehniko in zadejal težki udarec političnim delavcem tedanjega kamniškega okrožja.
Letošnjo slovesnost je organizirala Krajevna organizacija ZZB NOV Duplica in tovariš Stihtar je lahko pozdravil okoli tisoč prisotnih, natopajoče in ob spomeniku zbranih 24 praporov iz kamniške in domžalske občine. Predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj je v govoru orisal tragične dogodke in spregovoril o pomenu našega NOB in revolucije in o nalogah, ki jih moramo danes vgraditi v naš koncept splošnega ljudskega odpora.
V kulturnem programu je sodelovala Godba iz Kamnika, mladin-
ski pevski zbor iz NOŽIČ in recitatorska skupina osnovne organizacije ZSMS iz Volčjega potoka.
Ponovno so se srečali borci in aktivisti, nekateri med njimi morda prvič po krvavih dneh, ponovno so oživeli spomini in mnogo le bilo tistih, ki se jim je utrnila solza v očeh ob stisku roke in ob želji, da bi leto prineslo čim več zadovoljstva in da se čez leto dni ponovno srečajo na kraju, kjer so morala zaradi izdaje v cvetu mladosti usahniti življenja predanih borcev in aktivistov.
V zimski dan je izzvenela žalo-stnika, toda spomini ne bodo nikoli utonili v pozabo.
R. F.
BORCI SO OCENILI SVOJE DELO
Na redni letni skupščini 10. 12. 1977 je organizacija ZZB NOV Domžale ocenila svoje delo, ki je
Alfonz Avbelj Savo je bil na skupščini ZZB NOV izvoljen za predsednika Občinskega odbora
trajalo od leta 1973 dalje. Skupščini je prisostvovalo 52 delegatov, ki so bili izvoljeni v krajevnih organizacijah in gostje, med katerimi so bili: Mirko TUŠEK - predstavnik Republiškega odbora 'ZZB NOV Slovenije; Mirko JERMAN - predsednik borcev občine Bežigrad; Josip JERAS - predstavnik Obč. odbora Kamnik; Jernej LENIČ, Viljem DRŽANIČ, Marija IVKOVIČ, Marjan KOPITAR, Vera GROŠELJ in Jakob ČERNE.
bilo spominske ali pa delovne ter politične akcije, ki bi minila brez borcev. Devet komisij, ki so delale pri predsedstvu, je skrbelo za raznolikost dela in se povezovalo z vsemi dejavniki na družbenem, političnem, gospodarskem in samoupravnem področju. Tako je delalo v razlinčih odborih pri D PO, krajevnih skupnostih, odborih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in v samoupravnih organih in delegatski skupščini preko 1.700 članov, kar predstavlja brez dvoma veliko število in kaže dokajšnje angažiranje borcev. Tako so komisije reševale socialna, stanovanjska, zdravstvena vprašanja vseh borcev v občini, predsedstvo pa je bilo v veliko pomoč krajevnim organizacijam pri njihovem delu. Velika pozornost je bila posvečena prenašanjem tradicij NOB in revolucije, spomeniškemu varstvu in odkrivanju novih spominskih obeležij in srečevanju članov na številnih tovariških srečanjih in na mnogih izletih.
Uvodne misli za razpravo sta podala na skupščini predsednik Franc Avbelj-Lojko in sekretarka Dragica Kolenc.
Ko je tov. Loj ko govoril o vlogi organizacije borcev v današnjem svetu in sedanjem trenutku, je med drugim dejal: „Organizacija ZZB NOV je tista družbenopolitična or^nizacija, prek katere se po-
		
i v/ •-/ li i	i	'ji . .	\V -.L I
	>1 Jr -v,	It j
	(iitfitti	~ 'X	
Številni prapori borčevskih organizacij kamniške in domžalske občine so se poklonili spominu tragično preminulih aktivistov v Rudniku pri Radomljah
Delo skupščine je vodilo delovno predsedstvo, katerega predsednik je bil B oris LENČEK. Vsi delegati so prejeli obsežno gradivo, ki je bilo pripravljeno za to konferenco in v katerem so navedeni tudi številni podatki o dejavnosti članov in o opravljenih nalogah v tem mandatnem obdobju. Tako vidimo, da živi na območju občine 2441 članov ZB in 418 članov VVI, kar pomeni skupaj 2859 članov obeh organizacij, od tega je 1142 žensk, dvojno dobo pred 9. 9. 1943 pa ima priznanih 913 članov, med katerimi je 10 nosilcev partizanske spomenice 1941 in en narodni heroj.
Iz poročila je razvidno, da so se borci aktivno vključevali v mnoga dogajanja v občini, saj skoraj ni
stavlja veliko dolžnosti in nalog. Tako je naša organizacija našla svoje mesto v resolucijah 10. kongresa ZKJ, 7. kongresa ZKS in še posebno 7. kongresa ZZB NOV Jugoslavije. Naša organizacija opravlja v družbi specifično politično vlogo kot borbena organizacija, ki je zrasla iz NOB in socialistične revolucije ... Revolucionarne izkušnje in nespomai politična moralna sila tako posameznikov in organizacije kot celote, zahtevajo vestno demokratično vključevanje borcev v naš politični sistem. V naši preteklosti smo včasih podcenjevali vlogo borčevske organizacije, vendar se moramo proti vsem tem podcenjevanjem boriti, kakor proti tistemu mišljenju, da smo nekakšna avantgarda,
ki ima edina pravico pojasnjevati stanju se vendar moramo vprašati, cilje in interese naše revolucije, ali je pripadnost kot borca in nek-Nikoli nismo poveličevali našega da njega člana ZK res odvisna samo boja z namenom, da bi potvarjali od nekaterih trenutnih slabosti, zgodovino, ampak se vračamo v posledic vojne in od prenapetosti pas boja in revolucije zaradi tega, tempa našega življenja? Morda ker je iz tega boja zrasla današnja tudi nismo našli prave poti, da bi stvarnost in katere neposredni obli- posamezne tovarišice in tovariše kovalci smo bili tudi mi. To pa je pripeljali ponovno v vrste ZK? dejstvo, ki nas neprestano sili, da Morda pa smo tudi pozabili na prenašamo na mlajše rodove vse, oblike in metode dela, ki so v kar je bilo v času NOB plačano z preteklosti bile takšne, da jih ni
Člani delovnega predsedstva na skupščini borčevske organizacije, ki je razpravljala o številnih vprašanjih življenja in dela borcev
dragoceno krvjo naših ljudi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo tisti, ki moramo gojiti resnično tovarištvo in prijateljstvo in skrbeti, da ne bosta izginili iz naše zavesti humanost in pripravljenost pomagati povsod tam, kjer je to potrebno. “
Tovarišica Dragica Kolenc pa se je v svojem organizacijskem poročilu dotaknila povezanosti borčevske organizacije z mladino in poudarila, da je potrebno vezi neprestano krepiti, kot je bilo to tudi v preteklosti. Poleg tega se je dotaknila tudi ustanovitve Aktiva ZB pred katerimi stojijo.. velike naloge, predvsem zaradi tega, ker število članov ZK med borci nikakor ni zadovoljivo. Med ostalimi je dejala: „Večkrat smo se že pogovarja li o vzrokih, ki so pripeljali do tega, da je tako veliko število borcev izstopilo iz članstva ZK. Prišli smo do spoznanja, da so ti člani po svojem notranjem prepričanju še vedno takšni kot so bili in da bi bili v danem trenutku še vedno v prvih vrstah. Res so vzroki dokaj različni, toda pri takšnem
razu me La samo KP, ampak vsi, ki so se vključevali v organizirano delo? V času NOB smo bili komunisti in skojevci tisti, ki smo odločali o uspehih posameznih akcij in tudi danes bi morali z mladimi komunisti iz vrst ZSMS sprejemati vse partijske zadolžitve in jih sprovajati v enotni fronti SZDL. Aktiv ZK se bo tudi v bodoče prizadeval za ponovno vključitev borcev v ZK, vendar bo uspeh odvisen od tega, če bomo kot tovariši zaupali drug drugemu, tako kot smo v najtežjih časih "
V	nadaljevanju se je tovarišica Kolenčeva dotaknila tudi vprašanja pogrebov soborcev in poudarila, da je to dolžnost, ki zahteva koordinirano akcijo vseh družbenopoh' tičnih organizacij in tudi pravne ureditve.
V	razpravi so sodelovali: Mirk Tušek, Mirko Jerman, Marija Ivkovič, Jakob Černe, Vera Groše J. Rajko Hafner, Ivan Pirš, B°r's Lenček, Jože Pirš, Franc Štifta < Bojan Bogataj, Polde Aleš, Al‘°
Nadaljevanje na 5. stran
	mmmm		
			
‘•pF			
	K |		
	■Ik		
Gostje in delegati na skupščini borcev in vojaških vojnih i"u med razpravo			
USTANOVNI OBČNI ZBOR LB-BANKE DOMŽALE
Ustanovni občni zbor nost večjega povezovanja denarnih LB-BANKE	Domžale je bil hiš s samim gospodarstvom in
26. decembra 1977 in so se ga ude- družbenimi dejavnostmi. Opozoril ležili izvoljeni delegati, podpisni- je na razprave, ki so bile prisotne kov samoupravnega sporazuma o pri ustanavljanju Banke Domžale ustanovitvi nove banke v Dom- in tudi odgovornost vseh ko-žalah. Po sprejetju poslovnika in mintentov, da bo poslovanje v izvdfitvi delovnega predsedstva, ki resnici takšno, kot je predvideno v s° ga sestavljali: Vinko Pecelj, samoupravnih aktih. Povezava med Lovro Mokorel in Minka Obrado- banko in gospodarstvom mora biti vič, je stekla razprava o posamez- takšna, da bo mogoče reševati z uju dokumentih in samoupravnih združenimi denarnimi sredstvi vse jiktih, po katerih bo poslovala nova tisto, kar smo zapisali v srednje-banka. Občnega zbora so se udele- ročni program. To sodelovanje pa dl tudi: Jernej Lenič, Viljem je že potrdila javna razprava v de-J^žanič in predstavnik Ljubljanske lovnih organizacijah, saj so delovni anke tov. Benčina.	ljudje dali soglasje za ustanovitev
Poročilo iniciativnega odbora je nove banke v Domžalah.
P° al direktor Ljubljanske banke v dosedanji banki je vlagalo podružnice Domžale Albin sredstva 500 deponentov in to 80 ^emenc, ki je v svojem izvajanju a gospodarstva in 420 iz ne-Pouaaril pomen preobrazbe celot- gospodarstva, sij« lnanpne8a 'n monetarnega jn kakšna je bilančna vsota? ma v Jugoslaviji in tudi nuj- [^ta 1972 je bilančna vsota zna-
g ,c?ec“ decembru so delegati na ustanovnem občnem zboru e Domžale sprejeli vrsto samoupravnih aktov in s tem začrtali nove smeri razvoja te denarne institucije v naši občini
Nadaljevanje iz 4. strani
Prav?lj’iSavo 'n Miha Pavlič. Razjed k*- 80 °P°zorili na veliko osvetvi0-*00 povezanost pri delu,
dročiuhQ,dAl0 z ,nladimi’ na P°'
šev J. aLU m se zavezali za razre-ki jz|Je. nekaterih odprtih vprašanj, preivu’Jajo iz zdravstvenega varstva, $ke ^nje tradcicij NOB v pionir-vov ,rganizacije, ustanovitev akti-cijah ■ rcev v delovnih organiza-Trjgi 111 za ureditev znane bolnice PravuV V Kol°vcu. Iz bogate raz-ki n . Povzemamo tiste predloge, stavn/ , m'mo ostalih postali se-
Orenni de* programa borčevske
^“■zacije;
borcem ni<?.’ je znana mnogim je velik ‘n hi jo tudi danes obisku-‘ho mladine;
bodo tjj,devati se je potrebno, da »edstv, 1 v hodoče zagotovljena Posebn,, 23 davljenje članov ZB, %rost (J** ^ ^hinov WI, kajti na ***» kj ::i P°kvljajo mnoge bolez-Zdravjjj. Je P°trebno klimatsko
Spfejct > Predlog SZDL, da
se tovariša F ranča Avblja-Lojka predlaga za republiško Priznanje OF;
— neprestano je potrebno utrjevati delo z vsemi D PO in se sedaj vključiti v akcijo za izvedbo delegatskih volitev in delati tako, da bo predkongresna aktivnost še bolj poživila delo na vseh področjih.
Po končani rzapravi so bile izvedene volitve in sicer za 37-član-ski občinski odbor, za predsednika in sekretarja občinskega odbora. Delegati so soglasno izvolili za predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Domžale tovariš Alfonza AVB UA-Sava in za sekretarja tovarišico Mihaelo KOLENC-Dra-gico.
Novoizvoljeni predsednik je podal okvirni program dela in to občinskega odbora, predsedstva in komisij. Delegati so osvojili vse predloge in zadolžili novoizvoljeni občinski odbor, da sc čimpreje konstituira in sprejme program, iz katerega bo razvidno delo tudi vseh komisij. S programom je potrebno seznaniti vse krajevne organizacije in preko Občinskega poročevalca tudi širšo javnost.
M. P.
šla 262 milijonov din, 30. 11. 1977 pa je narasla na 1.164 milijonov din, kar predstavlja porast za 444 %. V strukturi sredstev predstavljajo vedno večji delež a-edstva prebivalstva, ki so v letu 1972 znašla 54 milijonov din, koncem novembra 1977 pa že 289 milijonov din, kar je za 433 % več. Velik porast na ta sredstva predstavlja izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice, kar se vidi tudi iz stanja osebnih dohodkov na hranilnih knjižicah, ki je novembra znašlo 768 milijonov din, kar je 25 % vseh sredstev prebivalstva.
Banka s svojimi sredstvi močno vpliva na investicije, ki se izvajajo v naši občini in tudi srednjeročna programa občine in banke sta usklajena. Poleg gospodarskih, pa so prisotna vedno bolj tudi vlaganja v komunalne in stanovanjske objekte. Vse to nalaga 54-članski delovni skupnosti veliko odgovornosti, ki pa je pogojena tudi z obnašanjem vseh komitentov in bo v bodoče močno odvisna tudi od novih organov upravljanja, je zaključil svojo razpravo tov. Klemenc.
Predsednik skupščine občine Jernej Lenič je med ostalim dejal, da pomeni ustanovitev nove banke v Domžalah veliko obveznost ne samo za delovno skupnost, ampak za celotno občino, saj z ustanovitvijo še nikakor ni doseženo vse. Zaradi tega bo potrebno tesno sodelovati na vseh področjih in razviti takšen sistem samoupravljanja, ki bo zagotavljal medsebojno sodelovanje in pogojeval razvoj na vseh področjih. Res je velikega pomena to, da imamo banko, toda zavedati se moramo, da s tem prevzemamo vse posledice gospodarjenja, ki mora biti takšno, da bo pomagalo uresničiti zastavljene cilje na vseh področjih in da bodo delovni ljudje dobili v tej novi denarni hiši vse tisto, kar bo tudi njim kot vlagaleem pomagalo premagovati mnoga prizadevanja za nadaljnji razvoj tako gospodarstva, kot družbenega in osebnega standarda.
Predstavnik Ljubljanske banke tov. Benčina pa je poudaril, daje z ustanovitvijo narejen samo prvi korak na področju preobrazbe bančnega sistema in da bo pri tem potrebno zasledovati tako določila zakona o združenem delu, kot tudi vse predpise na finančnem področju. Banka je posebna finančna služba, ki mora biti samoupravno vodena in njena prvenstvena naloga ima svetovalni značaj tako pri naložbah, kot pri združevanju dela in sredstev, kar pomeni v bistvu tudi drugačen odnos do vseh, ki sodelujejo z njo. Preobrazba bo
možna samo tedaj, če bomo zavestno sprejeli vse obvežnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz kapitala, s katerim moramo najbolj racionalno tudi gospodariti.
Po sprejetju več samoupravnih sporazumov in sklepov, ki urejajo poslovanje Ljubljanske banke -BANKE Domžale so bile opravljene tudi volitve novih organov.
Sprejet je bil sklep, da do izvolitve na podlagi razpisa opravlja dolžnost individualnega poslovodnega organa dosedanji direktor podružnice tov. Albin KLEMENC, njegov namestnik pa je tovarišica Marinka REPIČ.
Za predsednika zbora banke je bil izvoljen Franc FARČNIK in za podpredsednika Viljem LIMONI. Predsednik izvršilne"- odbora je Vinko PECELJ, podpredsednik Aleksander RIHTAR, člani pa: Franc FARČNIK, Milka KORITNIK, Nina KOTAR, Francka MARINŠEK, Lovro MOKOREL, Jelka OBRADOVIČ, Ivan OŠEP, Ina PERME in Vinko RAHNE.
Kreditni odbor sestavljajo: Oto FIŠER, Marta GOLOB, Nina KOTAR, Viljem LIMONI in Vinko PECELJ.
Odbor za stanovanjsko-komu-nalne zadeve sestavljajo: predsednik Jakob ŽANO ŠKAR, podpredsednik Ivan DERŽIČ in člani: Fanči MAJHENIČ, Jelka OBRADOVIČ in Greta ŠTIFTAR.
Za delegate za zbor ZDRUŽENE banke so bili izvoljeni: Vinko PECELJ, Nina KOTAR, Jakob ZANOŠKAR, F rancka MARINŠEK, Štefan KMETIČ.
