M#lO ^ - ►-w~:*-j«s m Vzgojevanje njegovo in vzrejevanje v dnevih zdravja in bolezni. -5-s-S- Voditelj za vsako mater ki hoče vzrejevati svojega otroga in ga vzgojevati zdravji primemo. Izdal otroški zdravnik. Motto: Kdor hoče vzrediti zdravih otrok, vedeti mora pred vsem, kako se hranijo. Redilna sredstva so veči¬ noma zdravilna sredstva za otroke, in zdravilna sredstva morajo biti redilna sredstva. * Dunaj 1899. Založil samo E. Kufeke. Tiskal pl. G. Moser, Dunaj. ^ _^ 4 m I Predgovor. - Pač redko vresničila se bode istinitost sta¬ rega izreka: „Vzgojevanje donaša blagoslova" tako, kakor v otroškej sobi. Ali nikjer tudi ne bode našel pisatelj tako hvaležnega polja ko v tej snovi, s katero podučuje obitelj o pravej, racijonalnej vzgoji v otroškej dobi! To delce ni „zdravniški svetovalec v boleznih 11 — kjer se pojavi bolezen, pokliče naj se zdrav¬ nik, ki je jedini poklican in zmožen, da napravi dijagnozo. — To delce je kažipot za vzgojevanje dojencev in otrok in pravo ravnanje, ki naj pre¬ preči bolezni! Jzdajatelj, 41910 Vzgojevanje novorojenca. Naravi primerna hrana za dojenca je brer, oporekanja materinsko mleko. Vsakej materi je tedaj dolžnost, da vzreja svojega otroka sama, čeravno tudi le prve mesece, ozir. tedne, in naj bi se ne odtegnila nobena mati brez razlogov, ki jo k temu prisilijo,, nikdar tej najlepšej vseh dolžnosti. Vendar sme le zdravnik razsoditi, ali je mati ali dojnica sposobna za dojenje, česar ni moči nikdar dovolj povdarjati. Ako hoče mati otroka sama rediti, mora ga 12—14 ur po porodu prvikrat položiti si na prša, ako tudi ni še panogo mleka na razpolago. Gosta rumenkasta tekočina, ki se najprvo iztaka iz žlez, povzroči, ker ima v sebi solij, da se izpraz¬ nijo otroška čreva od črno-zelene otroške smole, tako da se 'more začeti delovanje črevesa, pre¬ bavljanje mleka. Šele od 3.—8. dne napravi se pravo materinsko mleko. , t Pametno^-'vzreje vanje novorojenega otroka, ki so mu odtegnjene po nepriličnih razmerah materne prsi — naravni redilni vir — spada med najtežavnejše in najznamenitejše naloge. Sploh vporablja se kot nadomestilo kravje mleko, ki se stanjša z vodo ter se mu primesi o nekaj mlečnega (ozir trstnega) sladkorja ter se na ta način zgosti kolikor mogoče podobno materinskemu mleku. Težavno pa je, posebno po velikih mestih, dobiti vselej gotovo zdravo kravje mleko in obstoječe vedno iz istih tvarin; vrh tega pojavljajo se, kakor uči izkušnja, pri mnogih otrocih, ki se hranijo izključno s kravjim mlekom — bodisi tudi z najboljim — mnogokrat težkote pri prebavljanji. Bilo je tedaj nujno po¬ trebno za izrejevanje otrok, da se je našlo nado¬ mestilo jednakomerne dobrote iz hranilnih sred¬ stev rastlinstva. Na vsak način mora tedaj hranilno sredstvo vjemati se z naravno prvo hrano otroka, tedaj z materinskim mlekom. V to svrho je posebno sposobna všenična moka. Kar se tiče kakovosti posameznih redilnih tvarin so znameniti kemiki (posebno slavni profesor Liebig) mnenja, da morejo čisto in popolnoma nadomestiti beljakovine všenične moke, ki tvorijo kri, sirnato tvarino in beljako¬ vine materinskega mleka. Kakor uči izkušnja so všenične beljakovine lahko prebavljive. Isto velja o masti, ki pa se nahaja v všeničnej moki v zdatno manjšej meri, ko v materinskem mleku. A to pomanjkanje nadomesti se v bogatej meri po večjej vsebini krfke. Nasprotno pa nista jednako vredna glede na redilno sposobnost krfka všenične moke ter mlečni sladkor materinskega mleka. Krfka je neločljiva v vseh ločilnih sredst- vih ter se spremeni šele v organizmu po tekočini, ki jo oddaje slinasta žleza v ustih ter slinasta žleza v trebuhu v sladkor ter postane tako sposobna za prebavljanje. Na vsak način je nemožno, da bi šibki organizem dojenca opravil to delo; tedaj ne sme imeti v sebi ono rastlinsko sredstvo, ki naj nado¬ mesti materinsko mleko nič krfke, temveč namesto tega jednako množino sladkorja. Imamo popolnoma neškodljivo sredstvo, da se napravi ta sprememba, to je dijastaza v kale¬ čem žitu, v sladu. Prvi bil je Liebig, ki je leta 1865 za bol¬ nega svojega vnuka po navodu dal napraviti juho po sledečem načelu: da se spremeni krfka vše- nične moke s tem, da se pridene slada, v sladkor in dekstrin ter da se doseže s primesenjem kra¬ vjega mleka pravo razmerje redilnih tvarin. Nje¬ gova juha vzbujala je isti čas splošno pozornost, in nje dobri učinki poverjeni so po mnogoštevilnih spričevalih iz rok mater in otroških zdravnikov. Pripravljanje juhe bilo je nepripravno ter se ni vselej posrečilo materam ; mnogobrojni izdeljki neke Liebigove moke za juho, obstoječi iz zmesi všenične in sladne moke z dodatkom ogljeno- kislega kalija bili so, kakor je dejal Liebig sam, popolnoma nezadostni. Na 'ta način se je ta vrla stvar polagoma pozabila. Od mnogobrojnih otroških mok, ki so do¬ hajale tekom časa v kupčijo, ni se poznala ni jedna, ki bi bila le približno zadostovala znanstve- 4 r - '' nim zahtevam. Pri vseh bila je krfka v največjej meri nespremenjena, večina imela je tako ma¬ lenkostno razmerje redilnih tvarin, da so bili ti izdelki za popolno hrano dojencev popolnoma nezadostni. Leta 1880 jel je R,. Kufeke v Hamburgu napravljati napodlagiLieb i g-ovih n a v o d o v lahko prebavljivo otroško moko brez krfke, ki je prišla na trg kot tanek prah ter omogočila lahko pripravljanje Liebig-ove juhe. Po dolgih, trudapolnih poskusih posrečilo se je omenjenemu, da je napravil izdelek, ki je za¬ dostoval vsem znanstvenim zahtevam. Tako zvana R. Kufeke-jeva otroška moka je rumena moka nekoliko sladkavega okusa, ki spominja na slad ter daje z vodo kuhana tanjko juho, ki se da jako dobro zmesiti s kravjim mlekom. Hrana dajati mora se dojencu v natanjko določe nih časih in sicer prvi mesec vsake 2 do 2 1 / a ure, od druzega meseca vsako 