V	razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa Banke in njegovega pomočnika so bili izvoljeni: Ingo PAŠ, Franc ŠINK in Jakob ZANOŠKAR.
Za člane kadrovske komisije so bili izvoljeni: Slavko BAJEC, Božidar HaBiČ in Francka MARINŠEK.
V	odbor samoupravne delavske kontrole sq bili predlagani (izvolijo jih članice banke): Leopold ZAJC in namestnik Marija TOMAN, Mirko BIRK in namestnik Franc HRIBAR, Lojze ROJINA in namestnik Janez ŠTIRN, Igo PAŠ in namestnik Milica TOMAŽIN, Janez KRALJ in namestnik Ivanka GROŠELJ.
Na koncu so delegati izrazili željo, da bi novoizvoljeni organi delali po sprejetih aktih in da mora postati nova banka sestavni del naprednih prizadevanj na vseh področjih in opravičiti že opravljeno delo pri povezovanju dela in sredstev v naši občini.
V
Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV DOMŽALE je na svoji seji 12. januarja sprejelo SKLE P, da uvede redno
DEŽURNO SLUŽBO VSAKO SREDO od 16.—18. ure
v prostorih Občinskega odbora ZZB NOV Domžale, Ljubljanska 70/11. V času dežurstva bodo člani predsedstva dajali odgovore o vprašanjih, ki zanimajo posamezne člane Zveze borcev in Vojaških vojnih invalidov.
Predsedstvo.
Z ZDRUŽITVIJO NA NOVIH POTEH
Na referendumu o združevanju v delovno organizacijo HELIOS je v OLJARNI glasovalo 96 delavcev, ki so imeli volilno pravico. ZA združitev je glasovalo 91 delavcev, 1 je bil proti, trije volilni listki pa so bili neveljavni. Tako joOLJAR-NA postala nova TOZD delovne organizacije HELIOS Domžale.
Delavci TOZD Tovarne jedilnih in tehničnih olj „01jarna“ Domžale v sestavi delovne organizacije Industrije ulja Zrenjanin, SOZD IPK „Servo Mihalj“ Zrenjanin, se z referendumom dne 9. 12. 1977, odločajo o združitvi v delovno organizacijo „Helios“ Kemična industrija Domžale, kot temeljna organizacija.
bo lahko zagotovila uresničitev izvedbe programa. Tako je bila podana ena od konkretnih možnosti za povezovanje, združitev TOZD „01jarne“ v sestavo delovne organizacije Helios Domžale.
Pri združevanju smo upoštevali poleg vidika gospodarske dejavnosti in njene moči, tudi socialne momente.
Bodoča oblika združenih, povezanih OZD mora biti del celotnega družbenega sistema ter ravno zaradi tega ne more imeti ciljev in interesov, ki bi nasprotovali splošnim in dogovorjenim interesom in ciljem družbe kot celote.
Skladno s tem so skupni cilji in interesi obeh OZD v bodoči novi
V Oljarni Domžale so se delavci na referendumu odločili, da se združijo z delovno organizacijo HELIOS in da se oblikujejo v novo temeljno organizacijo združenega dela pri Heliosu
Povod in osnova za združevanje je bil v tem, da temeljni organizaciji sedanja oblika združevanja ni zagotavljala realizacije sanacijsko razvojnega programa. Že v letu 1975 je bil pripravljen predlog razvojnega programa, ob negativnem poslovanju v letu 1976, pa so delavci izdelali in sprejeli na samoupravnih organih sanacijski program, v katerega je bil vključen tudi program nadaljnjega razvoja temeljne organizacije. Ob sprejemanju zaključnega računa za po slovno leto 1976 in ob vključevanju sanacijskega programa, so se vsestransko prizadevali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije z vodstvom TOZD, da se uresničijo dane možnosti in osnovna načela solidarnosti iz sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju, ki so bila sprejeta ob združitvi TOZD v delovno organizacijo Industrije ulja Zrenjanin. Pri uveljavljanju in uresničevanju teh načel v obstoječi organiziranosti nismo našli skupnih izhodišč in ustreznih rešitev. Zato je bilo potrebno iskati nove možnosti na ožjem območju družbenopolitične skupnosti. Sanacijsko razvojni program TOZD „01jarne“ je obravnaval izvršni svet skupščine občine Domžale in program pozitivno ocenil z napotilom, da se proučijo možnosti združitve te TOZD v sestavo v organsko in ekonomsko močnejše delovne organizacije, ki
organizacijski obliki naslednji:
1.	Doseči čim večji učinek združenega dela in sredstev in s tem zagotoviti hitrejši razvoj obeh OZD in nove organizacije kot celote ob dolgoročnem zagotavljanju socialne varnosti in višje življenjske ravni vseh zaposlenih obeh OZD.
2.	Težiti v zagotovitvi hitrejšega gospodarskega samoupravnega in družbenopolitičnega razvoja.
3.	Zaradi boljšega izkoriščanja vseh kadrovskih, organizacijskih, tehnično tehnoloških in finančnih zmogljivosti ustanoviti gospodarsko enotnost bodoče organizacije.
4.	Z gospodarsko enotnostjo bodoče organizacije omogočiti povečanje delitve dela in s tem specializacijo TOZD in njih manjših organizacijskih služb.
5.	Izdelati in razviti merila za ugotavljanje dohodka, ki je rezultat izrednih ugodnosti na trgu, ter da se takšen dohodek po ugotovitvi, uporabi za razvoj materialne baze nove organizacije kot celote.
6.	Izdelati in razviti merila za ugotavljanje in delitev dohodka, ki ga združene TOZD dosegajo zaradi združevanja dela in sredstev v novi organizaciji.
7.	Realizacija sanacijsko razvojnega programa.
Osnove za združevanje obeh OZD, ki so določene v zakonu o združenem delu in naši interesi o združitvi, temeljijo na naslednjih elementih:
—	sosedstvo na zemljišču v industrijski coni, kije skupna glede na perspektivo razvoja Helios in Oljarne do leta 2000;
—	s povezovanjem dohodkovnih odnosov in pridobivanja večjega prihodka;
—	z združitvijo bomo uspešneje reševali problematiko izgradnje skupnih infrastrukturnih objektov in ob tem dosegli racionalizacijo teh investicij;
— z združitvijo bomo uveljavili tudi interese širše družbenopolitične skupnosti.
Zgrešili pa bi namen te informacije, če ne bi dali poseben poudarek sanacijsko razvojnemu programu, ki načrtuje nadaljnji razvoj oljarstva in graditev obrata za predelavo odpadnih maščob.
Z uresničitvijo drugega dela programa, z izgradnjo novega objekta za predelavo odpadnih ma-
ščob se bo TOZD „01jarna“ Domžale vključila v široko akcijo stabilizacije za očuvanje človekovega okolja in na drugi strani našemu gospodarstvu pridobila iz domačih surovin izredno važne proizvode, katere naše gospodarstvo pretežno uvaža.
Z načrtovanimi proizvodi iz tega programa predelave odpadnih maščob se bomo vključili kot proizvajalka surovine za bazično kemično industrijo, ki jih bodo predvsem nadalje uporabljali v DO Helios, DO v SOZD „POLIKEM“, proizvajalke zdravil, milarska industrija ter še ostali porabniki.
Ob uspešni odločitvi z referendumom o združitvi pa bomo delavci TOZD „01jarne“ imeli zagotovljeno enako socialno varnost kot ostali delavci v občini in širši družbenopolitični skupnosti.
A.D.
PO POTEH HEROJA KEBETA
V nedeljo, 8. januarja 1978 je spet oživela partizanska Jelovica, še posebej pa partizanska vas Dražgoše, v kateri je Cankarjev bataljon pred 36 leti bil tako znano dražgoško bitko. Tedaj so se maloštevilni partizani prvič frontalno bili z mnogo močnejšim sovražnikom, ki je imel mnogo mrtvih in ranjenih. Po končani bitki, v kateri so Nemci prvič uporabili tudi topove, so se morali partizani umakniti, Nemci pa so vas zažgali in vaščane, ki so ostali, pobili ali izgnali v taborišča.
Prireditev, ki se je odvijala konec prejšnjega tedna, je bila veličastna manifestacija mladih, pripadnikov JLA, rezervnih vojaških starešin, teritorialcev in drugih, ki so se tako poklonili padlim borcem in vaščanom. V eni izmed mnogih tekmovalnih disciplin je uspešno sodelovala tudi ekipa sestavljena iz treh predstavnikov naše OK ZSMS (Slovnik, Kavka, Drobnič) in treh rezervnih vojaških starešin (Grmek, Žagar, Galien,) ki so nastopili v tekmovanju ekip ZRVS in ZSMS Po poteh heroja Kebeta.
Zbrali smo se zgodaj zjutraj v Kropi, kjer je bil start in kjer so ekipe tudi opravile pismene teste in streljale. Začelo se je s topografijo, nadaljevalo s taktiko in vprašanji iz snovi, ki je zajemala ljudsko obrambo v naši socialistični
samoupravni družbi, nato pa s° tekmovalci streljali. Naša ekipa je izgubila zelo malo točk pri prvih disciplinah, bili pa so najboljši 'J streljanju s pištolo, kjer so dosegi’ 131 zadetkov. Čakal jih je še vec kot 7 km dolg pohod do Dražgoš Na poti so šli tudi mimo dveh kontrolnih točk.
Medtem ko se je vseh šest članov ekipe potilo po strmem bočju do Dražgoš, smo se morah spremljevalci zaradi hudo poledc' nele ceste vračati do Kranja 111 Škofje Loke, odkoder smo se skoz’ Železnike pripeljali do Dražgo5, kjer se je zbralo veliko starih >n mladih iz vseh koncev Slovenije.
Kmalu smo ugotovili, da so h v1 naši tekmovalci zelo uspešni, saj *° v hudi konkurenci več kot 40 ek’P zasedli dobro 3. mesto in ta*4*’ dobili bronaste kolajne ter poka za obe organizaciji.	..,
Okrepčali smo se ob bližnji^ okrepčevalnicah, si z razgledni stolpa, ki je obenem tudi s po men’ dražgoški bitki, ogledali okoj”-Dražgoš in počakali na popolna ^ sko slovesnost, ki se je začela pozdravom vseh obiskovale > nadaljevala pa z opisom bitke naših nalog v splošnem ljudsk odporu in s kulturnim programja
SSdr-fiEs&ssa
podelil sekretar ZSMS tov. Habjan.	,
TU
V letošnjem letu je prvi komandant slovenskih partizanskih 0 iggg tovariš Franc Leskovšek Luka praznoval 80 letnico rojstva. Na sliki ga vidimo na Zasavski gori, kjer je bila večja P ko prejema raport pohodnih enot. Občani domžalske obet tovarišu Luki česnali za njegov življenjski jubik'1
fi

Na podlagi 162. člena zakotja o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21—224-/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76) izdaja davčna uprava skupščine občine Domžale
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV za leto 1977 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1978 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1978.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
ZA LETO 1977
1.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977.
2.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977.
3.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977.
4.	Z avezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1977. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin.
5.	Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1977. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1977 presega
20.000 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 dinarjev letno na družinskega člana.
6.	Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1977. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1977 presega 110.000 dinarjev.
2- Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1977, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1977 presegli 97.632 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 14.644,80 dinarjev.
Napoved vložijo:
—	zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor pri davčni upravi, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
—	zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
—	zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na območju katere nepremičnina leži, če gre za dohodke od nepremičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
—	zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na območju katere leži gozdno zemljišče;
—	zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na območju katere so imeli v letu 1977 najdalj stalno prebivališče.
Napoved vložijo:
—	zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na območju katere je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
—	zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri vratarju SOb Domžale, vsak dan tudi v popoldanskem času.
Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 odstotkov oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20 odstotkov oziroma najmanj 200 dinarjev.
DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽAL E
IMA PREVOJAH BO ASFALT!
Misel o asfaltiranju cest v KS
tihr*e 'ZV*ra tam ne^e *z Pet^ese" Pr„. ko so se začele priprave za
jo vodovoda skozi Črni asf i n' ^>°^i so bili pogovori o ei ? tlj. Pa ° ^oalizaciji- 0 novem lnptr'č”em omrežju in še o čem. D ,rev°jci niso samo govorili o teh ^ , !emih, tudi prizadevali so se, ^ 1 to bilo rešeno — toda vrteli rtih 6 iV začaranem krogu, objektivih °v°*'$činah, katerim niso bili okni * aterc so bile te objektivne t0c ‘ŠČine? T° je bil sistem naše pjit« centralizirane gospodarske 6ete'ke vodene iz centra — če ho-tv. , V naših razmerah - iz enkr-, ' (Pokojni Boris Kidrič je nekih °menil. da je taka politika v Dol okoliščinah potrebna). Perife Vrsto *et se Je pozabljalo na zara(jirna °bmočja in danes se prav vojih tc8a ubadamo na vseh ni-Šele $Z 'jcrazvitostjo. Kakorkoli že, °dnos( °bna faza samoupravnih sistem-V Z razvojem delegatskega ždrujp ’ z afirmacijo zakona o naš drnJk1 de*u itd- je pripeljala stanje ,'beno produkcijski način v iz sebe ■ 46 združeno delo odloča hočete 1? 23 ^e. Najbrž je, ali če ali v$aj °’ Prevojski asfalt pogojen J v veliki meri odvisen od
misli, zajete v zgornji tezi. Vsaj tako se najnovejša stopnja družbenoekonomskih odnosov v naši družbi kaže v praksi, v najmanjših celicah združenih občanov in delovnih ljudi.
Krajani in delovni ljudje KS Prevoje so se odločili, da bodo v naslednjih petih letih asfaltirali več kot 4 km cest. Poleg tega pa bo zgrajena na posameznih odsekih tudi kanalizacija, sprva za meteorne vode, pozneje z dodatnimi objekti pa bi bila uporabna tudi za fekalije. Za izvedbo tega programa je bila pri svetu KS formirana tudi posebna komisija, ki bo spremljala in programirala izvajanje del.
Do sedaj je že izdelan investicijski elaborat in tehnično-načrtna dokumentacija ter izdelane predhodne kalkulacije. Predvideno je, da bo investicijski projekt stal 1 milijardo in trideset milijonov starih dinarjev.
11. decembra 1977 je bil na Prevojah zbor delovnih ljudi in občanov. Na tem zboru pa je bil sprejet sklep o razpisu referenduma za asfaltiranje cest in izgradnjo kanalizacijske mreže v KS Prevoje ter sklep o kriterijih financiranja krajanov KS Prevoje pri izgradnji
omenjenega investicijskega projekta.
Na osnovi soglasja z Samoupravno komunalno skupnostjo Domžale bo le-ta prispevala 60 % sredstev, ostalo, kar znaša okoli 450 milijonov starih din pa bi zbrali krajani sami s samoprispevkom v naslednjih petih letih.
Na referendumu naj bi se ljudje opredelili tudi uradno, formalno o želji, ki je prišla iz njih samih; tu naj bi se opredelili tudi za solidarnost in vzajemnost, ki sta novi kategoriji v slovarju kategorij našega družbeno političnega in ekonomskega sistema.
Predsednik SOb Domžale tov. Lenič, ki je bil tudi prisoten na zboru delovnih ljudi in občanov, je dejal, da solidarnost ni samo beseda, ampak je resnično nekaj, kar nas združuje, nekaj čutečega .. -Vsi smo slišali tudi njegove preroške besede: „Ko bodo vaše ceste urejene, bo to NOVA in UREJENA krajevna skupnost ..
Priprave za referendum so bile obsežne in kakovostne. Ljudi je bilo potrebno informirati o vsem in o vseh podrobnostih. Sistem informiranja je deloval brezhibno in tako popolno kot še nikoli do sedaj. Večje informativne akcije Prevoje ne pomnijo; na pomoč je celo priskočila RT V Ljubljana in posnela kratko oddajo iz življenja in dela KS Prevoje in je bila na
sporedu v dveh delih na prvem programu ljubljanske televizije.
18. decembra pa se je odvijal referendum; krajani, ki so sicer malo zaprti vase in nezaupljivi do neustaljenih navad in dogodkov so množično in vedrih obrazov prihajali na volišče. Nobenih očitkov, nobenih oporekanj, z obrazov se jim je videlo, da so vsi za tisti visoko zveneči in obetavni „ZA‘‘! V dogajanje se je priključil tudi ljubljanski radio in vsako uro obveščal svoj medij o poteku referenduma na Prevojah. Ob 19. uri je bilo volišče zaprto in začelo se je preštevanje glasov. Za samoprispevek je glasovalo 83,48% volilnih upravičencev, proti je bilo 7,44 % in 2 glasovnici sta bili neveljavni. Glasovanja za samoprispevek se je udeležilo 91,28 % volilnih upravičencev.
Veliki dogodki za KS Prevoje so se tako začeli.
Tone Homar
OGLAS
V službo sprejmem takoj kvalificirano ali priučeno šiviljo. Možna tudi priučitev.
Interesentke naj se oglasijo v soboto 28.1. in 4.2. pri „Zavese” Tabemik, Glavni trg 1, Mengeš.
URADNI VESTNIK SL
LETO XI-Št. 1 Domžale, 26. januaija 1978
PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Na podlagi 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik ojpčine Domžale št. 4/74) in v zvezi z družbenim dogovorom 6 skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi sprejetimi na 20. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 12.1976 in na ločenih sejah zborov dne 19.7.1977 je skupščina občine Domžale na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29.12.1977 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn in za njihove družinske člane
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918-1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Domžale.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9.1943 oz. do 13. 10.1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oz. do 1 3.10. 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1.7. 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1.7.1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oz. do 13.10.1943 in ki iim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih od 1918-1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912-1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	Stalna priznavalnina.
2.	Občasna priznavalnina.
3.	Enkratna priznavalnina.
4.	Pomoč za šolanje otrok.
5.	Pomoč za zdravljenje.
6.	Zdravstveno varstvo.
7.	Pomoč oskrbovancem v domovih počitka.
8.	Sosedska pomoč.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. ter 3. točke 3. člena tcgi odloka, če jihov skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene
pomoči po tem odloku, se štejejo va dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katasterskj dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka od 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, kijih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se podeh lahko tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, mati, oče) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovanje zavarovancev
-	delavcev, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Ce se spremenijo pego ji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša ali ukine, iz 12. člena tega odloka pa zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ skupščine občine Domžale o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se jx> tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih neseč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
11.	člen
Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRŠ, ob upoštevanju kriterijev:
-	bolezen (upravičenost do dodatka za postrežbo in
tujo pomoč);
-	posebne zasluge za NOB (delo v partizanskih enotah ali na terenu);
-	da prosilec sam oz. njegov zakonec nimata nobenih
dohodkov;
-	drugo.
Izjemoma se stalnapriznavalninallahko poviša največ do 120 % vsakokratnega mejncgi zneska najmž|ih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS.
12.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno
družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oz. 80 % tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni.
13.	člen
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov poprečni mesečni dohodek na dru-žinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se otroci uspešno učijo.
Pomoč za šolanje se lahko podeli:
-	za učence osnovnih šol do višine 40 %;
-	za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 %;
-	za študente višjih ali visokih šol do 75 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Upravičencem, ki so samohranilci družine, * pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 % nad merili iz prejšnjega odstavka.
14.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih s® lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15.5. 1945 če jim je p° mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno.
Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugif11 udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugi*1 vojn, staršem in vdovam padlih in umrlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se dodel* pomoč po naslednji premoženjski lestvici:
-	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se pr®' življajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se bide o pbča polni znesek računa za hotelske storitve,
-	upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne preseg3 130 % vsakokratnega mejnega zneska najnižji*1 P°' kojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanj debvcev v SR Sloveniji, se lahko pbča polni znesel* računa za hotelske storitve,
-	upravičencem, katerih povprečni dohodek na dru-
žinskega člana v skupnem gosjrodinjstvu ne preše?? 150% vsakokratnega mejnega zneska najniŽE pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavaix vanju debvcev v SR Sloveniji, sc bhko plača 5U r° zneska računa za hotelske storitve,	^
-	vsem drugim upravičencem se lahko plača zn^,.e računa za hotelske storitve v višini 25 %, ne gl® na dohodek.
15.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem severno mejo v letih 1918-1919 in slovenskim vojn* dobrovoljcem iz vojn 1912-1918, staršem in velo v ^ padlih udeležencev narodnoosvobodilne v°jn‘Utve-lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno /dravs y no preventivo ali okrevanje. Izjemno se lahko denarna pomoč upravičencem tudi za več kot Iv
Upravičencem, katerih povprečni dohodek n® žinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne P* Qj. 130%' vsakokratnega mejnega zneska najnižjih P ^ ninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju e cev v SR Sloveniji, sc za hotelske storitve zdrav, preventive ali okrevanja lahko pbča ves znesek. ^u.
Upravičencem, katerih poprečni dohodek n ^ žinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne P. p0-150 % vsakokratnega mejnega zneska najnisI gItju kojninskih prejemkov v pokojninskem z?vlU7orjtve delavcev v SR Sloveniji, se bhko za hotelske zdravstvene preventive ali okrevanja plača 50 7b računa.	.	$e pre-
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, » se življajo samo z varstveno borčevsko pokojn ’ bhko za hotelske storitve zdravstvene preven okrevanje pbča ves znesek.	.. amo,v
Izjemne primere obravnava komisija indivici ,c(|e primeru če se preživlja izključno s priznavam^ na zdravstveno stenje, posebne zasluge za Nun-
16.	člen	^ $o
Ce upravičencem do stolne priznavalnine.^_lotne
oskrbovanci v domovih počitka po poravna
domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 50 % vsakokratnega mejnega zneska najni^ih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini razlike med 50 % mejnega zneska in ostankom dohodka.
17.	člen
Krajevnim organizacijam Zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 30 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo Zveze združenj borcev NOV.
18.	člen
Komisija za varstvo invalidov in borcev NOV skupščine občine Domžale odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Domžale, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini občine Domžale.
19.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za varstvo invalidov in borcev NOV, ki jo izda upravni prgan skupščine občine Domžale, pristojen za varstvo invalidov m borcev NOV je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
20.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena, se zagotavljajo v proračunu občine Domžale v okviru dogovorjene porabe.
F inančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. do 8. točke 4. člena tega odloka zagotavlja skupščina občine Domžale v svojem proračunu iz lastnih sredstev.
21.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah (Uradni vestnik občine Domžale št. 9/72) in odlok o spremembi odloka in dopolnitvi odloka o priznavalninah skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 8/74).
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku o priznavalninah in odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o priznavalninah je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. 1. 1978.
22.	člen
Ta odiok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1.1. 1978 dalje.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 59-21/77-11 Datum: 29. 12. 1977
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale JERNEJ LENIČ l.r. * 1
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Ur. list SRS, št. 23/76) ter 192. člena statuta občine Domžale, je skupščina občine Domžale na 25. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29.12.1977 sprejela
ODLOK
o lestvici katastrskega dohodka
1.	člen
V občini Domžale se določi naslednja lestvica katastrskega dohodka:
izhajajo iz raznih predpisov (socialne dajatve., otroški dodatek, štipendije itd.).
5. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, veljati pa začne, ko ga potrdi skupščina SR Slovenije.
Skupščina občine Domžale številka: 320-8/77-11 Datum: 29.12. 1977
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Jernej LENIČ, 1. r.
Na podlagi 73. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68) in 422. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/67) ter na podlagi 192. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. 12. 1977 sprejela
SKLEP
o poimenovanju Osnovne šole Dob
1.	člen
Osnovna šola Dob v Krajevni skupnosti DOB pri Domžalah se poimenuje po Martinu Koželju tako, da se imenuje: Osnovna šola Martin Koželj, Dob 67.
2.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 0224/77-11 Datum: 29. 12. 1977
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, l.r.
Razredi
Kultura
Njive
Vrtovi
Vrtovi
Sadov-
njaki
Vinogradi
Travniki
Pašniki
Gozdovi
Trstičje
Na podlagi 73. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68) in 422. čl. zakona o združenem delu g (Uradni list SFRJ, št. 53/67) ter na podlagi 192. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale
7.400	6.400	5.300	4.100	3.350	2.450	1.200		 št. 4/74), je skupščina občine Domžale na 25. skup- nem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih
							700 skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. 12.
26.700	16.200	12.500	-	-	-		1977 sprejela SKLEP
5.100	4.100	. 3.200	1.800	900	-		2 o preimenovanju Posebne osnovne šole Homec
4.350	3.900	2.900	2.250	1.750	1.050	750	500	, .. 100	«	Gčlen
900	600	350	300	250	200	150	
1.250	900	600	400	250	200	150	100	Posebna osnovna šola Homec v Krajevni skupnosti
300							- Homec-Nožice se preimenuje v Osnovno šolo Olge Avbelj Homec.
2. člen
2. člen
Gornja lestvica katastrskega dohodka je prikaz izračunanega katastrskega dohodka za 1 ha zemljišča različnega bonitetnega razreda in različne katastrske kul-:iuf® ter je enotna za celotni katastrski okraj Kamnik in usklajena z lestvicami katastrskega dohodka ostalih katastrskih okrajev v SR Sloveniji.
3.	člen
•zračun lestvice katastrskega dohodka je izvršen v
skladu s predpisanimi navodili na podlagi statističnih podatkov o kmetijskih pridelkih in katastrskih podatkov o zemljiščih.
4. člen
Po tej lestvici izračunani katastrski dohodek predstavlja osnovo za odmero davščin in drugih družbenih dajatev in je merilo za uveljavljanje pravic občanov, ki
Ta sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 022-11/77-11 Datum: 29. 12. 1977
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LE NIČ, 1. r.
POPRAVKI
Na podlagi 177. člena začasnega poslovnika Skupščine občine Domžale dajemo v objavo popravke napak, ki so nastale pri objavi naslednjih odlokov:
1.	ODLOK O OBČINSKIH UPRAVNIH TAKSAH NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE (Uradni vestnik št. 17/77)
V	uvodu k cit. odloku se za besedilom v oklepaju: (Ur. list SRS št. 7/72“ doda še „23/77“).
Na koncu 1. člena se enako v besedilu v oklepaju doda številka uradnega lista SRS „23/77“).
2.	ODLOK O FINANCIRANJU NALOG LJUDKSE OBRAMBE OBČINE DOMŽALE (Uradni vestnik št. 16/77)
V	3. členu se za besedami: „za TOZD in druge organizacije združenega dela" vstavijo besede: „ter občane, ki se ukvarjajo s samostojnim delom".
3.	ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE (Uradni vestnik št. 16/77)
Na koncu 1. člena se v besedilo tega člena vnese naslednje besedilo kot opomba, ki je sestavni del tega člena: „Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1. in 2. alinee 1. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače. Za večja ali manjša pakiranja je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za vse ostale pijače tz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci
teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oz. zaradi lastne končne potrošnje.
Z nabavno ceno iz 1. odstavka teh opomb je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
Z alkoholnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene pijače, ki vsebujejo več kot 2 % alkohola ter pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o njihovi proizvodnji in kakovosti”.
4.	ODLOK O DOLOČITVI STOPNJE PRISPEVKA ZA FINANCIRANJE KOLEKTIVNIH KOMUNALNIH STORITEV (Uradni vestnik 17/77)
Besedilo 4. člena sc v celoti spremeni ter se pravilno glasi: »Prispevek za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe se plačuje Komunalni skupnosti . občine Domžale na račun št. 50120-842-0064218 od gospodarstva, na račun št. 50120-842-0064223 od negospodarstva in na račun št. 50120-846-006-21 od občanov mesečno, in sicer ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov."
Datum: 13.1. 1978	SEKRETAR SKUPŠČINE:
Janko GEDRIH, dipl. pravnik
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
OBRAZLOŽITEV ODLOKA O LESTVICI KATASTRSKEGA DOHODKA * l
V skladu z obveznostjo, izhajajočo iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976-1980 in na podlagi odloka o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka (Ur. list SRS, št 12/77) ter navodila za izdelavo lestvic KD (Ur. list SRS, št. 18/77), ki natančneje določa osnove in merila za ugotavljanje novega KD, so bile občinske skupščine dolžne izračunati in sprejeti nove lestvice do konca leta 1977, le-te pa dostaviti Skupščini SR Slovenije v potrditev.
Vzroke za izračun novega KD je treba predvsem iskati v posledicah inflacije in pa intenzifikacije kmetijske proizvodnje (Zadnji izračun KD je bil izdelan leta 1955, revaloriziran pa leta 1966), kar pa je vplivalo na zaostajanje KD za narodnim dohodkom iz kmetijstva. Po ocenah predstavlja KD kot davčna osnova in pa kot dohodkovni cenzus za uveljavljanje vrste pravic kot so otroški dodatki, nadomestila itd. le še 18 % dejanskih dohodkov tako, da npr. s 60 % stopnjo davka iz kmetijstva zajemamo le približno 10 % narodnega dohodka iz kmetijstva.
Občinski skupščini Domžale in Kamnik sta na predlog svojih strokovnih služb na sejah svojih zborov v mesecu juliju letos imenovali medobčinsko komisijo za ugotavljanje katastrskega dohodka, katere naloga je bila izdelati osnutke in predloge novih lestvic KD, ki se bodo uporabljale za odmero davka iz kmetijstva že za leto 1978. Komisija je imela v svoji sestavi 12 članov in to ljudi iz različnih strokovnih področij, kar je omogočilo po eni strani kontinuiteto pri delu, po drugi strani pa odgovarjajoči rezultat.
Komisija je izdelala osnutek lestvice KD, jih javno razgrnila za čas 30 dni in sicer od 5. 9. do 5. 10. 1977 ter na podlagi sprejetih pripomb in predlogov izdelala predloge lestvic. Predlogi lestvic so bili dostavljeni republiški komisiji za ugotavljanje KD, ki je bila zadolžena za izvedbo postopka usklajevanja lestvic med posameznimi katastrskimi okraji v SR Sloveniji.
Usklajene lestvice, ki jih je naša komisija sprejela, so bile obravnavane ter na zadnji seji komisije tudi potrjene.
NAČIN IZRAČUNA IN REZULTAT I
Glede na pomembnost te materije smatramo za potrebno, da določene elemente bolj podrobno obrazložimo in to predvsem sam način izračuna in pa rezultate, do katerih je komisija prišla.
Katastrski dohodek je zaslužek v denarju, katerega dosegajo lastniki zemljišč s poprečnim krajevno običajnim načinom obdelave. T a dohodek se ugotovi na tak način, da se od bruto dohodka, t. j. od vrednosti pridelkov odštejejo materialni stroški, povezani s proizvodnjo posameznih kultur. Za ugotovitev realne vrednosti dohodkov se je upoštevalo tudi stranske pridelke, t. j. strnišne posevke, podsevke in vmesne posevke. Zaradi poenostavitve se ni ugotavljal dohodek vsake kulture posebej, pač pa se je take kulture, ki se gojijo v manjšem obsegu in se bistveno ne razlikujejo po pridelkih in cenah, združevalo v ustrezno predstavniško
l lturo. Materialni izdatki, ki so se pri proizvodnji priznavali so stroški za sl e, sadike, umetna gnojila, zaščitna sredstva, organska gnojila za vrtove, stroške za vprežno in strojno obdelavo, prevoze, amortizacijo kmetijskih zgradb, inventarja in nasadov.
Za posamezne pridelke in za storitve ter material se je uporabilo cene, kakršne je ugotovila statistika pri izračunu narodnega dohodka iz kmetijstva za leto 1975 ter v razponih cen, ki jih je ugotovila medrepubliška komisija.
Pri ugotavljanju dohodka posameznih kultur se je upoštevalo podatke, katere zbira statistična služba, tako v pogledu razdelitve kultur, kakor tudi cen pridelkov ter materialnih stroškov. Ker je medobčinska komisija imela nalogo izračunati katastrski dohodek za celoten katastrski cenilni okraj Kamnik, je morala zbrati podatke o površinah in hektarskih donosih iz vseh občin, ki zadeva cenilni okraj Kamnik, t. j. iz občine Kamnik, Domžale, del občine Kranj, Ljubijana-Šiška, Bežigrad, Moste, Litija, Zagorje. Zbrani podatki so služili za osnovo pri izračunu dohodka za posamezne kulturne kategorije zemljišč, komisija pa je morala po zastopanosti posameznih kulturnih kategorij po posameznih razredih, izračunati realni dohodek za vsak razred in vsako kulturno kategorijo zemljišč. Razdelitev statistično ugotovljenih pridelkov posameznih pri-
delkov na posamezne razrede, kakor tudi zastopanost posameznih kultur v plodoredu je bila zelo težavna, ker o tem ni nikakih podatkov in je bilo treba pri delu porabiti skoraj izključno izkušnjo strokovnjakov.
Osnovni kriteriji za ugotavljanje katastrskega dohodka, katere je komisija morala na podlagi medrepubliškega sporazuma upoštevati, so bili predvsem sledeči:
-	Predstavniške kulture za ugotovitev strukture proizvodnje so bile: str na žita (pšenica, ržn soržica) ter ječmen in oves, koruza, njivske vrtnine in krmske rastline. Pšenica in rž sta bila posebna predstavniška kultura, oves in ječmen pa druga predstavniška kultura. Koruza se je obračunavala skupno z industrijskimi rastlinami, ki jih je pri nas malo. Vse njivske vrtnine so se obračunavale na osnovi poprečnega donosa in cene krom-pirja.
-	Dohodek od sadovnjakov se je izračunal tako, da se je v strukturi proizvodnje prikazalo tiste vrste dreves, ki prevladujejo in se je dohodek ugotovil na osnovi količin ter cen sadja, ugotovljen po statistiki, kakor tudi količin krme, ki se pridela v sadovnjakih.
-	Dohodek od travnikov in pašnikov se je ugotavljal po donosnosti sena. Za travnike, kjer raste seno slabše kakovosti, se količina takega sena zniža ustrezno z njihovo hranljivostjo in vrednostjo.
-	Dohodek od gozdov se je obračunaval kot vrednost prirastka na panju po poprečnih cenah sortimentov iz leta 1976.
-	Stroški za obdelavo in nego zemljišč za posamezne kulture so bul limitirani s strani medrepubliške komisije, ravno tako tudi amortizacija kmetijskih zgradb in inventarja, ki je bila za njive in travnike ter vrtove določena v procentu od bruto dohodka za sadovnjake pa v določene'^ znesku. Tudi za cene kmetijskih pridelkov iz leta 1975 je medrepubliška komisija posredovala tukajšnji komisiji v manjših razponih.