3. uro, tako da se more želodec otrokov izprazniti, predno pride vanj druga jed. Pri tem je pripomniti, da se mora otroke počenši ž drugim dnem redno vsake 2 do 2^2 ure iz 'spanja vzdramiti, ker inače po dnevi preveč spe ter dobivajo premalo hrane ter so potem po noči navadno jako ne¬ mimi, ker so lačni. — Otroci privadijo se v ne¬ koliko dneh na te redne obede ter se potem sami zbude. Po noči naj se ne daje živeža, razven prvi mesec, temvač privadi naj se otroka počenši z o dragim mesecem; da v nočnih urah od 11. do B. ure ne dobi nikakor živeža. Pač pa se mu sme dati po noči, ako je žejen in zategadelj nemiren, nekaj Kufeke-jeve vodne juhe, kuhane vode ali slabo čašo črnega čaja brez sladkorja, kar se vselej radovoljno vzame. Popolnoma krivo je, ako se da otroku, kedar vpije, takoj živeža. Vpitje je govorica otročja, in mati mora pazno iskati, kaj zahteva otroček. Ako otrok vpije, položi naj ga mati suho, ali spremeni njegovo lego; potem se bode tudi kmalu zopet pomiril. Ako meni, da tišči otroka obleka, naj jo odpne ter da otroku prostost, da se more, po¬ ljubno gibati. Ako se zdi, da ima otrok bolečine v trebuhu, kar moreš spoznati na tem, da prite¬ guje otrok z bolestnim vpitjem stegna močno proti telesu, d& naj se otroku dersklja (klistira) ter položi pogreta ruta na trebuh. Ako je tre¬ bušček trd in napet, drgne naj se ga z gorkim oljčnim oljem, na vsak način pa naj se otrok ne nosi, temveč mirno pusti, da leži kolikor moči prosto ali z gorkimi volnenimi odejami pokrit, v vozičku ali postljici. Ako mati ne najde vzroka vpitja, mora otroka pustiti, da vpije. Po vpitji jamejo se pre- gibavati pluča in trebušni mišci ter nastane tako pomnoženo delovanje v mnozih delih života po hitrejem pretakanji krvi. Zdrav otrok nikdar ne poči od vpitja. Po vpitji skrčijo se trebušni 6 mišci, ter nastane tako pritisek na čreva, tako da se odstranijo vetrovi, ki so kaj pogostoma vrok vpitja. Popolnoma zavreči in kar najostreje grajati treba je ono slabo navado, da se zabaše dojencem „v pomnjenje" sesalko ali tuto v usta. Od sesalke ima otrok le škodo, bodisi da je napolnjeno to „pomirljivo sredstvo' 1 z mlekom, vodo, ali pa celo s sladkorjem ali suhorjem omehčanim s slino matere ali pestujne. Usta otročja ponesnažijo se na ta način, ker vsebina laško zavre ter se skisa. Tedaj nastanejo glive na žlezobni mreni, tako zvane gobice ; meso pri zobeh se rudeči ter oboli, in mlečni zobje so potem navadno bolni in poškodovani. Izogibati se je tudi škodljivemu zibanju, guganju in tresenju otroka. Popolnoma odveč je, da se nosi prve mesece na roki, da se vozi sem ter tja v otroškem vozičku, zato da dete spi. Matere s tem le razvadijo svoje otroke in napravijo si same truda, ne da bi koristile otroku. Jako važna za razvoj otroka pa sta zdrav zrak in snažnost. Otrok mora se, dokler se še nahaja konec popkovnje, vsak dan umivati, ko pa odpade konec popkove žile, mora se kopati v vodi, ki ima gorkoto 28° R. Navadno umivanje otroka ne more nadomestiti vsakdanje kopelji. Ako se vzame pregorka voda, dobi otrok lahko naduho, ali celo krč. Izmivanje ust je popolnoma odveč in celo škodljivo, ker pospešuje vgnjezditev some glive. Otroci, ki se jim usta ne izmivajo, 7 ne dobe sora. Tudi se ne sme otroka takoj po kopanji nesti na sveži zrak, ker se potem lahko premrazi. Po kopelji prepušča se ga najbolje spancu, ki se sedaj navadno pojavi. Prepotrebno je tudi, da vživajo dojenci sveži zrak; da se jih te daj nosi na vrte, ali na sprehod. Za razvoj otroka pa je vedno bolje, da se ga ne da nositi, temveč voziti. Poletni čas more se otroka donesti na prosto po preteku dveh tednov, po zimi pa ne pred šestimi do osmimi tedni. Kako dolgo se more in sme muditi pod milim nebom, ravna se seveda izključno po vremenu. Ako se pojavijo pri otroku kaki sledovi bolezni, pozvati je kar najhitreje zdravniška pomoč. Vedno naj se pokliče zdravnik, ako nastopi »vročica 11 . V začetku otroške bolezni more zdravnik skoro gotovo pomoči — pri zasta¬ relih slučajih je pomoč mnogokrat nemogoča. Tega ni moči nikdar dovolj povdarjati ter vsake matere svariti „krive“ varčnosti. Kesanje prihaja prepozno, kedar so zakrivile neizogibne posledice težke zanikrnosti najhujši izid. Hranjenje dojenca s kravjim mlekom. Splošna pravila za vzgojevanje otrok s steklenico. Dojenci brez zob morejo se rediti 8 le z mlekom. Dojenci morajo sesati (materinske prsi ali steklenica, nikdar ne žlica!) do konca prvega leta. Prihod zob naznanja čas, od kedar se smejo vživati poleg tekočo hrane tudi druge stvari. — Tekom celega prvega leta dajati mora se vsak delež mleka in vsaka hrana tako gorka, kakor je materinsko mleko (t. j. 28—30° R. = 35 —37V 2 0 C.). Mleko ne sme se shranjevati, ko se je pokuhalo, v odprtih loncih, marveč dobro zatvorjeno. Najbolje sesalne sklenice so navadne ste¬ klenice za mleko s sesalkami od kavčuka; te pa morajo, ako se jih ne rabi, ležati vedno v čistej vodi, ki se nekoliko okisa z nekaj zrni soli. Ker naj otrok le polagoma sesa, ne sme biti luknja v sesalki prevelika, da se otroku ne zaleti; ali tudi ne premajhna, da se otrok ne utrudi. Kakor hitro se je pokrivalo od kavčuka omehčalo, odstrani naj se, ker bi otroci inače lahko dobili gobice, ali pa naj se kuha v soda-vodi, na kar zadobi zopet prejšnjo trdnost. Otrok naj se vzdigne k vsakemu obedu ter povžije svoj obed v 10—15 minutah. Ostanek, ki ga ni povžil, ne sme se več porabiti za otroka. Sesalna sklenica mora se takoj očistiti (naj¬ bolje s porcelannim peskom) ter se potem na¬ polni z vodo in shrani do druzega obeda. Kako ravnati s kravjim mlekom v otroškej sobi. Vse posode za mleko izpariti morajo se s čisto, vrelo vodo, potem osvežiti z vodo od vod¬ njaka in poplakniti. Posode za mleko ne smejo 9 stati na vročem ognjišči