Izračunane lestvice katastrskega dohodka je komisija poslala v usk^ jevanje republišk-komisiji, katera je lestvice uskladila za vseh 42 W tastrskih cenilnih okrajev, pri čemer je morala upoštevati tudi novi ,u tastrski dohodek v republiki Hrvatski, ki je novi KD izračunala v le
1976.	„
Po republiški komisiji usklajene lestvice so priložene v posebni tube' Tabela prikazuje za primerjavo dosedanje lestvice katastrskega dohod ter nove lestvice s prikazom indeksa povečanja lestvic.
To povečanje je različno po posameznih kulturah in v okviru teh Pf posameznih razredih. Prikazani indeksi so le poprečni za posamezne K ture, so pa nižji v boljših bonitetnih razredih in razmeroma visoki v n>žJ razredih, kar narekuje ustrezno prilagajanje socialne politike, P° , :j obdavčenja in pd. s področja, kjer prevladujejo slabši razredi. Doseda J katastrski dohodek je bil v nižjih razredih nizek in ni odražal dejans^. dohodkov, pač pa bolj željo, da se hribovite predele čim bolj razbrem družbenih obveznosti. Novi KD odraža torej dejanski dohodek.	$0
Indeksi povečanja po posameznih katastrskih cenilnih okraju' različni in so za posamezne kulture sledeči:
— njive	Kamnik SRS
— sadovnjaki	Kamnik SRS
- travniki	Kamnik SRS
- pašniki	Kamnik SRS
- gozdovi	Kamnik SRS
354-609
264-754 400 - 796 377-864
ni
Na podlagi gornjih podatkov lahko ugotovimo, da je sedaj vt*bl/V[Tiefric za katastrski okraj Kamnik v primerjavi v višini KD v SRt>s ^ jahR° višje ocenjen, na drugi strani pa na osnovi višine lestvice novega oV[l0. ugotovimo, da je bilo delo medobčinske komisije opravljeno .	^
KAJ POMENI NOVA LESTVICA KD ZA ZAVEZANCE DAVKl PRISPEVKOV IZ TEGA NASLOVA?	<jo*
Kot že povedano, pomeni katastrski dohodek v denarju^. ^ ga hodek od poljedelske in živinorejske pa tudi gozdne proiz
dobimo po odbitku poprečnih materialnih stroškov in amortizije. Ta naj bi bil v bistvu čimbolj izenačen z narodnim dohodkom, ustvarjenim v privatnem sektorju kmetijstva. Razlika je v tem, da je narodni dohodek od kmetijstva statistično izračunan na podlagi ocenjenih donosov kmetijskih kultur, pri katastrskem dohodku pa je narodni dohodek od kmetijstva porazdeljen po bonitetnih razredih zemljišč in katastrskih kulturah, na podlagi strokovne ocene poznavanja razmer in vsakoletne strukture proizvodnje - zastopanosti posamezne kmetijske kulture na različnih bonitetnih razredih zemljišč in na ta način izračunana lestvica KD za enoto površine.
Katastrski dohodek je osnova za odmero davščin in prispevkov od kmetijstva in osnova za vrsto raznih cenzusov meril, na podlagi katerih občani uveljavljajo svoje pravice iz zakonskih predpisov. Vsi ti razni cenzusi, merila, stopnje in odstotki se bodo morali prilagoditi glede na novo izračunano lestvico katastrskega dohodka, še preden se bo nova lestvica KD lahko pričela uporabljati v te namene. To se bo moralo zgoditi zlasti za tista merila, po katerih je obremenjena zasebna kmetijska Proizvodnja. Na podlagi sprejetih političnih stališč in dokumentov ter družbenega plana kmetijstva 1976-1980 so opredeljene perspektive, Možnost in pomen proizvodnje hrane kot prioritetna naloga našega na-daljnjega razvoja. To je tudi zadostna garancija, da bo kmetijstvo kot gospodarska panoga tudi v bodoče stimulirana v razvoju in ne bo obre-•Hoijcna z večjimi družbenimi dajatvami glede na dohodek kot doslej: To Veljit še zlasti za obveznosti iz pristojnosti občine Domžale, ki je s svojo Pozitivno' politiko do razvoja kmetijstva, diferencirano davčno politiko in davčnimi olajšavami vzpostavila celo takšno razmerje, da je dejansko stimulirala razvoj kmetijstva, zlasti še preko sklada za pospeševanje kmetijst-iit-v v*^n*>	200 % presegp pobrane davke od kmetijstva. Takšno po-
niko namerava tudi nadaljevati, fričakovati je torej zmanjšanje davčnih °penj v proporcu na povprečno povečanje nominalne vrednosti lestvice 1(3 la sirskega dohodka.
Pripravil: Franc Gorše, dipl. ing. agr.' v!|‘ti Lk|DLOK 0 lestvici katastrskega dohodka je objavljen v današnji
.^8 podlagi 147. člena ustave SR Slovenije in 578. člena zakona o ,'^nem delu ter določil družbenega plana SR Slovenije za obdobje v	in z namenom, da se uresničijo sklepi in priporočila, sprejeta
izv	SR Slovenije dne 25.4. 1975 ob analizi o uveljavljanju in
ajanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samo- -
Da bi dosledno uveljavili delegatski sistem, morajo udeleženci vzpostaviti tak informacijski sistem, ki bo omogočal zajemanje najširših ustvarjalnih pobud delovnih ljudi in občanov, njihove potrebe in interese tako, da bo delo skupščin in drugih organov ter družbenopolitičnih organizacij v procesu samoupravljanja in vodenja resnično odraz interesov in potreb vseh delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Na osnovi ugotovitev iz 1. člena tega dogovora se bodo udeleženci prizadevali, da bodo na področju informiranja delovnim ljudem in občanom zagotovili redne, pravočasne, resnične, popolne ter po vsebini in obliki dostopne informacije na vseh področjih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja, še zlasti pa si bodo prizadevali, da bo delovnim ljudem in občanom zagotovljeno posredovanje njihovih predlogov, stališč in mnenj.
3.	člen
Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo pri oblikovanju celovitih informacij, ki bodo služile za odločanje ali opredeljevanje posameznih vprašanj, upoštevali zlasti naslednje:
-	celovit prikaz obstoječega stanja;
—	primerljivost stanja, pri čemer je potrebno upoštevati realnost primerjav;
—	cilje in razloge, ki narekujejo potrebo pc spremembi stanja oziroma kaj se želi s spremembo doseči;
—	temeljna razmerja in temeljne rešitve, kijih vsebuje ter možne alternativne rešitve v zvezi s predlagano spremembo.
Poleg tako oblikovanih gradiv se udeleženci zavezujejo, da bodo pripravljali sekundarna gradiva — povzetke, v katerih bo na razumljiv in jedrnat način zapisano:
-	zakaj je gradivo nastalo;
-	novosti, ki jih gradivo prinaša,
—	kakšne bi bile materialne in druge posledice, če se gradivo sprejme ali če se gradivo ne sprejme;
-	ali je kdo o gradivu že razpravljal in kakšne so bile že morebitne pripombe.
»‘»VVIIIU as* UVIV^UIUIVIII V/UlIVdVT T k V 1 I IV 1J 1 II 1 I JUIIIU
^pravnih organizacijah in skupnostih, v občinskih skupščinah in skup-ci n' SR Slovenije in sklepi ter stališča s posveta, ki so ga pripravili vpn?^'na SR Slovenije, Republiška konferenca SZDL in Skupnost slo-sl(ih občin dne 13. 11. 1975, se udeleženci
-	nk0^*113 °bčine Domžale,
-	r\k lnska konferenca SZ DL Domžale,
-	Dh ^1S*<3 konferenca ZKS Domžale,
~ OkČinski svet Zveze sindikatov Domžale,
-	nkinska konferenca ZSMS Domžale,
-	oKmSld °dbor ZZB N0 V D°mžale,
-	k , n$ka izobraževalna skupnost Domžale,
" 0$Urna skuPn°st Domžale,
_ Obeska zdravstvena skupnost Domžale,
" Sk čmska raziskovalna skupnost Domžale, s,uPnost socialnega skrbstva Domžale,
-	St UPnost otroškega varstva Domžale,
-	-l‘jnovanjska skupnost Domžale,
-	sa esn°kulturna skupnost Domžale,
-	§‘n°upravna komunalna interesna skupnost Domžale,
_ K °upravna skupnost za varstvo pred požarom,
-	S^fl^.k3 zemljiška skupnost Domžale,
-	Konf in3 enote za zaposlovanje Domžale,
zavarn erenca delegatov za skupščino SIS pokojninskega in invalidskega
-	Kluhanja Dodale,
samoupravljavcev Domžale
ada*j"jem besedilu udeleženci)
o en	DOGOVORIJO
n°vitvi111 ,načeBB informacijske dejavnosti v občini Domžale ter o usta-ba voh^a - ab’ Položaju in vlogi Informacijsko dokumentacijskega cen-c*ni Domžale.
Udelež	•	1,č'Cn
Cne8a bkfnC' tc8a dogovora se zavedajo, da predstavlja informiranje ster^g vcnih elementov v uveljavljanju celotnega samoupravnega si-
sktga nci tega dogovora ugotavljajo, da je bil od uveljavitve delegat->rej, jg ma do danes na področju informiranja storjen določen korak ** izvija ^P3 k informiranje v občini še vedno premalo organizirano ter
,Ja nesistematično.
4.	člen
Da bi uresničili načela iz tega dogovora, bodo Občinska skupščina:
nadaljevala z izdajanjem Skupščinskega poročevalca kot priloge Občinskega poročevalca ter objavljanjem vseh gradiv v celotnem besedilu za potrebe delegatov;
dosledno upoštevala načela o vsebini informacij iz tega dogovora, kakor tudi metodologije za pripravo gradiva za seje občinske skupščine, ki se že sedaj uporablja;
informirala delegate, delovne ljudi in občane o dogajanjih v skupščini ter o sklepih in delovanju posameznih skupščinskih teles, kakor tudi izvršnega sveta občinske skupščine;
razvijala sistem obiskovanja delegacij ter vključevala v obiske tudi strokovnjake s področij, ki so v obravnavi na zborih občinske skupščine; zagotavljala redno informiranje delegatov o izvrševanju sklepov občinske skupščine in njenih organov;
z ustreznimi metodami dela vzpodbujala delegate, delovne ljudi in občane k tvornemu sodelovanju pri programiranju dela občinske skupščine in določanju prioritetnih nalog za obravnavo na zborih občinske skupščine;
razvijala vse mogoče oblike dodatnega informiranja delegatov ter zbiranja pripomb in zahtev v obliki sestankov z vodji delegacij, vodji konferenc delegacij, razpravami v okviru Kluba samoupravljavcev in podobno;
organizirala in vzpodbujala sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so sestavni del skupščinskega sistema ter povezovanje splošnih in skupščinskih delegacij v horizontalni liniji.
Samoupravne interesne skupnosti:
dosledno upoštevale načela o vsebini informacij iz tega družbenega dogovora;
objavljale sklice, kratke povzetke sej skupščin v Skupščinskem poročevalcu;
zagotovile usklajeno in sočasno distribucijo gradiv vsem delegatom; izdelale in dosledno upoštevale enotno metodologijo na področju informiranja delegatov, delovnih ljudi in občanov o realizaciji programov ter finančnih kazalcih;
vse informacije oblikovale tako, da bodo le-te v čimvečji meri vzpodbujale uporabnike k dajanju predlogov za razreševanje temeljnih vprašanj in interesov s področja dejavnosti posameznih SIS; v večji meri navezovale neposredne stike izvajalcev in uporabnikov ter na ta način uveljavljale informiranje preko osebnih stikov; posebno pozornost pa bodo SIS namenile tudi medsebojnemu informiranju, usklajevanju stališč ter na ta način prispevale k celovitemu informiranju delovnih ljudi in občanov o svoji dejavnosti. Družbenopolitične organizacije:
na vseh ravneh v občini Domžale bodo obveščale delovne ljudi in občane o vseh pomembnih sklepih in stališčih, ki jih sprejemajo, obenem pa bodo posredovale svoje mnenje in stališče do vseh po-
membnih vprašanj, ki se obravnavajo v TOZD, DO, KS, SIS ali občinski skupščini;
-	posebej bodo spremljale stanje in razvoj sistema informiranja v vsaki konkretni sredini ter sprejemale ustrezne sklepe za njegovo poglabljanje ter družbenopolitično ovrednotile prispevek vsake konkretne sredine ali odgovornega posameznika pri uveljavljanju in razvijanju informacijskega sistema.
5.	člen
Izhajajoč iz opredeljenih obveznosti se udeleženci dogovorijo, da ustanovijo informacijsko-dokumentacijski center občine Domžale INDOK CENTER v delegatskem sistemu kot osrednjo občinsko institucijo v enotnem občinskem informacijskem sistemu z naslednjimi temeljnimi nalogami:
-	zbiranje informacij, potrebnih za delo delegacij in delegatov, iskanje primerjalnih podatkov itd., pomembnih za samoupravno sporazumevanje, družbeno dogovarjanje in odločanje v samoupravnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, v skupščinah SIS in občinski skupščini;
-	urejanje zbranih informacij in sporočil po enotnem klasifikacijskem sistemu, ki bo omogočal hitro in enostavno posredovanje potrebnega gradiva;
-	seznanjanje preko zborov delovnih ljudi in drugih oblik osebnega izjavljanja delovnih ljudi in občanov, tajništev samoupravnih organov v TOZD, uredništev glasil OZD, dnevnega časopisja in drugih medijev javnega obveščanja, delegatskih biltenov in preko drugih načinov delovne ljudi in občane z informacijami, ki so jim potrebne pri njihovem delu v samoupravnih organh, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih in na drugih mestih;
-	opravljanje drugih tehničnih in organizacijskih nalog, za katere se udeleženci posebej dogovorijo.
Udeleženci si bodo v okviru možnosti tudi prizadevali, da se bo Indok center skladno z razvojem avtomatske obdelave podatkov postopno usposabljal tudi za uporbo računalniških podatkov.
11.	člen
Spremembo tega dogovora lahko predlaga vsak udeleženec tega dogovora, kakor tudi svet ustanoviteljev Indok centra.
12.	člen
Ta dogovor prične veljati, ko ga podpiše večina udeležencev tega dogovora.
Številka: 033-2/77-11
Domžale, januarja 1978	PODPISNIKI:
Krajevna skupnost Ihan
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. 1. SRS št. 29/72) in v skladu s statutom Krajevne skupnosti Ihan ter na podlagi 142. čl. statuta občine Domžale in Odloka skupščine občine Domžale o razširitvi obveznosti plačevanje samoprispevka (št. odloka 420-3/77-11 z dne 5. 5. 1977) je Krajevna skupnost Ihan na svoji seji dne 26. 12. 1977 sprejela
6. člen
SKLEP
Skupščina občine Domžale se zavezuje, da Indok center iz prejšnjega člena tega dogovora oblikuje kot posebno samostojno službo, kije glede medsebojnih razmerij delavcev v njej vključena v delovno skupnost upravnih organov skupščine občine Domžale.
Skupščina občine Domžale se zavezuje, da v okviru svojih možnosti poskrbi za osnovne pogoje za delo Indok centra prostor, material, telefon, razsvetljavo, vzdrževanje prostorov itd.
7.	člen
Da se zagotovi uresničevanje interesov udeležencev tega dogovora kot ustanoviteljev Indok centra ter da se povezuje in usmerja ter opravlja nadzorstvo nad njegovim delom, udeleženci tega dogovora ustanovijo poseben svet, ki ga sestavljajo po 1 delegat udeležencev in 1 delegat Indok centra.
Svet poleg drugih nalog, ki jih opravlja po tem dogovoru, potrdi pravila o delu Indok centra in sprejme program dela Indok centra ter obravnava ostala vprašanja, ki so pomembna za pravilno uresničevanje nalog centra.
Indok center je dolžan predložiti svetu ob koncu vsakega leta poročilo o svojem delu.
Udeleženci se sporazumejo, da na podlagi sprejetega programa dela Indok centra za tekoče leto prispevajo potrebna sredstva za uresničeanje nalog Indok centra.
8.	člen
Udeleženci tega dogovora so soglasni, da bodo Indok centru pravočasno dostavljali celotna gradiva, ki nastajajo pri njihovem delu in ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje.
Udeleženci bodo hkrati s celovitimi gradivi pošiljali tudi povzetke zgoraj omenjenih gradiv.
Udeleženci se tudi zavezujejo, da bodo z družbenopolitično akcijo vplivali na druge organizacije in skupnosti ter vire informacij, da bodo u oštevali določila tega dogovora in Indok centru pošiljali svoja celovita ii .kundarna gradiva ter bodo obvezno spoštovali dogovorjene standarde in klasifikacijo pri pripravljanju gradiv.
9.	člen
Indok center se bo zaradi tisklajenosti svojega dela in zaradi izmenjave izkušenj povezal z ostalimi Indok centri v drugih občinah ter z republiškim Indok centrom. S tem, da se bo vključil v celotno mrežo indok centrov in služb v SR Sloveniji bo možen tudi vertikalen pretok informacij, ki so pomembne za odločanje tako v okviru občine kot na ravni republike, v obeh smereh. 10
10. člen
Upoštevajoč celovitost in zapletenost informacijskega sistema se udeleženci zavedajo postopnosti razvoja Indok centra, zato se obvezujejo, da bodo v naslednjem obdobju usmerili svoja prizadevanja v to, da k ustanovitvi Indok centra pristopijo tudi temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije ter krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti z območja občine
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinansi-ranje asfaltiranja ceste Ihan-Brdo.
1.