ali na solncu, temveč ohraniti se morajo vedno hladne. Povreti mora se mleko le v čistem, posteklenjenem loncu ali ponvi od lame (pleha), pri živahnem ognju v ognjišči ali nad špiritovim plamenom, ne v peči, ali pečnej jamici. Po zavrenji mora mleko v loncu, kjer se je kuhalo, na hladnem stati, ne pa v spalnici, ali v zaduhlem prostoru. Mleko kuhati mora se izdatno, tedaj kacih 15 minut. Po jednokratnem vskipenji ne zatrejo se glive, ki se nahajajo v mleku in ki posebno v vročih poletnih mesecih povzročijo črevesne bolezni pri otrocih. Da se glive popolnoma zatrejo, vzame se tako imenovani Soxhlet-ovi aparat za kuhanje mleka, ki je sedaj povsodi znan, tako da ga pač ni potrebno popisovati. Potrebno stanjšanje kravjega mleka. Ker ima kravje mleko, kakor poprej omenjeno, več gostih skladnih delov (sirovine) ko materinsko mleko, mora se stanjšati, da postane kolikor možno jednako materinskemu mleku; ali tudi malenkostni odstotek kravje sirovine, ki se je dosegel na ta način, ostane težje prebavljiv ko sirovina materinskega mleka, ker se sesede prvi v otroškem želodcu v debelb trdo gručo, slednji pa le rahlo tanjkovito, kakor se more lahko opa¬ zovati, če otroci črez dajo. Po določilih gospoda sanitetnega svetnika Dra Biedert-a, Hagenau v. E., je nadalje doka¬ zano, da postane kravje mleko težje pre- 10 bavljivo po sterilizaciji, potrebnej za ugonobljenje kali v kakej pripravi za kuhanje mleka, kakor se sploh priporo¬ čajo, oziroma v Soxhletovem aparatu, ki je sedaj tako zelo razširjen. Tudi mnogobrojni poskusi gospoda Dra med. Grabener-ja, ravnatelja velike najdenišnice v St. Petrogradu, dovedli so ga do tega, da je začel trditi naslednje teše: 1. Kravje mleko prebavlja se bolje, ako se ne stanjša s samo vodo, temveč z emulzijsko tekočino, kakor jo imamo v močnatih juhah, ker postane na ta način sesedanje mleka mehaničnim potom rahleje in bolj tanjkovito ter more tako tudi prebavljanje in resorp- cija biti izdatnejša. 2. Poleg tega je želeti, kakor je ob sebi razumljivo, da dohaja kolikor mogoče velik odstotek moko tudi razven tega neposredno hranjenji otroka v prid. — Zato dojati je (v nasprotji z žlezastimi pokuhami ovsa, ječmena, pšena i. t. d.) prednost onim močnatim izdelkom, ki imajo relativno manj vlaknine in krtke v sebi ter zasluži odliko pred vsem ona moka, ki ima kakor Kufeke- jev preparat namesto krtke le ločljive oglj ene hidrate. 3. Kufeke-jevej moki dajati je prednost razven tega tudi zato, ker je okusnejša, ter 11 * jo tedaj otroci, posebno starejši dojenci, rajši jemljo. Ima v sebi manj sladkorja, tako da ni ostudno sladka, ter se more izogniti težkim kvarim, ki so zvezane s pitanjem surogatov, ki imajo preveč sladkorja, posebno pri otrocih, ki so rahitično nagnjeni. Da se pa nudi Kufeke-jeva moka otrokom na pravi način, treba jo je pokuhati z vodo v tanjko juho. — Ta juha shrani se potem na hladnem ter dene pri pripravljanji posameznih obedov v pozneje navedenem, starosti otrokovej odgovarjajočem razmerji z mlekom, ki se je po¬ prej ravno tako zadostno (10—15 minut) kuhalo in hladno shranilo v steklenico, zmes, ki se na¬ pravi, se dobro pretrese in potem ko se je napra¬ vila sesalka od kavčuka črez steklenico, v kupi za pogrevanje ali vročej vodi (previdnost! stek¬ lenica more počiti, ako se pretresava brez ponehanja!) ogreje do kacib 37° C., potem se še jedenkrat pretrese ter tako napravi sposobna za pijačo. Ako premore mati sterilizacijski aparat, kuha naj prvo Kufeke-jevo vodno juho, potem naj jo zmesi z ono množino mleka, ki jo rabi za ves dan, napolni mešanico v aparat za sterili- zovanje ter jo sterilizuje. — Tudi tu paziti je na to, da se pri Soxhlet-ovem aparatu steklenica, predno se pije, dobro pretrese, zato da se tesno zmesi Kufeke-jeva juha z mlekom. Glavna stvar pri pripravljanji Kufeke-jevo vodne juhe za otroke v prvih mesecih pa je to, 12 da se kuha prav tanjko, ker zadostuje že majhen delež Kufeke-jeve moke, da povzroči tanjko kuna- drasto sesedanje kravjega mleka ter je napravi tako lažje prebavljivo, in ker se moka, ki se je absolutno otvorila, to se pravi, ki se loči popol¬ noma, po želodcu otroškem v vseh svojih redilnih delih dobro prebavi. Iz tega sledi tudi, da je Kufeke-jeva moka pri porabi bistveno cenejša, ko druge otroške moke, ki se morajo dajati po svojej naravi debelo, t. j. v obliki kaše. Med občinstvom je pogostoma razširjeno mnenje, da so tako zvane ovsene in ječmenske moke sposobne, napraviti mleko lažje prebavljivo. — To naziranje je krivo ter je določeno od najkompetentnejše zdravniške strani, da imeno¬ vane snovi nimajo te sposobnosti, ki se jim priklada, temveč more se ta sposobnost dopuš¬ čati le izdelku, kakor Kufeke-jevej moki ter ima tedaj slednja prednost pred vsemi drugimi izdelki. Kufeke-jeva moka dajati more se, ako je pripravljena na poprej popisani način, že počenši s prvim mesecem. Prav lahko pride mati po nazivanji otroška moka do tega, da kuha iz nje kašo, da bi otroka posebno pitala; ali močnate kaše dojenec v prvih mesecih ne more prenašati, ter da se otrok potem ne redi dobro in da je zelo nemiren, tega ni zakrivila otroška moka, pač pa nespametna mati, ki hoče svojega otroka pitati (da ne rečemo „basati“) ter na ta način brez potrebe nadleguje njegova črevesa. — Ku- IB feke-jeva močnata juha pripravlja se vedno naj¬ bolje takoj za ves dan na jedenkrat in sicer na sledeči način: Vrhana obedna žlica Kufeke-jeve moke(kacih 32 gramov) zmesi se s 4—5 obednimi žlicami gorke vode, tako dolgo, da se ne napravijo več gručice, potem se primesi vode, tako da je skupno tekočine 1 liter. —Potem se kuha ta zmes 15—20 minut, računjeno od prvega vzkipenja ter se več¬ krat premeša. — Tako nastane tanjka, rujavkasta juha, ki ima prijeten okus po sladu. Zmešanje Kufeke-jeve vodne juhe s kravjim mlekom napravi se v sledečem razmerji: Pri pripravljanji posameznih obedov vzame se za otroke od: 1—2 tednov 2 3—8 „ 6 3,—6. meseca 7 6.