Razpisuje se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za so-finansiranje asfaltiranja ceste Ihan-Brdo. Referendum zajema vse delovne ljudi in občane, ki prebivajo na območju kraja Brdo, Goričica in delu Ihana, ki je vezan na cesto Ihan-Brdo.
2.
Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpisani v volilnem imenik0 območja navedenega pod tč. 1 tega sklepa, vključno tudi zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve delegacij v skupščino družbenopolitične skupnosti.
3.
Referendum bo v nedeljo dne 29. 1. 1978 od 6. do 18. ure v Osnovni šoli v Ihanu.
Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakon o referendumu.	,
Referendum izvede 5-članska volilna komisija, ki jo imenuje Zbor' legatov KS Ihan. Volilna komisija postavi in imenuje 3-članski voli odbor z namestniki.
4.
Referendum se izvede z glasovanjem neposredno in tajno z glasovnic0, na kateri je besedilo:
Krajevna skupnost Ihan
GLASOVNICA
za referendum dne 29. 1. 1978 o uvedbi krajevnega samoprispevku ^ sofinansiranje asfaltiranja ceste Ihan-Brdo in sicer za območje Goričice in del Ihana, kije vezan na ceste Ihan-Brdo.
Samoprispevek naj bi plačevali:
1.	lastnik stanovanjske hiše
2.	lastnik avtomobila
3.	lastnik traktorja
4.	lastnik konja
5.	lastnik tovornjaka
6.	lastnik vikend hišice
7.	nekmet, lastnik pridobljenega
zemljišča (ne z dedovanjem)'po letu 1967	^
Samoprispevek velja oziroma se plačuje za dobo 2 (dveh) 'faliv l.*3. 1978 dalje s tem, da se lahko plača v enkratnem znesku ta J ^0 24 enakih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok zapade v p 1.3. 1978.
5.000.	00^
2.000.	00
1.000.	00 500,00 dm
4.000.	00 d£ 20.000,00 din
20.000,00 din
GLASUJEM
„ZA“	„PROTI“
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedico „PROTI“!
5.
Predračunska vrednost del znaša 2,500.000 din. S samoprispevkom pa bi se zbralo približno 1,200.000 din v 2 letih. Preostala sredstva do predračunskega zneska se bodo zbrala iz drugih virov.
6.
Samoprispevka ne plačujejo občani v vseh primerih določenih z zakonom o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73).
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi na krajevno običajen način v Krajevni skupnosti Ihan.
Datum: 11.1. 1978
Predsednik zbora delegatov KS Ihan Anton Slovnik, l.r.
SKUPŠČINA O BCINE DOMŽALE Oddelek za splošne zadeve in družbene službe
OBJAVA
o prodaji motornega vozila
Na podlagi 3. člena pravilnika o vrsti, prostornini in življenjski dobi motornega vozila, višini nadomestila pri nakupu motornega vozila, obsegu zavarovanja in višini pavšalnega povračila stroškov za popravilo motornega vozila (Uradni list SFRJ št. 8/77) objavlja Oddelek za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Domžale
javno licitacijo
o prodaji osebnega motornega vozila znamke CIT ROEN TOMOS AMI-8, letnik 1971, registriran, prevoženih 44.000 km, v dobrem stanju.
Izklicna cena vozila je 27.000 din.
Javna licitacija bo dne 1.2. 1978 ob 15. uri na sedežu skupščine občine Domžale, soba 35/1, ogled vozila pa od 12. do 15. ure na dvorišču občine Domžale. Po ogledu vozila pred licitacijo je interesent dolžan položiti 10 % pologa izklicne cene.
TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
LEK LJUBLJANA n. sol. o. objavlja dela oziroma naloge v
TOZD KEMIJA, Mengeš TE HNIK na obratu za ekstrakcije
Delo: Nadzira oziroma organizira proizvodni proces pri izolaciji, čiščenju in predelavi naravnih učinkovin (predelava digitalisa, divjega kostanja in rženih rožič kov) ter pri obratovanju nekaterih zahtevnejših naprav (sušilniki in podobno) - delo s topili in alkaloidi.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še srednješolsko izobrazbo kemijske smeri, eno leto delovnih izkušenj. Delo je organizirano v treh izmenah.
Poskusno delo traja 60 dni.
VEC POMOŽNIH DELAVCEV na obratu za ekstrakcije
Delo: Delovno področje zajema delovna opravila in naloge v obratu ekstrakcij. Predvideno je postopno prehajanje od enostavnih na bolj sestavljena delovna opravila.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti vsaj 6 razr. osnovne šole. Eielo je v treh oziroma štirih izmenah (neprekinjen ciklus proizvodnje), zato je primerno za moškega.
£a želeno je stanovanje v bližini tovarne.
Poskusno delo traja 30 dni.
TOZD DROGE, Mengeš
obratni INŽENIR-ASISTENT
Delo: Uvajanje aplikativnih izsledkov in tehnologije iz področja •tokemije in drog. Izboljšave obstoječe tehnologije, optimalno oriščenje proizvodnih kapacitet, študij organizacijsko-tehničnih dela in normativov materialov, proučuje in uvaja nove ana-i sl® metode in postopke ter normative. Sodeluje pri predlogih p0n ..'n periodičnih planov.
jlpjk Paleg splošnih pogojev mora kandidat imeti visokošolsko ni rv*° kemične ali agronomske smeri, enoletne delovne izkuš-Pn'i. 1° ie občasno terensko in je primerno za moške.
Okusna doba je 90 dni.
VEC POMOŽNIH DELAVCEV
Delo: Pridelovanje in finalizacija drog. Delo v proizvodnem obratu je večizmensko, v letni sezoni pa tudi terensko.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti končano osnovno šolo. Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim šoferskim izpitom za B ali F kategorijo. Zaželeno je stanovanje v bližini tovarne. Zaradi občasnega terenskega delaje primerno za moške. Poskusno delo traja 30 dni.
TOZD INVEST SERVIS - poslovna enota Mengeš
ELEKTROTEHNIK
Delo: Organizacija vzdrževanja v novem obratu predvsem električnih naprav in instalacij ter ostalih naprav za avtomatizacijo proizvodnje, vodi delo elektrikarjev vzdrževalcev v obratu.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti štiriletno srednješolsko izobrazbo električne smeri — šibki tok, S izpit, 3 leta delovnih izkušenj.
STROJNI TEHNIK
Delo: Organizacija vzdrževanja, vzdrževanje instalacij in strojnih naprav.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti štiriletno srednješolsko izobrazbo strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj.
VEC ELEKTRIKARJEV
Delo: Vzdrževanje elektrike, vključno naprav za avtomatizacijo proizvodnje.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti poklicno šolo električne smeri, opravljen S izpit (oziroma ga mora opraviti kmalu po sklenitvi delovnega razmerja).
VEC KLJUČAVNIČARJEV - STROJNIH
Delo: Vzdrževanje proizvodnih strojev in klimatskoenergetskih naprav.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti poklicno šolo kovinarske stroke, 2 leti delovnih izkušenj.
Objavljena dela v TOZD In vest servisu so organizirana izmensko, poskusno delo traja po 60 dni.
Kandidate prosimo, da svoje ponudbe pošljejo najkasneje do 5. 2. 1978 kadrovsko-splošnemu sektorju delovne organizacije „LEK“, Celovška 135, 61007 Ljubljana-Siška.
OGLAS
•halo0 P?*?v*čni ceni prodam vozj, Voljen globok otroški
£ek tribuna.
•hnikarska 27, Mengeš Juvanje 10.
OGLAS
Iščem dopoldansko varstvo za sedem mesečnega otroka, po možnosti v centru Domžal.
Miklavčič Anica, Antona Skoka 8, Domžale,
OGLAS
Dekle išče ogrevano sobo blizu Domžal, po možnosti blizu postaje, „Pod šifro: mirna nekadilka."
Naslov v uredništvu glasila.
DOPISUJTE
V
"POROČEVALEC’
PRIJETNO TOVARIŠKO SREČANJE NOVO PRI UPOKOJENCIH
Pred Novim letom se je v dejo vni organizaciji UNIVERSALE Domžale zbralo 66 upokojencev, nekdanjih delavcev. Marsikdo, kije že pred leti zapustil tovarno, je bil prijetno presenečen med ogledom proizvodnih obratov, saj so se nekdanji delovni prostori povsem spremenili in so tudi sodobno opremljeni.
Ko smo se zbrali v prijetni jedilnici, nas je predsednik osnovne organizacije sindikata Marjan Breznik prisrčno pozdravil in kaj hitro smo dobili lepe nageljne in novoletno darilo.
Direktor delovne organizacije Matija Svoljšak nam je orisal gospodarski položaj delovne organizacije in tudi oblikovanje na novih načelih zakona o združenem delu. Ob koncu nam je zaželel veliko zdravja in sreče v novem letu in izrazil prepričanje, da se bomo še srečevali v teh prostorih, ki so se posodobili tudi z našim delom.
V	imenu upokojencev se je zahvalil za pozornost in darila najstarejši upokojenec Tomaž Smole, na kar so oživeli mnogi spomini na čas, ki so ga posamezniki preživeli kot delavci.
V	imenu vseh upokojencev, tudi tistih, ki se iz kakršnegakoli razloga niso mogli udeležiti tega tovariškega srečanja, se javno zahvalju-
Spodbudne nagrade
Društvo upokojencev Domžale domov že napravile razpored pri-je pred novim letom sklicalo širši javljencev za vse leto 1978. Zato
V preteklem šolskem letu smo aktiv svojih članov, poverjenikov naj člani društev Domžale se na pobudo mentorice prometne in članov izvršnega odbora. Pregle- Mengeš pohitijo s prijavami, vzgoje tov. Bernotove udeležili dali so dosedanje delo in se pome- . Upokojenci so v preteklem letu tekmovanja na temo o prometni nili o nadaljnjih načrtih.	organizirali za svoje člane tudi 13
vzgoji, ki ga je organiziral Re- Večje število upokojencev je dokaj uspelih izletov z avtobusi po publiški sekretariat za notranje dokaj aktivno v raznih organih Sloveniji, Avstriji in Italiji. Poleti zadeve SR Slovenije. Na tem samoupravnih interesnih skup- so bili na obisku pri Društvu slo-tekmovanju smo sodelovali z lite- nostih, predvsem v pokojninsko venskih upokojencev v Italiji, ki rami mi in likovnimi prispevki. Z invalidski, stanovanjski, v social- ima svoj sedež v Trstu, v jeseni pa rezultati smo bili seznanjeni ob nem varstvu, socialnem skrbstvu, smo povabili to društvo na skupni koncu decembra 1977. leta. Re- zdravstvu ter v delegacijah krajev- izlet po Dolenjski. Tudi vnaprej bo zultat je bii zelo razveseljiv, saj so nih skupnosti. Tako je na de- društvo gledalo na to, da bodo naši učenci, osmošolca Gorazd cembrski seji skupnosti socialnega izleti vedno zanimivi.
Gabrič in Matjaž Vovk, sedmo- skrbstva analiza prisotnosti dele- Člani društva imajo tudi lastno solca Ivanka Krivec in Jože Tratnik gatov na sejah raznih delegacij v samopomoč pri Zvezi društev upo-er petošolki Janja Cerar in Jana krajevnih skupnostih dokazala, da kojencev Slovenije. Letna članari-oga ar o segli 1., 2. in 3. mesto $e le delegati—upokojenci redno na je 50 din, izplačilo te vzajemne
za najboljši spis in L, 2. in 9. mesto za najboljše likovno delo.
Vsem nagrajenim še enkrat čestita Šolski svet učencev z željo, da bi še nadalje tako uspešno sodelovali.

Za ŠS OŠ Josip Broz Tito Jana Pogačar
so zadovoljni in veselih obrazov od?li domov.
Lepo in prav je, da smo mi, najstarej-rili naše
ši na šoli, razveselili in razvedrili naše najmlajše.
Naša mladinska organizacija pa je prijetno presenetila tudi vse nas, mladince, saj smo za vse pripravili skromna
darila, ki nas bodo - še posebno rdeče lectovo srce z letnico 1978 - i

___________________ K;-4
ufer -1	4
Društvo slovenskih upokojencev iz Italije in domžalski upokojenci pred spomenikom NOB nad Žužemberkom udeležujejo sestankov in sej ter s samopomoči pa znaša 1.060 din-
polni želja stopili v Novo leto.
Janez Kovač
Mladinci osnovne šole
kojenci sodelujejo povsod, kjer so izvoljeni zato, ker
društvu že pred leti oblikovana er imajo dolgoletne enaka samopomoč, letna članarina
Josip B‘roz Tito izkušnje in zavest odgovornosti za je bila 15 din, izplačilo pa 340 din naloge, ki so jih prevzeli. Pričaku- kasneje je bila članarina zvišana na jemo, da bo tudi v bodoče tako, 40 din in izplačilo prvo leto
kajti med evidentiranimi kandidati 500 din, drugo leto pa na 700 din za deleggte je spet večje število Za letos pa bo članarina prav tako
upokojencev. To je znak zaupanja kot republiška 50 din, izplačilo p* in priznanja možnim kandidatom 1.000 din, naslednje leto pa okoli
pred bližnjimi volitvami.
1.200 din, tako bo skupno izp'a‘
Gradnja stanovanj in domov bo čilo 2.260 din, kar pa je še vedno še nadalje finansirana iz 4% dokaj nizko. V občini Trbovlje jc
sklada. Pri društvu je bila na novo formirana stanovanjska komisija,
društvo upokojencev sindikati ustanovilo
skupno
vzajemno
ki bo skrbela za reševanje najnuj- samopomoč, v katero so včlanjeni
nejših stanovanjskih problemov upokojencev. V načrtu ima nabavo petih garsonjer, ki bodo v trajni uporabi upokojencev.
vsi aktivni delavci in upokojenec letna članarina je 120 din, izp*a. čilo pa 5.000 din, do teh '^P^j so namreč upravičeni svojci,
Društvo upokojencev v Morav- oskrbijo pogreb člana vzajemne čah, ki šteje blizu 200 članov, bo samopomoči.
Tudi letos je osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih z Dedkom Mrazom razveselila otroke delavcev, zaposlenih pri obrtnikih
Glede predlagane participacij za zdravstvene storitve so upok
NOVEMU LETU POZDRAV
PRAZNIČEN
OBJAVA
smo rekli mladinci osnovne šole Josip Broz Tito iz Domžal in pripravili
praznični novoletni program, ki smo ga namenili najmlajšim na naši šoli in otrokom naših tovarišev učiteljev ter ostalih delavcev šole.
Dve prijetni igrici, prva - bogata s kostumi, saj so se naša dekleta silno lepo okitila in okrasila, ko so predstavljala mesece, druga, lahko rečem fantovska, pa je bila nadvse duhovita in prisrčna. Zvoki kitar, klavirja, ples snežink, ki so s svojimi belimi oblačili in srebrnimi pentljami v laseh ponazarjale tako težko pričakovane prave snežinke
letos prišlo do svojih prostorov,
kar je že skrajni čas. Opremo in „ __________________________
sanacijo bo mogoče financirati z jenci ugotovili, da v občini Dom republiškega sklada. Pogoj je le, da žale znaša prispevek za zdravstven odbor društva prične akcijo.	varstvo upokojencev letno ok°^
Zveza društev upokojencev Slo- 10.000.000 din in se ne strinjaj0^, venije ima lastne počitniške do- dodatnimi obremenitvami, kir ^ move v Piranu, Izoli, Žirovnici in zlasti ogrožalo naše upokojence, Šlandrove brigade Rogaški Slatini. Vsako društvo ima imajo pretežno nizke pokojnin6-možnost nekaj svojih članov- Področni sestanki upokojen upokojencev poslati na letovanje v bodo tudi letos v vseh večjih jvaj te domove, iz osrednje Slovenije na in to v mesecu januaiju in febr če. morje iz obalnih krajev pa v Žirov- ju, o čemer bodo člani še obve ^ nico in Rogaško Slatino. Pogosto ni. Za vse člane pa je odprt ki11 se dogaja, da člani, ki so se prijavili Jenkovi 11 vsak ponedeljek za letovanje na morju, ko je čas petek od 9. do 12. ure.	b(ji
Osnovna šola Domžale
Odbor za medsebojna razmerja delavcev
objavlja
prosto delovno mesto SNAŽILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
nastopa 10-dnevnega odmora, na * Odbor društva bo sP‘j"sta|e to pozabijo ali pa obolijo in tega obiskal vse starejše člane, za > ^
ne sporočijo društvu, da bi lahko pa bo v aprilu ali maju širša
Nastop službe je možen takoj. ne sporočijo društvu, da oi lahko pa bo v ap Prošnje pošljite odboru za med- kak dru« čbm koristi.! letovanje, konferenca
™a^^Lmu'po™u.7u^vTpLrucdnnvcVk se boj na razmerja delavcev” OŠ Slan-	^uStv0 sprejema prijave svojih
bil seveda prihod Dedka Mraza, ki jc s drove brigade Domžale.	članov ves januar, v začetku fe-
ida pi
polnim košem daril razveselil otroke, da
januar,
bruaija bodo uprave počitnišnih
Ivan
RedenSek
KAKO POTEKAJO PRIPRAVE ZA GRADNJO OSNOVNE ŠOLE VENCELJ PERKO V DOMŽALAH
Po sprejetem programu graditve Velikost zemljišča za stavbo in igri-šolskih prostorov v občini Dom- šča je 11.000 kvadratnih metrov. Žale, ki je opredeljen v srednje- Po dokončni odločitvi o tem, ročnem načrtu družbenega razvoja da bo nova šola Vencelj Perko stala in v programu izglasovanem ob na tem prostoru, je Občinska sprejemanju samoprispevka, so izobraževalna skupnost že spomla-intenzivno stekle tudi priprave za di 1977 razpisala ponudbe za graditev Osnovne šole Vencelj idejne načrte. K natečaju so se pri-Perko v Domžalah.	glasili BIRO 71, Slovenija projekt
Lokacija nove šole je med že- in Projektivni atelje OBNOVE, ki lezniško progo, Prešernovo cesto, so morali idejne rešitve za to grad-Roško cesto in Ljubljansko banko, njo predložiti do 31.8. 1977. V
Pogled
razpisanem roku sta to opravila BIRO 71 in Slovenija projekt, Projektivni atelje Obnove pa je sporočil, da je imel v tem obdobju preveč drugih naročil in zato odstopa od ponudbe.
Ker je na tem prostoru na voljo sorazmerno majhno zemljišče, potrebe po novih šolskih prostorih v Domžalah pa so izredno velike, je investitor skladno s temi zahtevami oblikoval tudi ustrezni investicijski program.
II II	—|		-r	
	teloV	ad,	
				
4-1			
T			
			
			
			
	. _		
. _ _C			
z: j					
			
			
4-t		£	
s ■1 g	1		
-1- s	Jim		
!. £		—	
			
—			
		;	—
	r~		
	T		—	
			
prerez
ll.nadstr.
I. nadstr.
pritličje
klet
železnica
Osnovne prvine programa za graditev te šole so bile naslednje:
-	šola naj sprejme 800 otrok v eni izmeni
—	v njej je predvidena celodnevna osnovna šola ter kabinetni pouk na višji stopnji
-	gradnja naj bo klasična v več etaž z dvokapno streho pri čemer je potrebno ohraniti čim več površin za igrišča,
-	poleg velike telovadnice naj bo v šoli še manjša telovadnica za potrebe celodnevne osnovne šole iri interesne športne dejavnosti
—	staro poslopje bo še naprej kot samostojna stavba služilo šolskim potrebam
—	po občinskem odloku bo v šoli tudi zaklonišče za ustrezno število otrok.
Ko sta prispela idejna projekta so Osnovna šola Vencelj Perko, njen gradbeni odbor in Krajevna skupnost Domžale organizirali javno razpravo. Starši in drugi občani so v tej razpravi povdarili predvsem tiste usmeritve, ki bodo zagotovile sodoben pouk, racionalno in solidno izvedbo ter opozorili na kasnejše vzdrževalne stroške. Hkrati je Občinska izobraževalna skupnost Domžale kot investitor naročila pri Izobraževalni skupnosti Slovenije primerjalno analizo projektov glede na veljavne normative za graditev šol.
Na osnovi javne razprave in primerjalne analize je posebna ocenjevalna komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor investitorja in so jo sestavljali predstavniki Krajevne skupnosti Domžale, Osnovne šole Vencelj Perko, republiške izobraževalne skupnosti, gradbeni strokovnjaki in predstavniki Občinske izobraževalne skupnosti, izbrala idejni projekt, ki gaje izdelalo Projektivno podjetje Slovenija projekt. Po tem projektu je investitor naročil že glavni projekt, ki mora biti pripravljen do pričetka gradnje, to je letos do pomladi.
Čeprav je objavljena skica idejnega projekta, posredujemo bralcem kratek opis objekta.
Nova šola bo razvrščena v štiri enote. V sredini so skupni prostori, in to v pritličju kuhinja, jedilnica, večnamenski prostor, v prvem Nadaljevanje na 16. strani
OB 30-LETNICI DELOVANJA ZVEZE SVOBOD
Občinski svet Zveze kulturnih organizacij in Kulturna skupnost sta organizirali lani, ob koncu decembra, v mali dvorani oddelka Glasbene šole v Mengšu razstavo, ki je bila posvečena 30. obletnici delovanja Zveze Svobod Slovenije. Razstava je imela namen, da slikovno prikaže dejavnost vseh delovnih skupin, ki so vključene v ZKO na območju domžalske občine.
Razstavo je otvoril Stobljanski oktet, ki je ubrano in razgibano odpel nekaj pesmi. Tone Ravnikar pa je posredoval obiskovalcem razstave odlomek iz Cankarjeve novele Kamrica.
Zatem je predsednik Občinskega sveta ZKO Domžale tov. Slavko Pišek pozdravil predstavnike D PO občin in krajevnih skupnosti in še posebej predsednike društev in delovnih skupnosti. V svojem govoru je podal podobo kulturne dejavnosti posameznih društev in delovnih skupin, ki jih povezuje ZKO Domžale. Ugotovil je tudi, da je prikaz o dosežkih na razstavi nepopolen, ker je izbor slikovnega materiala tolikšen, da ga ni mogoče v celoti prikazati.
Predsednik je nadalje ugotovil, da deluje v sklopu ZKO Domžale 23 društev, odnosno 30 delovnih skupin in da zavzema dramska dejavnost kar 11 delovnih skupin. V delokrog pevske dejavnosti so vključeni trije mešani in štirje moški pevski zbori, trije okteti in dekliški pevski zbor. V mejah domžalske občine delujejo tri godbe na pihala in to v Mengšu, Domžalah in Moravčah. Z izrednim zanosom in
Nadaljevanje iz 15. strani
nadstropju študijski center in uprava, v kleti pa shrambe, delavnice in kurilnica. Na vsaki strani te osrednje enote sta v kleti zaklonišči za 275 oseb, projektant predlaga, da bi se ti prostori uporabili dvonamensko. V pritličju in v prvem nadstropju so na eni strani nižji oddelki, na drugi višji, ki obsegajo tudi drugo nadstropje. Na severu sta velika in mala telovadnica in morebitno hišnikovo stanovanje. Konstrukcija je enostavna, streha pa dvokapnica. Zunanja arhitektonska obdelava je možna v večih izvedbah, kar je odvisno od okolice in razpoložljivih finančnih sredstev.
Zazidalne površine nove šole znaša 2460 kvadratnih metrov, tako ostane 8540 kvadratnih metrov prostih površin.
Na svoji prvi seji je komisija za izbiro idejnega projekta kot osnovo za izdelavo glavnega projekta med drugimi sprejela tudi sklep, naj se predvidena kapaciteta šole od 720 učencev v 24 oddelkih poveča na 960 učencev v 32 oddelkih, kar pomeni v novi stavbi 16 nižjih in 16 višjih oddelkov. Takšno odločitev je komisija s pre-
ža vidljivimi uspehi delujeta tudi Simfonični orkester Domžale -Kamnik in Harmonikarski orkester, ki je celo dosegel lepe uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Tudi folklorni skupini sta prispevali svoj delež pri oblikovanju kulturne dejavnosti. Ptavtako je Likovno društvo Petra Lobode iz Domžal, s svojimi številnimi razstavami skrbelo za likovno prevzgojo občanov. Članom likovnega društva se je nato predsednik Pišek zahvalil za požrtvovalno sodelovanje pri postavitvi jubilejne razstave.
Iz tega zornega kota je predsednik Pišek nadaljeval: Iz navedenih podatkov je razvidno, da v ZKO združujejo široko paleto amaterskih kulturnih aktivnosti in da naše usmeritve izhajajo iz potreb delovnega človeka. Da je to res, nam potrjujejo številni nastopi kakor: poletne dramske prireditve, revije odraslih, mladinskih in otroških pevskih zborov, tradicionalni novoletni koncerti, revije godb na piha laL revije simfoničnih orkestrov in številni drugi javni nastopi ob raznili proslavah v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Še posebej pa smo manifestirali našo dejavnost ob praznovanju Titovih življenjskih in partijskih jubilejev na Taboru, Gorjuši, Zlatem polju in drugod. Naša amaterska kulturna dejavnost pa je dobila široko družbeno afirmacijo ob številnih proslavah ob tednu Komunista: Človek - delo - kultura.“
V nadaljevanju je tov. predsednik iznesel domnevo, da tako raz-sežnega delovanja amaterske kul-
jela na podlagi ugotovljenih perspektivnih potreb in dejstva, da je možno povečan obseg šole doseči v okviru prikazanih površin iz predloženega projekta Slovenija projekt za prvotno predvideno manjšo kapaciteto.
T a ko bo znašala bruto površina prostorov v novi šoli 6400 kvadratnih metrov, predračunska vrednost po sprejetih enotnih merilih za financiranje izgradnje osnovnošolskega prostora v SR Sloveniji za leto 1978 pa 55,000.000,00 din.
Poleg navedenih programskih priprav, že od poletja 1977 dalje vrši Komunalna skupnost Domžale intenziven odkup zemljišča in objektov na njem. O tem sta sklenili izobraževalna in komunalna samoupravna interesna skupnost posebno pogodbo, za katero je sredstva investitor že nakazal.
To informacijo posredujemo z željo, da so občani o vsem sproti obveščeni, čeprav v njej niso zajeta vsa opravila, ki so potrebna za tako zahtevno investicijo.
Nadaljnji potek izvajanja programa graditve osnovnošolskih prostorov v občini Domžale vam bomo obrazložili v prihodnjih številkah Občinskega poročevalca in drugem gradivu, ki ga prejemajo delegati.
Tudi letos so številni občani napolnili dvorano Komunalnega centra ob novoletnem koncertu, ki sta ga izvajala Simfonični orkester Domžale Kamnik in Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš
turne dejavnosti v ZKO Domžale ne bi bilo, ko ne bi imeli močno oporo pri Kulturni skupnosti in Glasbeni šoli. Kulturna skupnost je programe ZKO občutno podprla tudi materialno, saj je zlasti namenila veliko sredstev za opremljanje kulturnih domov. S tem so bili podani osnovni pogoji, da so posamezne skupine svoje načrte realizirale.
Nazadnje se je predsednik Pišek zahvalil Kulturni skupnosti za naklonjenost pri rešitvi skupnih nalog in izrazil željo, da naj bi vse silnice bile 'usmerjene tudi v prihodnje v to, da bi složno realizirali vsa dela, ki so predvidena v programskih zasnovah.
tako v količinskem, kakor kakovostnem pogledu na vse območje domžalske občine. Svoj govor je
zaključil dr. Stiplovšek z besedami: »Skupščina kulturne skupnosti Domžale je na svoji seji 24. nov. 1977 sklenila, da podeli pismena priznanja ob jubileju Zveze Svobod vsem kulturnim društvom in njihovim sekcijam ter dosedanjim predsednikom in tajni' kom Občinskega sveta Svobod, oziroma Zveze kulturnih organ*' zacij Domžale. Kulturna skupnost se na ta način vsem društvom m organizatorjem kulturnega življenja
v domžalski občini zahvaljuje za
dosedanje delo in jim čestita k doseženim uspehom z željo, da bi bm spodbuda tudi za bodoče delo.1
Nato je spregovoril še predsednik Kulturne skupnosti prof. dr. Miroslav Stiplovšek, ki je v svojem govoru najprej nanizal nekaj osnovnih misli o pomembnosti ljubiteljske kulturne dejavnosti v sestavu ZKO Domžale in ovrednotil to kulturo, kot sestavni del slovenske kulture in nato nadaljeval: »Razgibanost ljubiteljske kulture v domžalski občini je bila eden od temeljnih pogojev za uspešen začetek dejavnosti občinske kulturne skupnosti leta 1971 in prav iz vrst prizadevnih delavcev v društvih takratnega občinskega sveta Zveze kult urno-prosvet ni h	organizacij
smo v organih nove samoupravne interesne skupnosti dobili največ kadrov. Kulturna skupnost je po svoji ustanovitvi posvetila posebno skrb izboljšanju materialnih pogojev za delovanje kulturnih društev, da bi tako odstranila eno poglavitnih ovir za še uspešnejši razmah njihove dejavnosti. Skupaj z občinskim svetom ZKO je tudi izdelala dva srednjeročna načrta, v katerih je posebej opredelila pomembno vlogo in naloge ljubiteljske kulture v domžalski občini. Plod tesnega medsebojnega sodelovanja je bilo tudi uspešno izpolnjevanje načrtovanih nalog.11
Nato je dr. Stiplovšek nakazal dve komponenti, ki naj bi jih v prihodnje morali imeti v vidiku. Prva, da bi bilo kulturno delovanje čimbolj skladno in uspešno pri razvoju posameznih kulturnih panog in drugo, da bi se postopno razširila ljubiteljska kulturna dejavnost
Zatem je sledila podelitev Prl" znanj.
Razstava je nazorno prikaza1 smotrno urejeno projekcijo kultur nega delovanja ljubiteljskih dr uš te in delovnih skupin. Urejena je bi sistematično in pregledno, skrb** in estetsko ter napravila na obisk0 valce prav prijeten vtis.
Vsako društvo oziroma delov skupina je imela na panojih mnog dokumentarnega gradiva kako _ fotografije, letake, časopis objave in kritike, pohvale, PrlZ nja, diplome, odlikovanja in.^0 marsikaj. Iz vsega materiala je razvidno, kako pestra, bogata uspešna je bila žetev ljubite J kulturne dejavnosti na P°.J|. glasbene, gledališke, likovne m ^ klorne dejavnosti v tridesetih e delovanja na območju do inž občine. Na razstavi pa sen1. ‘|)V grešal prikaz o delovanju y žalske Svobode, ki je irn® 0) svojem sklopu dramsko, 8“*s izobraževalno, pevsko in K J.e čarsko sekcijo, ki so vsc i^e-močan vpliv na razrast donižals* ga kulturnega življenja.
Kdor si je želel seznanit' celotnim razvojem dejavno j ^ teljskih kulturnih društe območju Domžal, se mu J .,^1 nudila lepa prilika, da j	aV
jubilejno razstavo. Obisk je ^ lep, kar dokazuje, da so c* imeli za razstavo dovolj p°-
Dolfe Preferen
TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE
Turistično društvo Domžale je bilo osnovano na Prešernov dan leta 1959 na iniciativo Ljubljanske turistične zveze in Oddelka za gospodarstvo SOb Domžale — tov. Pavlin Albina in takratnega predsednika občine Domžale tov. Habjan Franca z namenom, da se
ožji domovini, kije bil vedno združen z lepim, koristnim in prijetnim. Ta tradicija tekmovanja za lepše mesto Domžale se je ohranila do danes.
Turistično društvo Domžale dela od ustanovitve do danes nepretrgoma, za kar so imeli največ
••Mila", ki jo pogosto zasledimo ob naših stolpnicah, kar brez dvoma ni v ponos ne stanovalcem in ne občanom
'esto Domžale v turističnem uiislu čimbolj-razvije in uredi.
" prvi vrsti je bilo potrebno graditi kanalizacijsko omrežje in odo vod, asfaltirati ceste in urediti ^estno razsvetljavo, pri čemer je 0 sodelovalo z nasveti in ®‘°m tudi Turistično društvo .nižale. V tem letu se je na po-rJ^0 T mističnega društva Dr u5a*e Pr*delo tudi z urejanjem vnu ,ze*en'c to prvenstveno na Padnjcah v mesto Domžale, t.j. JUbljanski in Kamniški cesti, -'poredno z zelenicami se je 0dd tudi park pri občini, dr VPravn‘ odbor Turističnega uštva Domžale je bil vseskozi »-stavljen iz 15 do 20 članov, obnov voljnih dela in dobrega este-n e8a okusa. Delovanje T uristič-p* društva Domžale je bilo s t erjeno tudi v olepšavo Domžal
Van- ' ^ Jc organiziralo tekmo-df Je za čimbolj urejeno okolje pri zalV,Uh Petjih in ustanovah ter kov , *rib- Vsako leto so se obli-mi,.ale posebne
?,£•ki»
ocenjevalne ko-koncem maja in za-urei,.°m iUnija po ulicah ocenjevale Vrtov110st 0^0*ice hiš in pročelij, žele .\nasadov, balkonov, ograj in Povahr ^ajb°lje ocenjeni so bili 'Jeni na enodnevni izlet po
zaslug dolgoletni predsednik dr. Gašperin Franc in naj starejši člani:	Habjan Franc, Ptešiček
Alojz, Pavlin Albin, Ravnikar Anton, Novljan Janez, Šlibar Janko, Stražar Stane in Franci Brojan.
Dejavnost T mističnega društva Domžale se je sedaj še bolj razširila, saj sodelujejo člani upravnega odbora pri vseh proslavah, olepševalnih akcijah in čiščenju okolja, kar naj bi bila prvenstvena naloga Turističnega društva Domžale v bodoče.
T uristično društvo Domžale bo imelo v ..Občinskem poročevalcu" od 1.1. 1978 dalje stalno rubriko pod naslovom ..TURISTIČNI KOTIČEK". V njem bo lahko vsak občan, ki želi imeti lepo, urejeno okolje objavil vsako svojo zamisel, opažanje, kritiko in pohvalo glede mejanja okolja mesta Domžal.
Vljudno vabimo k sodelovanju vse občane, društva, organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti, da pomagajo pri akciji za ureditev prijetnega okolja mesta Domžal in vzgojijo občane v ljubitelje lepega, čistega in urejenega okolja.