-7. „ 9 8,—12. „ 12 dela mleka delov „ n n » n n » s 6 deli Kufeke-jeve juhe s 9 „ ' To razmerje dajati mora se tudi po 12. mesecu še dalje, samo da se m nožina zmesi z napredujočo starostjo povekša. Pri pripravljanji hrane za ves dan na jeden¬ krat vzame se za otroke odi" 2 tednov 7< litra mleka s t ! i litra Kufeke-jeve juhe 8 „ ‘/. , 5. meseca V, „ 7 */ ‘•n /* >i 9. „ 1 litre 12. „ 1 */, litra 77 r> n » s / 7 ? / 4 n 8 / 77 / -i n l/ 77 2 » n 55 i/ 77 77 57 ' 75 77 77 77 77 J7 77 77 77 14 Otrok dobi na dan 1. mesec 8 obedov (vsake 2—2V S ure) 2 .- 5 . 7 „ ( „ 27.-3 „ ) 6 .- 12 . „ 6 „ ( „ 3 „ ) Ako bi otroci, ki so dobivali poprej jako sladko hrano, ne hoteli jesti te ne posebno sladke hrane, tedaj more mati dodati mleku s Kufeke-jevo juho nekaj sladkorja, eventuvelno mlečnega sladkorja, ki se more že zopet popu¬ stiti po preteku nekaterih dni. — Dodatek soli k hrani je odveč, in v večjej meri celo škodljiv. Ako se daje dojencu več mleka nego je pred¬ pisano, more to vplivati le kvarno, ker odgovarja navedena množina kolikor mogoče natanjko masti, beljaku in ogljenim hidratom, kolikor jih dobiva otrok, ki ga redi mati ali dojnica, na dan v materinskem mleku. Od matere ali dobre doj- nice dobiva otrok tekom 24 ur k večjem 1—1V 4 litra materinskega mleka v pijačo. V največ slučajih pa je množina manjša, in vendar so taki otroci od prs navadno dobro rejeni ter dobe o pravem času zobe. Tudi pri vzrejanji s stanjšanim kravjim mle¬ kom brez Kufeke-jeve moke vidijo se mnogo¬ krat kaj tolsti otroci; vendar so jako pogostoma bledi, imajo tanjke noge ter debel trebuh ter se priuče tekanji šele po 14/j—2 letih. To pa je zakrivila večinoma prevelika množina in neza¬ dostno prebavljanje kravjega mleka. Vsakako nezdravo je, ako se daje otrokom :s / 4 - -1 leta starim na dan 2, celo 3 litre kravjega 15 mleka s 120—200 gramov sirovine, ker nima največja množina materinskega mleka, ki jo do¬ biva otrok, več ko 60—70 gramov sirovine v sebi. Tolstim otrokom, ki so dobivali preveč mleka — in so zategadelj prepitani ter bole¬ hajo na težkem stolu — daje se počenši s 6. mesecem s pridom k večjem do 1 litra mleka na dan ter kot prikuha juha od teletine (najbolje iz telečjih kosti) s Kufeke-jevo moko, ali tudi Kufeke-jevo vodno juho, ker vpliva moka v nekoliko večjej množini lahko čistilno ter deluje kaj prijetno proti težavnemu stolu. V celoti dosegla bode mati, ki se natanjko ravna po pravilih, v predstoječem navedenih, z ozirom na množi n o, zmes, časno vrejanje obedovtakoracijonalnovzrejo otroka, kakor je to po današnjem stanji ve¬ dnosti sploh lemogočepri dojencih, ki jimžalibognidanadobrotaprsne hrane. Zobenje in odvadenje. Doba zobenja in odvadenja imela se je od nekdaj za najnevarnejši čas v starosti dojenca, in so mislile matere, da dobe otroci najrnnogo- vrstnejše bolezni po „zobnem delu“. Zato vporab- ljala so se kaj čudna sredstva v pospešitev tega IB tako zvanoga »zobnega dela“. Opustili so pač barbarsko navado, prerezati zobovino, ali še sedaj menijo matere in pestujne, da store kaj dobrega, ako drgnejo vbogemu otročiču zobino do krvi, ali mu dajo kaj trdega za grizti, da bi baje od¬ stranile »zobni srbež“. Vkljub tolikej izkušnji pravijo še sedaj, da povzočijo zobje vnetje ustne žlezaste kožice, vročico, nemirnost otroka, krč i, t. d., in še vedno govorita mati in pestujna o zobnej vročici, zobnem krču, zobnem kašlju in zobnih dristah ter imata celo mnogokrat zobno driste za „blagodejno odvažanje od glave", kise ne sme motiti. Po novejših preiskavah pa so, pomirjanje matere, vse te zobne bolezni „prazne baj ke“ ter so nastale večinoma po površnih opazovanjih mater ali dojnic. Profesor Kassorritz na Dunaji dokazal je po jako natanjčnih, mnogoletnih opazovanjih pri tisočero zobečih otrok, „da so otroci, dokler ni¬ majo druzih, natanjko določljivih in od zobenja neodvisnih bolezni, v popolnoma nekaljenem, nor¬ malnem stanji". „Bolezni izidejo se poleg zobenja natanjko tako, kakor izven zobenja. Velika mr- ljivost v dobi zob ni vtemeljena v zobenji, temveč v mladostnej starosti zobečih otrok. Mrljivost otrok je tedaj največja v prvih mesecih življenja in more se natanjko spoznati vže pred zobenjem kakor tudi med zobenjem in po zobenji, da se z napredujočo starostjo mrljivost vedno bolj zmanjšuje 1 '. Vse te prej omenjene bolezni tedaj niso „zobne bolezni", temveč vsaka je bolezen zase, kakor se pajavlja tudi drugače v otroškej starosti, in njih vzroki iskati so v tej starosti posebno v napačnem vzrejevanji in vzgojevanji otroka, ali pa je vzrok rahitis (dvojni udje, an- gležka bolezen). Skrbna mati mora tedaj tudi v dobi zob poklicati zdravnika za vsako bolezen ter se ne sme tolažiti, češ „le zobje so krivi, da je zdravje kaljeno", ali pa da so bolezni še celo pospeševale prerivanje zob („zobno delovanje"). Tudi pri napadih krča, najsi se dozdevajo še tako malenkostni, varovati seje vporabe domačih sredstev. Pravo je tudi tu, da se povpraša zdravnika za svet. Za takimi zanemarjenimi boleznimi umrl je že marsikateri otrek, ki bi se bil mogel rešiti po pripravnem ravnanji in vzgojevanji, kajti zdravnik določil bode vedno 'pričajočo bolezen. Z ozirom na predstoječe je tedaj popolnoma nespametno, ako se misli, da so driste v dobi zobenja otroku dobrodelne ali celo potrebne. Pač pa se mora napraviti tudi v tej starosti s vso skrbnostjo redno prebavljanje. Otrok, ki se je redil po podanem navodu s kravjim mlekom in Kufeke-jevo juho, ne bode največkrat ničesar občutil o takih dri- stah. Pri otrocih, ki se niso hranili primemo, je še sedaj največje hasni, ako se počne s pra¬ vilnim