Turistično društvo Domžale
^hčinska zveza prijateljev mladine in mestne organizacije DPM pri-J3 a v nedeljo, 5. februarja 1978, ob 14. uri
OTROŠKO MAŠKARADO
Žale er* sodelovale vse osnovne šole in VVZ občine Dom-
Dou>°!i vseh otroških mask bo ob 13,30 na dvorišču „BIRO 71“ domži *^er 86 ho tudi oblikoval sprevod, ki bo nato krenil z ttun l k° 8°dbo skozi center Domžal in se vrnil v dvorano Ko-Pravil-^3 centra, kjer bo za otroke oziroma otroške maske pri-M_a Program Kulturna skupnost Domžale, iz v dj,0 tradicionalno prireditev otroških mask vabimo vse otroke

so tudi starši, da spremljajo svoje malčke, tokrat v
Občinska Zveza DPM Domžale Mestna org. DPM Domžale
IN MEMORIAM
V petek, 30. decembra zvečer, so se mladinci in mladinke iz Induplati namenili skupno proslaviti prihod novega leta. Da bi imeli vsi enako daleč, so se odločlili, da bo srečanje v Moravčah. Priprave na to slavje in začetek je potekalo kot predvideno. Za potnice v fičku, katerega je vozil Franc Stare (20) tkalski mojster, se je vse končalo nedaleč od Krtine. V ovinku se je vanje čelno zadel voznik Rode iz Rov. Pri silovitem trčenju se je Staretov fičko vnel. V grozljivem okolju so umrle:
Tatjana Kuhar, 20, delavka v konfekciji
Bernarda Mikula, 20, delavka v predilnici, in
Majda Dacinger, 18, delavka v konfekc iji.
Vest o hudi nesreči je šla hitro od ust do ust. Za mnoge so bili prav za to letošnji prazniki vse prej kot veseli.
O žrtvah te sodobne morije bi lahko zapisali veliko lepega in pohvalnega. Bile so vzorne delavke, odlično so izpolnjevale svoje delovne naloge ter sodelovale v prostem časti v mladinski organizaciji in bile aktivne gasilke.
Slednje omenjamo zato, ker se je usoda z njihovimi življenji tako kruto poigrala, saj sta dve umrli ravno v ubijajočem ognju. Kako negotovo je vendar naše življenje. Zgodi se, kar najmanj pričakujemo.
K pogrebu, ki je bil v ponedeljek, 2. januarja, ob 15. uri na pokopališču v Mengšu, je prišlo blizu _ 2000 sodelavcev, znancev, someščanov in seveda svojcev pokojnih.
Tri bele krste so pred pogrebom stražili mladinci in gasilci. V imenu družbenih in političnih organizacij ter za celotni kolektiv Induplati je imel poslovilni govor namestnik sekretarja OO ZKS Induplati, tovariš Janez Hafner. Iz njegovega govora velja ponoviti misel, ki se je glasila: ..Želimo, da bi se ljudje streznili in uvideli, da je mladini namenjen jutrišnji dan in ne prostor na pokopališču!"
Ob zvokih žalne koračnice so nato ponesli bele krste na zadnjo pot, ki je bila za vse tri tako kratka. Ena ob drugi so našle kraj svojega zadnjega^ počitka, kakor so skupaj tudi umrle.
Težko bi iz množice izluščil takšne, ki so temu zadnjemu slovesu prisostvovali ravnodušno. Novoletno veselje in razposajenost je tokrat zamenjala žalost. Vsako slovo je težko. Veliko cvetja, ki so ga poklonili pokojnicam znanci in sodelavci, pove, da je bilo sočutje izraženo v edini možni obliki. Z belimi rožami so zakrili njihove gomile.
Kuhar Tatjana
A.
Majda Dacinger
Na zadnji poti smo cembra pospremili
ALOJZIJA VRTARJA
kovaškega mojstra iz Jarš. Pokojnik se jc rodil leta 1908 v Sent Mihelu pri Novem mestu, kjer se je izučil kovaške obrti in sc kot pomočnik preselil na Gorenjsko. Sprva je delal pri različnih mojstrih, končo pa je začel z lastno dejavnostjo.
Ob številni družini in slabem zdratju je vendar bil vedno pripravljen pomagati ljudem in njegov dobrodušni nasmeh je bil vedno prisoten pri njegovem delu. Tudi v času vojne jc pomagal borcem z vsem, kar jc lahko naredil v svoji kovačnici.
Spomin na tihega in ustrežljivega mojstra bo ostal med vsemi, ki smo gi poznali.
F. Stegnar
Mikula Bernarda
RAZSTAVA BOGDANA POTNIKA
V času od 29. 11. do 3. 12.1977 je imel v preddverju hale Komunalnega centra Domžale prvo samostojno razstavo likovnih del član Likovnega društva Petra Lobode ing. Bogdan Potnik. Ljubitelji likovnih del so razstavni prostor napolnili do zadnjega kotička. Med gosti sta bila tudi predsednik skupščine občine Jernej Lenič in predsednik občine Kamnik Franc Svetelj. Po krajšem kulturnem programu, ki sta ga izvedla člana Harmonikarskega orkestra Domžale Mojca Povž in Miran Pezdirc ter recitator T one Ravilikar, je goste in prisotne pozdravil predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek, ki je med drugim dejal: ,,Dan republike praznujemo tudi s številnimi kulturnimi prireditvami in poudaril bi rad, da se prva samostojna razstava likovnih del ing. Bogdana Potnika, ki jo organizira Likovno društvo Petra Lobode, vključuje vanj kot pomembna popestritev. Bogdan Potnik, član Likovnega društva Petra Lobode, že več kot tri desetletja ustvarja v različnih slikarskih in grafičnih tehnikah, uveljavil se je kot krajinar in portretist, o kakovosti njegovih del pa priča tudi njihova uvrstitev na drugo in tretjo revijo likovnih skupin Slovenije. Posebej naj omenimo, da je s svojimi deli sodeloval tudi na več skupinskih razstavah v Srbiji, kjer je med okupacijo užival bratsko gostoljubje, ki so ga Srbi nudili sloveaskim izseljenim družinam, žrtvam nemških okupacijskih ukrepov za germanizacijo slovenskega naroda. Ing. Potnik je eden najbolj delovnih članov Likovnega društva Petra Lobode, -v katerem uspešno sodelujejo
članov in tistih društev, s katerimi izmenjuje delovne izkušnje.
Nocoj se seznanjamo z rezultati dolgoletnih likovnih prizadevanj kamniškega rojaka Bogdana Potnika. V neštetih slikarskih zapisih, krokijih, grafikah, je Bogdan Potnik v nekaj desetletjih upodobil skoraj brez števila krajev, kjer je hodil in ljudi, ki jih je srečeval. Postal je pravi kronist svojega časa in okolja. Njegove slike imajo poleg likovne pomembno dokumentarno vrednost.
Po svojem stilnem značaju je Bogdan Potnik realjst, vendar ne v smislu ozkega, pretirano stvarnega dojemanja in upodabljanja vidnega sveta, temveč bolj v smislu njegove optične zaznave, o čemer nas še posebej prepričujejo slikarjevi krokiji in mnogi akvareli, ustvarjalnost in mirovanje nadomešča v Potnikovih kompozicijah dinamična razgibanost, ki sc ji predaja vse, kar je v sliki živega: figure, drevesa ..., oblaki, vode.
Pomemben delež v Potnikovem delu zavzema portret. Srečanja z najrazličnejšimi ljudmi so slikarju dala dovolj gradiva za upodabljanje. Tako je nastala prava galerija portretov vseh vrst od povsem skicioznih, do skrbno izdelanih, od individualnih do skupinskih, od doprsnih do takih, ki prikazujejo figuro, od samostojnih pa zopet vključenih v dano okolje itd. Med zadnjimi so zanimivi tisti, ki nam poleg upodobljenca prikazujejo tudi okolje, v katerem živi. Se posebej nas privlačujejo portretne figure postavljene v etnografskozanimi-ve ambiente, notranjščine in zunanjščine kmečkih domov itd.
Posebno poglavje Potnikovega slikarskega opusa predstavljajo tudi karikatu-
Domžalski likovniki so razstavili svoja dela tudi v jedilnici delovne organizacije LEK Mengeš
amaterski likovni ustvaijalci domžalske in kamniške občine. To društvo ima največ zaslug, da je posta to v domžalski občini likovna dejavnost tako bogata sestavina kulturnega življenja in da dosega to društvo lepe uspehe tudi v slovenskem merilu. Omenimo naj le redne skupinske razstave vseh njenih članov, njegova zelo uspešna akcija je bil letošnji slikarski ekstempore, današnja razstava pa pomeni novo obliko njegove dejavnosti s samostojnimi predstavitvami ustvarjanja njegovih posameznih članov. V imenu Kulturne skupnosti in Občinskega sveta Z KO želimo, da bi vse te pestre oblike dejavnosti Likovnega društva Petra Lobode uspešno razvijalo, ing. Bogdanu Potniku pa ob današnji razstavi iskreno čestitamo, kajti že samostojna predstavitev pomeni sama po sebi velik ustvarjalni napor in uspeh. _Prepričani smo, da mu bo pomembna spodbuda za bodoče likovno ustvarjanje."
Nato je poprosil dr. Stiplovšek dr. Ceneta Avguština, predsednika Združenja likovnih skupin Slovenije pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, da je predstavil dosedanje likovne dosežke ing. Bogdana Potnika. Lc-ta je razstavljata predstavil s sledečimi besedami:
„Niso se še polegli odmevi zadnje likovne prireditve, že stojimo pred novo bogato zbirko likovnih del, ki nam jih je sredovalo domače, neumorno livno društvo Petra Lobode. Kot le malokatera naših skupin nas sklenjeno seznanja z likovnimi dosežki svojih
re. Pravzaprav je Potnikova nagnjenost za karikiranje prisotna že v mnogih njegovih portretih. Predvsem pa spoznamo Bogdana Potnika kot karikaturista v številnih upodobitvah v kamniškem lokalnem in tovarniškem časopisju, dalje iz upodobitev, ki nam prikazujejo najrazličnejše kulturne in druge javne delavce ih tako naprej. S karikaturo pa vloga figure v delih Bogdana Potnika še ni izčrpana. Z njo se srečamo tudi v raznih dokumentarnih prikazih kot je npr. gradnja proge Brčko—Banoviči itd.
Največji delež slikarjevih prizadevanj pa je namenjen krajini. Tako kot portret, je tudi krajinarstvo nenehni Potnikov spremljevalec. Medtem, ko se v portretih Bogdana Potnika uveljavlja vrsta najrazličnejših slikarskih in grafičnih tehnik od tuša, svinčnika, krede do akvarela in linoreza, se v krajinah pojavljata v prvi vrsti slika s tušem in akvarel oz. akvarel povezan z risbo, ki daje upodobljenim predmetom trdnejši okvir in bolj sklenjen obris.
Razstava del Bogdana Potnika v Domžalah prerašča v pravo malo slikarjevo retrospektivo in pomeni zgleden otračun s pretečenimi napori in obenem odločno izhodišče za slikarjevo bodoče delo. Zato je prav, da našemu slikarju razstavljalcu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko uspehov."
Sedaj pa še nekaj biografskih podatkov o ing. Potniku. Rodil se je 6. 4. 1927 v Zabukovici pri Celju, kjer je bil oče uslužbenec v tamkajšnjem rudniku. Leta 1941 so ga Nemci skupaj z očetom
in dvema bratoma in sestro odselili v Srbijo, razen mame, kije zaradi bolezni ostala doma, in je tu že leta 1941 umrla. Vojno je preživel v Kragujevcu. Brata so Nemci odpeljali v taborišče Dachau in je za posledicami po vojni umrl v Avstraliji, sestra pa je tudi morala v taborišče v Avstrijo. Po vojni so se vrnili v rodni kraj. Nadaljeval je s študijem in v Ljubljani uspešno diplomiral na Tehniški srednji šoli. Leta 1950 se je zaposlil v tovarni Titan v Kamniku, kjer je v službi še sedaj.
Nato je izredno študiral na Fakulteti za strojništvo in jo uspešno dokončal. V tem podjetju ie bil najprej 3 leta pedagog na industrijski soli, nato kot tehnolog vodja konstrukcije, sedaj pa opravlja službo kontrole kakovosti. Upodablja že od osnovne šole. Že leta
1945	je sodeloval na razstavi v Kragujevcu. Takoj po vojni je sodeloval na mladinski akciji na progi Brčko-Banoviči in slike s te akcije razstavljal leta
1946	v Ljubljani. Udeležil se je tudi akcjje pri gradnji avtoceste in slike s te akcije razstavljal leta 1948 v Kutini. Poleg priznanja udarnika je prejel tudi številne pohvale. Nekaj časa je bil vključen v Društvo likovnih samorastnikov v Ljubljani, kmalu po ustanovitvi Likovnega društva Petra Lobode v Domžalah pa je vključen v to društvo in vseskozi uspešno deluje. Leta 1975 se je udeležil slikarske kolonije v Dudovici pri Laza-revcu in tu tudi razstavljal. Na zaključni prireditvi na razstavi so bili poleg likovnikov zbrani tudi pesniki iz okolice Lazarevca, med njimi tudi pesnica Danica Markovič, ki je enemu izmed njegovih razstavljenih del posvetila tole pesem:
,,Kad gledam crtežtvoga lika, stvoren u krem rukom Tvojom, sve mi se čini, poznaješ me, iz onih davnih, gladnih dana,
kada su zore plakale jadne, a jutra cvato čemerom rana, kada su dani evokotali, a noči strahom parale tamu.
POPRAVEK
Pri zahvali Krajevne organizacije ZZB NOV Domžale, ki je bila objavljena v 21. št. glasila, sta pomotoma izpadli Gasilski društvi Domžale in Studa.
Za pomoto se opravičuje urednik
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi našega ljubega moža in očeta
PETRA PAVLI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatljem in znancem, ki so nam v teh hudih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani zadnji dom.
Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin ! •
Žalujoči: žena Polda, hčerki: Zdenka in Marinka z možem-
ZAHVALA
Ob tragično preminulemu 20-lctnemu
Tad poverujem u trenutku, Ti video si bol u meni i upoznao što ja nikad ne mogoh znati: sebe samu!1
Udeležil seje tudi skupinske razstave leta 1976 v Valjevu ter vseh razstav del Likovnega društva Petra Lobode Domžale ter II. in III. revije likovnih skupin
Slovenije, udeležil pa se je tudi slikarskih kolonij Združenja like
kovnih skupin Slovenije leta 1974 v Seliščih, Slikarske kolonije Zavrh leta 1975 in Slikarske kolonije bratstva in enotnosti Lazarevac leta 1975.
Vsled izkušenj, ki jih je doživel v vojnih letih, rad poskrbi za sožitje med ljudmi ne glede na pripadnost in stan. Zelo rad sc razdaja, kar pričajo številni portreti, ki jih vsakemu rad razdaja brezplačno, posebno so bili njegovih slik veseli številni otroci, ki jih je portretiral. Največja nagrada zanj je to, da je portretiranec zadovoljen s jrortre-tom.
Za konec naj navedem še nekaj zapisov iz knjige vtisov, saj je bil obisk izredno lep. Njegov moto v knjigi je bil: ,,Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug
drugemu predajajo svoja čustva .
,,Naj vas želja po lepoti dviga in ohranja med nami še dolgo, dolgo!;
Iskreno čestitam k resnično lepim delom; Imam vtis, da je ujel v svoja dela
vse, kar počasi izginja z naše lepe dežele; Pogled na pokrajino, različnost .Dolenjske, Gorenjske, Prekmuija, me prevzame, še posebej so mi všeč kamniški motivi; Slika je lahko tudi duša in
STANETU MLAKARJU
Čedinovemu Stanetu,
se iskreno zahvaljujemo vsem, K so nam kakorkoli pomagali. dar0" vali cvetje in ga spremljali na zadnji poti.
Iskreno zalivalo izrekamo sodelav cem kolektiva „Mojca” iz Lukovi ce za pomoč in globoko sočustv ^ vanje. Posebno pa se zah valj ujed' mladincem, ki so j>a v tolikšne številu obiskali na domu in 8 pospremili v mnogo prerani p slednji dom.	u
Zalivala velja tudi pevskemu zpo iz Lukovice za ganljive žalost m • župniku pa za izrečene tola
ne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat iskrena zahval®-CEDINOV'
ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta
JANKA ŠUBLJA
ki50
srce človeka-umetnika; To dokazuje prikazano življenje; Čudoviti akvareli, žal, v nekajkrat premajhnem razstavnem prostoru; Kmalu vas pričakujemo tudi v Kamniku; Bogdan, ponosni smo nate. Pa ne samo Kamničani." Bogdan! Dovoli, da ti tudi jaz zaželim pri nadaljnjem delu še veliko uspehov!
se iskreno zahvaljujemo vsci ’ ug, nam stali ob strani, izrekli \ Qj. darovali cvetje in pospremi nika na njegovi zadnji poti.
Vsem iskrena zahvala.
a-i-SSS
Janez z
Tone Ravnikar
j
18
OBISK ČLANOV OBRAMBNEGA KROŽKA OSŠ DOMŽALE V VOJAŠNICI BRATSTVO IN ENOTNOST
L---------------------------------V
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO DOMŽALE Kidričeva c. 1, n. sol. o.
VABI K SODELOVANJU V LETU 1978
več NKV oz. PKV sodelavcev za opravljanje del v usnjarski stroki
Na CSŠ v Domžalah deluje obrambni krožek, ki je bil ustanovljen na pobudo Zavoda za šolstvo. Program dela, ki si ga je zadal obrambni krožek, je:
-	spoznanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
-	ustvarjanje pogojev za boljšo in učinkovitejšo krepitev obrambne pripravljenosti na šoli;
-	spremljanje pomembnih političnih dogajanj v svetu;
-	sodelovanje pri akcijah in proslavah JLA in državnih praznikih.