vzrejanjem s kravjim mlekom in Kufeke- jevo juho, tako zmešanim, kakor odgovarja 2 18 starosti otroka. Pri dr is t ah priporočiti je, da se daje nekaj časa Kufeke-jeva vodna juha brez kravjega mleka in druge umetne hrane ter se prida šele polagoma zopet mleka, ko začne pojemati kalenje prebavljanja. Ako boleha otrok na trdem blatu, vzame se k mleku nekaj več moke nego drugače (tudi pri 3. in 4. letnih otrocih s trdovratnim težavnim stolom obnesla se je K u f e k e - j e v a juha jako dobro¬ delno, potem ko niso premogla ničesar vsa druga sredstva). Na ta način morejo se odstraniti kalenja prebavljanja ter tako zboljšati splošno stanje zobečega otroka. Čas, ko se prerijejo zobje na dan, ni za vse otroke isti, začenja se to navadno v 7. do 8., včasih tudi v 10. do 11. mesecu. V popolnoma redkih slučajih prikažejo se zobje kmalu po porodu. Najprvo prikaže se, večinoma v 7. do 8. mesecu, spodnja dvojica srednjih reznih zob, potem kmalu gornja dvojica in sedaj slede zvunanji rezni zobje, včasih poprej zgoraj, včasih spodaj. Z 2 leti naj ima zdrav otrok 20 zob, ki se imenujejo mlečni ali menjalni zobje. Ako nima otrok z jednim letom še nobenega zoba je navadno rahitis tega vzrok in nahajajo se pri natanjčnem preiskavanji večinomo mno¬ govrstni simptomi, ki so lastni tej jako razšir- jenej bolezni. V takih slučajih dela vzrejevanje otroka s K u f' e.k e - j e v o m o č n a to juho in K u f e k e- jevim mlekom, polegvporabe fosforne 19 — jetrnice pravcate čudeže. Pisatelj tega videl je otroke, ki so bolehali poprej, včasih vže od rojstva, ža težkim prebavljanjem, dristo in trdim stolom, ki so imeli že različnih dojnic in vedno hujšali glede na telesno težo, da so se ti otroci, tudi ako so že poprej dobivali fosforne jetrnice, ko so se začeli vzrejati s K u- feke-jevo močnato juho v čisto kratkem času zboljšali. Otroci, ki so bili prej tako nemirni, in so jih vedno mučile bolečine v tre¬ buhu, postali so mirni in prijazni ter dobili večjo telesno težo; rahitične prikazni zmanjšale so se, in prebavljanje vredilo se je popolnoma. V ne¬ katerih slučajih dovzeli so na teži za 200 do 280 gramov v 6 do 8 dneh. Odvadenje. Otrok, ki se vzreja iz naravnega redilnega vira od maternih ali dojničnih prsi, odvaditi mora se koncem prvega leta. Ako pa je potrebno odvadenje zaradi posebnih razmer, n. pr. slabosti matere, vže poprej, zgoditi more se to brez kvari za otroka. Odvadenje ne zgodi naj se nikdar na nagloma, temveč polagoma. — To se napravi najbolje tako, da zmanjšava mati množino mleka od dne do dne ter povikša delež druge hrane. Dajala bode n. pr. jedenkrat na dan za kosilo opoludne mesno juho od govedine, ali bolje od telečjih kosti, pri katerej ni treba posnemati masti, zmešano s Kufeke-jevo moko; potem po preteku ne¬ katerih dnij, razven tega obeda še drugo Kufeke- jevo.mesno juho. Zopet nekoliko dnij pozneje 20 tretji obed, sedaj pa kravje mleko s Kufeke- jevo vodno juho, n. pr. pol in pol (juha, ki jo tudi radi jedo slabotni ljudje in ozdraveli bol¬ niki ter jo prav dobro prebavljajo. Kufeke- jeva moka z juho od ovčjega mesa diši po¬ dobno račjej juhi). Ako nastane po vživanji kravjega mleka drista ali bolest v trebuhu, naj mati s prva opušča kravje mleko ter menjava s Kufeke-jevo mes¬ no in Kufeke-jevo vodno juho, dokler se slednič otrok ne navadi kravjega mleka. Na ta način prepreči se bolehanje in shujše- vanje otrok v času odvadenja, in tudi za doječo je ta način odvadenja prava dobrota, ker izgine mleko polagoma, ako se manj zavživa. Ako se je otrok odvadil popolnoma, varuje naj se mati, da bi mu dajala takoj hrano odraslih, ker mali otroci ne morejo požvečiti hrane odras¬ lih, še manj pa jo morejo prebavljati. Dokler ni zobenje dokončano, obstoja naj hrana razven mleka, Kufeke-jeve juhe in mesne juhe le iz prepečenca, omehčanih starih žemelj, kaše, rižnega phanja, riža pšena, sage V mleku ali mesnej juhi kuhane in more se pozneje da¬ jati tudi kokošja jajca in jajčne juhe. (1 jajce z 1 obedno žlico Kufeke-jeve moke vmešano v kuhajočo se juho.) Jako priporočati je tudi čaj od govedine (beef tea), ki ga moreš napravljati sam na sledeči način: Pol funta govedine očiščene masti in kosti dene se, potem ko seje je fino sestrgalo, v stekle- 21 niča, ki se trdno zamaši. Ta steklenica postavi se potem v lonec z vodo ter se kuha dve uri. Sok, ki se tako izkuha, je tako imenovani mesni čaj. , Da se ga napravi okusnejšega, prida se mleka ali Kufeke-jeve vodne juhe. Nikdar ni moči matere dovolj svariti, da bi dajala otroku, ki se je odvadil, prezgodaj mesne hrane. Profesor Kassowitz izraža se o tem v svojej knjigi „Predavanja o otroških boleznih v dobi zobenja": Prezgodnje vživanje mesa je naj¬ bolj navadni vzrok črevesnih katarov pri otrocih, ki so se odvadili, in prav gotovo tudi tako zvanih zobnih drist.“ Največ otrok ne prenaša mesa pred dovršenim 18. mesecem, bodisi v katerej koli obliki in kakor si bodi pripravljeno, ter vsi dobe takoj dristo. Ravno tako nezdravo kakor meso je sadje pred dovršenim drugim letom. Črešnja, košček jabolka ali hruške ali tudi požirek piva napravijo vedno težkote pri prebavljanji. Take težkote pri prebavljanji morejo se od¬ straniti v večini slučajev v malo dneh brez vsacega zdraviljenja, ako se daje otroku Kufeke- jeve vodne juhe izključno druge hrane. Po preteku 2—3 dnij odstranijo se težave, tako da more početi mati zopet z redno hrano. V Kufeke-jevej moki dobi otrok vse redilne tvarine, ki jih potrebuje za delovanja svojega življenja, v takej obliki, ki odgovarja njegovej zmožnosti za prebavljanje, in zato je priporočati, da se daje otrokom tudi po pr e- 22 teku prvega leta, posebno onim, ki so v razvoju zaostali, mesto kave, čaja, kakave Kufeke-jeve močnate juhe v menjajoče obliki (z mlekom, bujilonom, jajcem). Pljuvna drista in katar v drobu. Mej mnogoštevilnimi boleznimi, ki more otroke posebno v dobi dojenja, ne nahaja se nobena, ki bi imela navesti le približno toliko število mrljivosti, kakor bolezen prebavnega pristroja ki se zove po svojih simptomih ..pljuv¬ na drista 11 , po svojej sličnosti z dotično nalez¬ ljivo boleznijo „Cholera infantum" (otroška kolera). Mislilo bi se, da se je moglo in moralo po¬ sreči pri tej že za davnih časov po vsem svetu razširjenej bolezni, postaviti uničujočem vplivu tega smrtnega angelja dojniške dobe vame meje ter določiti temeljito in vsestransko povoljno zdravljenje. Če pa je to zdravljenje vendarle danes še jako negotovo in podvrženo velikim spremem¬ bam, čuditi se je, da se ne vporablja vedno takoj pri prvih pojavih izdelka, ki se je pripoznal po najprvih zdravniških veljakih kot izvrstno vplivajoča zdravilna hrana. V najimenitnejših otroških bolnicah Nem¬ škega cesarstva določeno je po celej vrsti naj¬ večjih otroških zdravnikov, da se je vporabljala R. K u f e k e -j e v a otroška m o k a pri akutnih in kroničnih dristah v drobu vže leta pri otrocih v najvešjej meri in z izvrst¬ nim vspehom. V začetnej dobipljuvne driste od¬ stranila jo je z vodo kuhana skoro vedno brez vsacega posebnega zdravljenja, tudi v poznejših dobah pokazala se je odločno dobrega vpliva. Dr. Meinert v Drazdaiiili meni, da se pljuvna drista najbolje prepreči in zdravi s tem, da se dovaža obilno tekočin tur tako hitro nado¬ mesti vodo, ki se je izgubila iz celic, ter on jemlje v to svrho pogrete vode, vode s sladkorjem ali slabo čašo čaja. Ker pa se tako ne dovaža otroku nikake redilne tvarine, priporočati je, da se poda mesto tega tu n j k a Kufe ke- jeva vodna juha (1 obedno žlico k 1 litru vode), kolikor hoče otrok vzeti. Juho jernljo otroci vedno radi (ako se je branijo, kar je redko, zadostuje vedno majhen dodatek sladkorja). Sele, ko je popolnoma ponehala drista in pljuvanje (kozlanje), sme se hrani dodevati zopet mleka. Vsakej materi je tedaj položiti na vest, da o st a vi hrano takoj, ko se prikažejo prva znamenja pljuvne driste ter pita otroka le s Kufeke-jevo vodno juho, dokler ne pride zdravnik. Na ta način more pospeševati hitro ozdravljenje ter preprečiti slab izid strašne bolezni. Mladej materi pa, ki je prečitala ta spisek, polagal bi gorko na srce za take hude dnove. ko mora streči svojemu otroku ter se boji za šibko njegovo življenje, lepe besede, ki jih kliče pl. Ammon mladim materam: „Zaupaj zdravniku, ki si ga izvolila in njegovem znanji, podvrzi se njegovim naredbamkar najtočneje in najnatančneje, ne smatraj ničesar od tega, kar Ti pravi on, malenkostnim, ne stori ničesar po lastne j dozdevi, bodi vestna, karkoli izve¬ deš, bodi mu zvesta pomagalka. Umetnost izobraženega in veščega zdravnika, ki so mu znana napredovanja svoje vede zamore mnogo pri zdravljenji otroških bolezni in nemoč njegova v gotovih slučajih vte- meljena je mnogokrat v tem, da se ni po¬ klical v pravem trenotku, česar nikakor ni opravičiti, v tem, da si domnevajo nekatere matere, da smejo pričakovati in zahtevati od umetnosti vsega ter zatega¬ delj prezirati pravila za lastno ravnanje in postave redu, zmernosti in dietetike." 2 & Zdravniška priznavanja. Imel sem priložnost, napravljati poskuse z Vašo otroško moko, ki so imeli izvanredno dober izid. Pri mojih sosedih shujšal je devet dni star otrok tako, da ni imel toliko moči, da hi vzel materne prsi, in vprašali so me sveta. Ker sem bil ravno dobil Vašo otroško moko, ki mi je bila popolnoma neznana, svetoval sem, naj začno z njo umetno hranjenje, pripravljal pa sem mater ob jednem na to, da bode otrok skoro gotovo umrl slabosti. Danes, po 14 dneh, je otrok sposoben za življenje ter se razvija popolnoma. Moja hčer pisala mi je, da boleha nje dva meseca stari otrok vedno za katarom v želodcu in drobu in ne prenaša prav nobene hrane, temveč izbruha vse. Poslal sem jej puščico Vaše otroške moke ter dobil sedaj vest, da je otrok * popolnoma zdrav in kaj rad zavživa to otroško moko. AloizIJ Schlferl, občinski zdravnik. Pernersdorf, 20. aprila 1897. Vporabljal sem Vašo otroško moko za vzrejevanje svoje male nečakinje, ki pred nekaj časom ni hotela več jemati hrane, ki jo je dobivala, materinska pa ni zadosto¬ vala. Reči Vam morem, da ni hotel otrok (v starosti S mesecev) v 15 tekočih dneh in v naslednjih ničesar druzega jemati, ko zmes z Vašo moko, in sicer tako radovoljno in s tako slastjo, da je nje stanje popolnoma vrlo. Hranjenje otroka z Vašo moko je posebno povoljno in dobrega vspeha, tako da jo morem svojim bolnikom najvestnejše priporočati in predpisovati. Dr. E. dalla Bosa, med. ravnatelj mestne bolnice. Trient, 18. majnika 1897. Gospod Dr. E.Kraus, otroški zdravnik, asistent oddelka za otroke profesorja Monti-ja na dunajskej splošnej poli¬ kliniki, piše v „Allgemeine Wiener Medicinische Zeitung“ XLII. letnik 1898, „0 vporabnosti Kufeke-jeve otroške 26 moke pri umetnem hranjenje in pri prebavljalnih težkotah otrok “ mej dragim: „Določiti morem z zadoščenjem, da mi služi kaj dobro ta preparat, ki ga vporabljam sedaj vže jedno leto v vseh onih slučajih, kjer se ne prenaša čisto mleko primerno stanjšano. To so slučaji, s katerimi ima opraviti vsak praktik in pri katerih se opazuje nez.idostno rastenje telesne teže, ne da bi prišlo ravno do katarov v drobu. Otroci, ki se hranijo z njim, prebavljajo to hrano prav dobro in rastenje telesne teže, ki sem je vedno opazoval, bilo je večinoma prav povoljno." Gospod Dr. Kraus piše nadalje, da je pokazala Kui'eke-jeva moka ravno tako kot pridatek k mleku po odvadenji, kakor tudi navadno z vodo kuhana v slučajih subakutnega in kroničnega katara v želodcu in drobu, kakor tudi Enteritis follicularis chronicae očidno dober