Sprejeti program uresničujemo in ga bomo še v nadalje uresničevali. Ogledali smo si filme o dogajanjih med NOB, imeli predavanja, obiskali pa smo tudi vojašnico Bratstvo in enotnost Moste-ft>lje in se seznanili z delom vojakov naše armije. Praznik JLA so izkoristili za podelitev pokalov in plaket najboljšim vojakom.
Priznanje za uspešno delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite je prejela tudi SOb Domžale za uspešen razvoj te dejavnosti.
Ob zaključku slavnosti so nam gostitelji razkazali likovna dela, ki jih vojaki ustvarjajo v prostem času, in odličja, ki so jih prejeli za uspešno deta na raznih področjih. Najzammivejša pa je bila zaključna parada mehaniziranih vo-jaških enot m srečanje, ob katerem smo člani obrambnega krožka poklonili vojašnici spominsko knjigo »Veljko Vlahovič".
Vsi se zavedamo pomembnosti sprejetih ciljev in smotrov odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, saj bo njihov velik prispevek pri ohra-njevanju svetlih tradicij NOB, med katerimi še posebno poudarjamo bratstvo in enotnost.
Maja SI CMER L
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih delovnih nalog in opravil:
PREMISLITE IN SE ODLOČITE
ter pošljite svoje prijave s potrebnimi dokazili in opisom dosedanjega dela na naslov: Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1.
TEKSTIL, n. sol. o. Ljubljana TOZD File Mengeš, o. sol. o.
Mengeš, Blejčeva 4
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje
2 PROSTI DELOVNI MESTI KURJAČEV VISOKOTLAČNIH KOTLOV
Pogoji:
-	izpit za kurjača visokotlačnih kotlov,
-	ali KV strojni ključavničar oz. KV elektrikar, ki je pripravljen delati izpit za kurjača visokotlačnih kotlov.
Pismene prošnje naslovite na splošni oddelek TEKSTIL TOZD File Mengeš.
1 ■ 3 izpraznjevalce posod za smeti
2.	6 delavcev za vzdrževanje in obeležbo cest
3.	4 delavce za opravljanje napornih del pri gradnji in vzdrževanju kanalizacije
4.	1 delavca za delo na strojih lahke gradbene mehanizacije
5.	2 delavca za opravljanje tesarskih del
6.	2 delavca za opravljanje zidarskih del
Pogoji pod točko:
1. — 3. delavci brez poklica, ki so zdravi, močni in imajo veselje za delo na prostem. Imeti morajo odslužen vojaški rok.
4.	priučen strojnik ali mehanik. Odslužen vojaški rok.
5.	-• 6. delavci morajo biti kvalificirani z odsluženim vojaškim tokom, imeti morajo veselje do dela na prostem.
Stanovanje: Za delavce od 1. — 3. so na razpolago ležišča v delavskih stanovanjih podjetja.
Za delavce od 4. - 6. nimamo stanovanj.
Nagrajevanje: nudimo stimulativen osebni dohodek, ki je odvisen od dela. Omogočimo pridobitev kvalifikacij za nekatera dela in opravila.
Ostala pojasnila dobite v podjetju.
SGP ..SLOVENIJA CESTE11 n. sol. o.
LJUBLJANA, Titova c. 38
objavlja
v TOZD Opekarna Mengeš prosto delovno mesto
SKLADIŠČNIKA MATERIALA
Pogoji:
prodajalec z enoletnimi delovnimi izkušnjami ali delavec s popolno osnovno šolo, tečajem za skladiščnika in triletnimi delovnimi izkušnjami.
Kandidatu, ki bo združil delo, nudimo stimulativne osebne do-oodke in možnost dopolnilnega izobraževanja in izpopolnjevanja, klavca sprejmemo na delo za nedoločen čas s pogojem poskusne-^ dela, ki traja 60 dni.
Rok za vlaganje prijav je 15 dni od objave v časopisu.
Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev prejema kadrovsko splošni sektor SGP »Slovenija ceste*1, 61000 Ljubljana, Titova c. 38.
r	'n
OGLAS
Po ugodni ceni prodam naslednje stvari:	otroško
banjico s povijalno mizico, otroški športni voziček, chicho stolček, plinsko peč Super Ser z bombo, centrifugo.
Oglasite se vsak dan po 17. uri na Veljka VLAHOVIČA, 2/b Domžale, stanovanje štev. 23/V.
X___________________________)
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n. sol. o.
Delovna skupnost skupnih služb 61230 Domžale, Titov trg 1
OBJAVLJA prosto delovno mesto
SNAŽILKE V DSSS
s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoj: osnovna šola in zaželen tečaj iz higienskega minimuma. Vloge sprejema kadrovska služba ZD Domžale, Titov trg 1, v roku 14 dni po objavi.
OGLAS
POKLICNA KOVINARSKA IN USNJARSKO GALANTERIJSKA ŠOLA DOMŽALE
PRODAJA
garsonjero v stolpiču na Kamniški cesti 14/IV. Garsonjera meri 21,90 kv. m.
Informacije dobite do 1.
2. 1978 na upravi šole.
X	J
OGLAS
Iščem sobo ali večji sta-I novanjski prostor v Domžalah ali bližnji okolici, ki bi imel poleg tudi prostor za skladišče.
Za stanovanje nudim predplačilo in zagotavljam dobro in redno plačevanje.
Ponudbe na naslov: Stje-pan Tunjič, Češenik 16, 61233 DOB
V ____________________________V
Z	X
PUSTOVANJE V RESTAVRACIJI »SLAMNIK”
bo zelo prijetno, zato vas vabimo, da nas obiščete in se prijetno razvedrite v soboto in na pustni torek !
MASKE SO SEVEDA ZELO ZAŽELENE!
Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu !
Pričakuje vas Restavracija ,.SLAMNIK" »NAPREDEK” DOMŽALE
X_______________________________________________________J
TAK DOMŽALE
ZAVIDANJA VREDNI USPEHI TEŽKOATLETSKEGA KLUBA DOMŽALE
Nekako v senci bolj znanih in mogoče popularnejših športnih zvrsti se je Težkoatletski klub Domžale v svoji skromnosti prebijal iz anonimnosti vedno višje v slovenski, jugoslovanski in tudi mednarodni težkoatletski družbi.
Začetki sejejo v leto 1965, ko je bil na Prevojah ustanovljen težkoatletski klub.
V svojih vrstah združuje 53 aktivnih članov, pravih amaterjev, ki z načrtno vadbo vedno močneje posegajo v do-fpjanja med tcžkoatleti. V slovenskem merilu so tako že nekaj časa v samem vrhu.
Letos so dosegli naslednje uspehe: Prvaki SRS za leto 1977 MLAJŠI MLADINCI
I.	do 52 kg Janez Pavlič
I.	do 56 kg Roman Dimc I. do 60 kg Marjan Kočar I. do 67,5 kg Niko Nemec I. do 75 kg Dušan Banko 1 do 82,5 kg Stane Letnar 1. do 100 kg Janez Borec I. nad 110 kg Franc Kušar
STAREJŠI MLADINCI
I. do 56 kg Dušan Svitlica I. do 60 kg Rajko Dimc I. do 67,5 kg Marjan Vilar I. do 82,5 kg Drago Dragar I. do 90 kg Janez Hafner I. do 110 kg Andrej Slapnik
Člani
I.	do 52 kg Roman Zalokar
II.	- Dušan Svitlica
I. do 56 kg Rajko Dimc
III.	- Abid Behrič
IV.	- Roman Dimc
I.	do 60 kg Rajko Bevk
II.	- Matjan Kočar IV. - Niko Nemec VII. - Jure Repanšek
I. do 67,5 kg Pavle Peterka
IV. - Rajko Bevk
I. do 75 kg Janez Velepec
X. - Avsec Franc
1. do 82 kg Silvo Girandon
I. do 90 kg Tone Petrič
IV. do 100 kg Janez Borec
I.	do 110 kg Ivko Peterca lil. - Andrej Slapnik IV. - Gabrič .
II.	nad 110 kg Mavricij Okoren
III.	- Franc Kušar
Končni vrstni red prvenstva SRS:
Domžale	200	točk
Olimpija	111	točk
Celje	38	točk
Velenje	24	točk
V medrepubliškem tekmovanju so tekmovalci TAK Domžale dostojno zastopali barve kluba in republike Slove-
nije ter dosegli v letošnjem letu največji uspeh doslej: III. mesto v finalu ekipnega prvenstva SFRJ v dviganju uteži na Reki.
Končni vrstni red finala SFRJ:
I.	Sombor
II.	Sarajevo IH. Domžale
IV.	Reka
Tudi na državnem mladinskem prvenstvu v Somboru so dosegli lep uspeh, saj je Dimc Rajko osvojil prvo mesto, Kočar Marjan in Dimc Roman pa III. Na državnem članskem prvenstvu pa je Dimc Rajko dosegel 1. mesto, Petrič Tone in Peterca Ivko pa II. mesto. Tekmovalec TAK Domžale Rajko Dimc je stalni član državne reprezentance in je letos naslovu državnega prvaka dodal še dva velika mednarodna uspeha:
na svetovnem prvenstvu za mladince v Romuniji jc osvojil 14. mesto, na evropskem prvenstvu pa je bil 8.
Vsi ti uspehi so plod nesebičnih treningov članov kluba in seveda vodstva kluba in predvsem trenerjev (Velepec M., Velepec J., Peterca Ivko). Mnogo zaslug za te res lepe dosežke imajo ustanovitelja kluba Alojz Dolenc in Jože Primožič ter dolgoletni predsednik tov. Janez Velepec st., ki mu ni nikoli žal ne časa ne truda kadar gre za TAK in njegov razvoj. Doseženi uspehi so prikaz prizadevnosti, požrtvovalnosti in skromnosti članov, ki to dosegajo z minimalnimi denarnimi a-edstvi.
Uspehi bodo prav gotovo vzgled mladini, zato vabimo vse mladince od 13 leta starosti dalje, ki jih veseli težka atletika, da se včlanijo v klub. Treningi so vsak ponedeljek, četrtek in petek ob 17.15 uri v kletnih prostorih Komunalnega centra v Domžalah.
Majdič Marjan
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE
prireja
v Dvorani komunalnega centra Domžale
PUSTOVANJE
v soboto, 4. februarja 1978 ob 20. uri in torek, 7. januarja 1978 ob 20. uri.
Predprodaja vstopnic in informacije: „VIATOR“ turistična agencija, tel. 72-587, 72-014.
Vljudno vabimo vas in vaše znance!
Najmlajši tekmovalce med spretnostno vožnjo
SPRETNOSTNA VOŽNJA MOTORISTOV V MENGŠU
Avto moto društvo Mengeš je tudi letos organiziralo tekmovanje za svoje člane m člane sosednjih društev. Vendar so se letos, za razliko od drugih let, ko so svoje sposobnosti preizkušali avtomobilisti, v soboto 15. X. 1977 pomerili motoristi, ki se v zadnjem času v vse večjem številu zopet pojavljajo na naših cestah.
Namen društva in seveda želja nas vseh pa je, da jih z vključitvijo v društva in z organiziranjem podobnih tekmovanj odvrnemo od neorganiziranega divjanja po cestah, kjer na žalost mnogokrat ne ogrožajo samo sebe, temveč tudi druge udeležence v prometu. Prav zato je društvo skušalo pritegniti tudi pionirje iz Osnovne šole Mengeš in ostale, ter pripravilo tekmovanje tudi za voznike koles z motorjem, kar mu je delno tudi uspelo.
Mnenja sem, da bi moralo biti takih organiziranih tekmovanj več, saj le na tak način lahko mladino kontrolirano vzgajamo za javni cestni promet in ne nazadnje za SLO, pa tudi dirkanja po cestah bo morda manj. Zanimanju za tovrstna tekmovanja je dokaz 45 prijavljenih in dokai veliko število gledalcev.
ki jih ni zadržalo precej hladno vreme.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije: A. kolesa z motoijem, B. motorji do 150 ccm in C. motorji nad 150 ccm.
Na približno 400 m dolgi progi so morali opraviti vrsto preizkušenj, kot so: vožnja med keglji, vožnja med opekami, preko gugalnice, skakalnice, prenos kozarca z vodo, meti žoge na koš ipd.
Rezultati:
A.	kategorija (14 tekmovalcev): »• Bleje Matjaž - 198 točk, 2. Habat Slavko - 204, 3. Mušič Matjan - 213. 4. Verbič Sonja - 222, 5. Aleš Silvo -228 točk.
B.	kategorija (14 tekmovalcev): L
Marčun Metod - 196 točk, 2. Pivec Peter - 201, 3. Andrejka Vladimir ' 218, 4. Smerkolj Slavko - 220, *• Andrejka Tomaž - 222 točk.	.
C.	kategorija (17 tekmovalcev): '•
Kreč Roman - 230 točk, 2. Bajc Bo - 230, 3. Prezelj Dušan - 234, 4. JegW Drago - 249, 5. Skok Jože - 253.	.
Zasedba tekmovalcev je bila dokaj pestra, od državnega prvaka Boris« Bajca, pa do 7-letnega Roka Kreda Jarš, ki je na motorju, posebno prip*3 _ ljenem zanj, še posebno navdušil m) vozil izven konkurence.
POSVET 0 PROBLEMIH TELESNE KULTURE
Predsedstvo OK SZDL Domžale in Koordinacijski odbor za društva pri OK SZDL sta 20. 12. 1977 pripravila širši posvet o uresničevanju sklepov RK SZDL o telesni kulturi v občini Domžale, ki so se ga udeležili predstavniki društev povezanih v ZTKO, člani IO TKS, predstavniki drugih SIS, člani vodstev in ustreznih organov družbenopolitičnih organizacij in drugi.
Na podlagi ugotovitev iz ocen stanja na posameznih področjih telesne kulture TKO, ki jih je oblikovala posebna delovna skupina pri koordinacijskem odboru za društva, poročila IO TKS ter vsebinsko bogate in zelo kvalitetne razprave so bili na posvetu sprejeti naslednji najpomembnejši za-
ključki in sklepi:
Po razširjeni seji predsedstva RK SZDL Slovenije v aprilu 1973 se je začelo obdobje, kije zelo pomembno za razvoj telesne kulture v Sloveniji in to iz razloga, ker smo
v tem času ustvarjali boljše pogoje za hitrejši razvoj te dejavnosti. T i pomagajo odpravljati slabosti in nesorazmerja iz preteklosti, saj so bili doseženi nekateri koreniti vsebinski premiki, ki naj bi čimbolj učinkovito zadovoljili vse večje interese in potrebe delovnih ljudi v telesnokultumi dejavnosti.
Samoupravna organiziranost
Zakon o telesni kulturi je dal podlago za organiziranje delovnih ljudi in za njihovo povezovanje na samoupravnih osnovah, da bi čim bolj in kvalitetneje uresničevali svoje in skupne potrebe na področju telesne kulture. Ustanovljena je bila Telesno kulturna skupnost občine Domžale, ki se je vključila v sistem samoupravnega sporazumevanja in na tej osnovi v svobodno menjavo dela. Pričel se je razvijati proces novih družbenoekonomskih odnosov tudi na tem področju.
Kljub temu, da jc telesna kultura pomembno področje človekovega delovanja, kjer se na osnovi
interesa združujejo mnogi, pre^-vsem pa mlada generacija, le-ta i® ni našla pravega mesta v organi«1 DPO. Premiki v tej smeri so bil1 doseženi šele v zadnjem času z raz-prava mi v organih SZDL in Pr° blemsko konferenco o DO in Ustanavljajo se tudi aktivi kom nistov v telesnokulturnih organ zacijah, ki pa žal še ne posegaj0 zadostni meri v dogajanja v TK.
Kljub mnogim pozitivnim t zultatom po ustanovitvi telesn -kulturne skupnosti delegat^ odnosi niso povsem zaživeli, razliko od drugih samoupra* * * * v' interesnih skupnosti vsebuje sta TKS določilo o 2/3 večini, kan bil eden od vzrokov na neskiep.
nost skupščine SIS. Gotovo udi interes delegatov v TOZ iplošnih delegacijah za pr° elesne kulture premajhen, o* . -na delegati niso izhajali iz P°‘ lelavcev in njihovih družin-	ti
tako je šibka povezanost akti	v
na področju telesne kultu TOZD in SIS.	. .. se
V pripravah na bližajo0	.
skupščinske volitve je P° izvoliti takšne delegacije m	0.
te za TKS, ki bodo SP°S ,• jj in vezovati interese delovnih J	jZi-
občanov na eni strani z 0 »	„},
ranimi nosilci TK na drugi
Množičnost	,
icmu napredku še ne .^^^'40''
pa je
Množičnost v TK kljub Q. ..mu napredku še ne	40 ^
tramsko začrtanih C'UC:,' v raz--sch prebivalcev vključeni	jV.
ične oblike telcsnokulturni.	t
-osti ob koncu srednjo	je
ibdobja. Po nekaterih	^
loslej od 36.000 prebrv ,vulturn.0 1000 vključenih v telesnoK * iktivnost in sicer: okoli	^iski*1
Šolskih otrok, 30 do • m, ob^3' rtrok in okoli 1700 odrasli«	v°
rov. Zadnja številka * »vam° tnatno poveča, če 1 c[aVcev Športno aktivnost naših. & rrganizacijah združeneg
Nadaljevanje pn'