učinek. — Koncem omenja gospod Dr. Kraus, da se more 1 vporabljati ta preparat z jednalco hasnijo kot dietetično redilno sredstvo pri starejših, rahitičnih otrocih, ki so, kakor znano, vedno nagnjeni k boleznim v drevesih, kedar imajo ovire pri prebavljanji. Iz otroškega oddelka gospoda profesora Friihwald-a na Dunajskej splošnej polikliniki. Moj predstojnik ukazal mi je, obvestiti Vas, da smo vporabljali dalj časa pri otrocih svojega ambulatorija „Kufekejevo otroško moko“, ki ste nam jo prepustili v svrho poskusov, in smo bili z njo v največ slučajih popolnoma zadovoljni. Dasiravno smo omejili hranjenje s tem preparatom v splošnem po svojih načelih posebno na drugo polletje, dosegli smo tudi pri majhnem številu mlajših dojencev, ki so bolehali na težkih kaljenjih prebav¬ ljanja in inanicijskem stanji, kar se ni dalo odpraviti po druzih terapeutičnih naredbah, s previdno rabo Vašega izdelka iznenaden zdravilni vspeh V. z. Dr. Ferdinand Steiner, I. asistent na otroškem oddelku profesora Friihwalda. 27 Poskusi, ki sem jih napravil s „Kufekejevo moko“ izpadli so jako povoljno. Nisem je rahljal kot izključno hrano, ker zato tukaj nimamo priložnosti, pač pa kot prikuho v obliki juh in kaše, kakor tudi kot dodatek k mleku. Razven tega imel sem priložnost, hraniti nekatere otroke zaradi kat ara v debelem črevesu začasno s vodenim kuhanjem tega izdelka. V vseh slučajih bil je vspeh popolnoma odgovoren in posebno nisem imel tako intenzivnih obstipacij, kakor so neizogibna prikazen, pri drugih otročjih mokah, ki se da le težko odstraniti. Dr. R. Fischl, Privatni docent za pouk v zdravljenji otrok nemške medicinske fakulte na c. kr. universi Karola Ferdinanda. Praga, 25. novembra 1897. Gospod Dr. med. Th. Escherich sedaj profesor za pouk v zdravljenji otrok na Graškej universi, pravi v svojem predavanji „Beitrage zur antiseptischen Behand- lungsmethode der Magen- und Darmerkrankungen des Sauglings“, ki je imel dne 20. september 1887 v pediatrič¬ nem odseku 60. shoda naravoslovcev v Wiesbaden-u, mej drugim: „Mej navadnin i otroškimi mokami, ki presegajo zaradi svoje cenosti, ker se dajo dolgo shraniti, in zaradi svoje pripravnosti praktično pač vedno druge izdeljke, služila mi je najbolje moka, ki jo je dovedel v kupčijo Kufeke, ter se izkazala tudi pri keiničnej preiskavi kot bogata na višjih, v vodi ločljivih dekstriuih. Veseli me da se morem opirati v potrdilo za to v bistvenem teoretično obravnavanje ne le na svoje lastne klinične izkušnje, temveč nadelovanjeinpriporočanjenajuglednejših praktikov. Vporabljal sem Vašo otroško moko z vspehom in priporočam jo rad. Poleg sterilizovanega mleka rabim 28 jo z vspehom pri želodčnih in drobnih katarih otrok. Dr. Rud. Schulhof. Budinpesta, 28. julija 1897. O vporabi Vaše otroSke moke naznanjam Vam naslednje: Imel sem pol leta starega rahitičnega otroka zdraviti, pri katerem je bilo okostje tako očividno obolelo da je pokljala črepina, tanjkakot papir, ako si jo pritisnil s prstom; poleg tega redil se je otrok jako slabo, tako daje bil močno shujšal. Vvedel sem navadno zdravljenje s fosforno jetrnico ter dajal otroku Vašo redilno moko. Po preteku treh tednov dovzel je bil otrok toliko, da si se moral čuditi. Primoran sem misliti, da je pripisovati povzdignenje splošnega redilnega stanja otroškej redilni moki. Poskusil sem tudi druge otroške moke, a tacih vspehov nisem videl. Nam zdravnikom prišlo bi po zares dobrej redilnej moki sredstvo v roke, ki bi moglo podpirati naša zdravniška prizadevanja v tako mnogoterih težkotah prebavljanja in vzrejevanja pri otrocih. Dr. Karol Lewinsky, prakt. zdravnik. Slov. Hartmansdorf, Štajersko, 20. avgusta 1897. Dovoljujem si, objavljati Vas. da sem videl izvrstne učinke z Vašim izdelkom. Kot dodatek k mleku v obliki juhe daje hrano, ki jo jemljo otroci jako radi in pri katerej se izvrstno obnašajo, kar sem imel pri lastnem otroku priložnost opazovati. — Tekom poletja imel sem pogostoma priložnost, zapisati Vašo redilno moko kot juho brez mleka pri poletnej dristi dojencev in našel sem, da je otroci niso izbruhali, temveč jo radi jemljo, in da niso bili otroci po preteku bolezni tako shujšali, ko drugače, kedar se jim podaja navadno le ločena beljakovina in ruski čaj t. dr. Menim, da je Vaša redilna moka pri vzrejevanji otrok činitelj velike vrednosti, imam z njo do sedaj najbolje vspehe ter jo bodem v prihodnje v ysakem primernem slučaji zapisoval. Med. univ. Dr. Makso Stransky, ženski in otroški zdravnik. Dunaj, V., G-riesgasse 15, 13. septembra 1897. 29 V dvoje obupnih slučajih akutnih želodčnih in drobnih katarov pri otrocih prepričal sem se o izvrstnem, pravcato rešilnem vplivu R.Kufeke-jeve otroške moke brez dodatka mleka in od tedaj spoznal sem nje dobrodejen vpliv v mnogih slučajih pred vsemi drugimi otroškimi mokami, tako posebno pred Nestlč-jevo. R. Kufeke-jevo otroško moko vživajč tudi otroci rado- voljno. Tedaj zagisujem Vašo otroško moko mnogo in jako rad. Dr. Jan p ta čnik. Postupic, 12. oktobra 1897. Vporabljal sem Vaš izdelek v nekaterih slučajih poletnih drist in bil sem z njim izvanredno zadovoljen, v jednem slučaji, ko seje poprej izbruhalo vse, prebavil se .je Vaš izdelek čisto dobro. Tako bilo je moči rešiti malega bolnika. Tudi kot redilno sredstvo pri shujšanih otrocih služil je prav dobro, posebno ker ga otroci sploh prav radi zavživajo. V prihodnje hočem, kjer bode primemo, priporočati najtopleje Vašo otroško rno ^°' Dr. Morpurgo, Otroški zdravnik. Gorica, 12. decembra 1897. Vporabljal sem Vašo izvrstno „Kufeke-jevo moko" pri lastnem otroku, s tem da se je odvajal z njo polagoma, mešano z mlekom po Vašem navodu ter je otrok pri tem krasno vspeval, tako da tehta sedaj za 1200 gramov več, nego bi odgovarjalo povprečnej teži, primernej njega starosti. Ravno tako vporabljal sem jo v nekaterih slučajih pri želodčnem in drčbnem kataru prav majhnih otrok z'1zvrstnim vspehOm. Morem jo le kar najtopleje priporočati za umetno hranjenje, odvadenje in kot zdravilo pri vzrej ovalnih težkotah otrok Med. univ. Dr. Ivan Jarosch, železniški in občinski zdravnik Kirchberg, na Wagramu, 13. decembra 1897. 30 V sledečem, hočem Vam sedaj povedati svoje izkušnje o „Kufeke-jevej otroškej moki“: „Kufeke - jeva otroška moka 11 izkazala se mi je mnogo vredna pri zdravih otr cih v vsakem slučaji kot dodatek k hrani, in zavživali sojo mali tudi vedno radi zaradi nje dobrega okusa. Ali 1udi pri bolnih dojencih mogel semvporabljati „Kufeke-jevo otroško moko“vsikdar z vspehom v onih slučajih, kjer se je šlo za motenja v prebavljanji in katare povzročene po sesedanji sirovine v črevesu, bodisi akutnih, kakor tudi kro¬ ničnih z vsemi svojimi naslednimi prikaznimi: ako se je izključila mlečnata hrana za nekaj časa, vplivala je moka v takih slučajih pravcato zdravilno. Za starejše otroke je „Kufeke-jeva moka“ pomnoženje diete pri vročici, ki se ne sme prezfeti. Dr. Schramm emerit. asistent splošne poliklinike (oddelek Dr. Frtihwald). Dunaj, 1. marcija 1898. Objavljam Vas z veseljem, da so poskusi, ki sem jih napravil z Vašo moko prav dobro izpadli. Lahko prebavljivost Vašego izdelka določil sem ravno tako pri vzrejevanji dojencev, kakor tudi pri akutnih in kroničnih drobnih katarih in zategadelj smatram za svojo dolžnost, da ga najtopleje priporočam. Dr. Pileivski, otroški zdravnik. Lvov, 4. marcija 1898. Vporabijal sem Kufeke-jevo redilno moko v mnogih slučajih otročje driste, pri bolestnih zobenjih in posebno po odvadenji s prav dobrim vspehom. Kot hranilno sredstvo koncem prvega leta je pravcato nenadomestna. Dr. D. Fuchs. Budinpešta, 29. marcija 1898. 31 Z Vašo redilno moko dosegel sem jako dobre učinke in vredne priporočevanja. Dr. Kasimir Mosing, ces. svetnik. Lvov, 18. septembra 1897. Poskusi s Kufeke-jevo otroško moko nepresegljivi. l)r. Sartori. Cavalese, 15. majnika 1898. Vporabljal sem Vašo otroško moko in imel izvrsten vspeh. A. d. Lovisoni. Gradiška o. S., 20. majnika 1898. Kufeke-jeva otroška moka obnaša se jako dobro pri otroškej praksi, posebno, ako je obolel črevesni trakt. Dr. Liittinger, mestni zdravnik. Černovice (Bukovina). S posebnim veseljem Vas obveščam, da se je obnesla Vaša „Kufeke-jeva moka“ v mojej praksi izvan- redno dobro in sicer ravno tako kot hrana zdravih dojencev, kakor tudi posebno pri otrocih, ki so bili oboleli za katari v drevesih. Posebno pri slednjih našel sem v „Kufeke-jevej moki“ prav dobro nadomestilo za Liebig-ovo juho in ni mi treba sedaj več tratiti časa in truda, da bi kuhal za male bolnike sam Liebig-ove juhe. Sedaj sem zdravil lepo število črevesnih katarov z najboljšim vspehom s „Kufeke-jevo moko S * * * * * 11 . 0 osmiga meseca dajem čvrstim otrokom stanjšano mleko s pojedno kavino žlico „Kufeke-jeve moke“ k vsakem obedu. Morem najbolje priporočati Vašo otroško moko. Dr. Bruno Sellner, otroški zdravnik. Brno, 30. julija 1898. 32 Pri boleznih otroških želodčnih in črevesnih delov, kjer se «ni prenašalo mleko, navadni hranilni izdelki niti zdravila, iznenadil me je učinek Vaše otroške moke in morem jo priporočati kar najtopleje vsakemu tovarišu za vporabo pri otrocih. Dr. Matiejowski, bivši višji zdravnik v bolnici vsmiljenih bratov v Brnu in na Dunaji, t. č.. praktični zdravnik in železniški zdravnik * v Teplitz-u. Teplitz v. Č., 5. marcija 1899. Vže dve leti vporabljam Kufeke-jevo redilno moko pri akutnih in kroničnih katarih v drobu pri otrocih, ravno »tako tudi v vseh onih slučajih, kjer se morajo otroci umetno vzrejati, in opazujem, da moka ne vpliva sanjo v vseh slučajih zdravilno, temveč včasih tudi rešilno za življenje. Dr. Engel. Kismarton, 12. septembra 1898. Zapisujem Kufeke-jevo otroško moko redno pri želodčnih in drobnih katarih majhnih otrok z najboljšim vspehom. Dr. Ludovik Stricker, ženski in otroški zdravnik, operater. Dunaj, Neubaugasse 52, 15. decembra 1898. Z veseljem Vam naznanjam, da sem rahljal Vašo otroško moko v primernih slučajih z jakodobrim vspehom in jo tudi zanaprej rad zapisujem. Dr. N. Zorn, bivši 1. sekundami zdravnik. Brno, 7. junija 1898. R. Kufeke-jeva otroška moka dobiva se po lekarnah in drogcrijskih trgovinah v škatljah po 45 kr., gl. 1.—, gl. 4.70. Navod za rabljenje za jedeu obed. Vzame naj se jedna vrhana kavina žlica (kake 4 grame) otroške moke k jednemu obedu za novorojenca; potem naj se v vodi tako dolgo premešava, da se ne napravijo več nikake gručice. Tej kaši pridene se toliko kuhajoče vode, da znaša vse skupaj kacih 5 obednih žlic. To.tanj- kovito juho pusti se 10—15 minut po vzkipenji kuhati ter se jo mej tem dobro premešava. Ako otroci to prenašajo, nadomesti naj se polovica vode z mastnim mlekom. Pri starejših otrocih zvikša se ravno tako delež moke, kakor tudi mleka. Zdravnik zadel bode vedno, skrbna mati pa po izkušnji lahko pravo mero. Pri kaljenem prebavljanji, akutnem in kroničnem kataru v drobu itd. otrok daje se otroška moka s - strogim izključenjem mleka le z vodo kuhana ter ima potem vedno dober vspeh. Natanjčen navod za rabljenje glej stran 13—14 te knjige. R. Kufeke-jeva po gl. 0.45, 1.— in 4.70. Kjer bi se ne dobila, obrne naj se neposredno do torarne diet. hranilnih sredstev R. Kufeke Dunaj in Bergedorf VI/2, Stumpergasse 44/46. p. Hamburgu. Drogerija AntoA'%ane Ljubljana R. Kufeke-jeva otroška moka, ki zavzema mej redilnimi sredstvi za otroke brezpogojno najodlič¬ nejše mesto, rabi se v otroških bolnicah in bolnišnicah Avstrijsko-Ogerste, Nemčije i. t. d., ter jo priporočajo veljaki v vednosti za zdravljenje otrok, otroški zdrav¬ niki, kakor tudi tisočero praktičnih zdravnikov.