Listek. Velika in inajlma kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (DaJje.) Drugi dan je bila majhna bera6ica že na vse zgodaj v gradu. Nje oko je iskalo v6erajSnjo pastarico, a vprašati si ni upala. Gledala je velikansko poslopje in vso njegovo 6arobno okolico, in prav tesno ji je bilo pri srcu. Povrh je vedela tudi, da je prišla še prerano. Pa kmalu se ji bliža vratar ter ji prav prijazno veli, naj vstopi v njegovo sobico. Marje-, tica misli, to je gotovo sila imeniten gospod, ter se komaj upa spregovoriti. Le plaho vpraša, kje je grajska pastarica ter zve prav kmalu, da bo jo gotovo videla ob dolo6eni uri. Dolgo, dolgo 6asa je trajalo, predno bije ura dvanajst. Sedaj pride sluga v zlato obšiti obleki ter namigne Marjetici, naj mu sledi; Sla sta po širokih stopnicah in hodnikih, ki so bili pokriti z bogatimi preprogami ter došla naposled v sobo, ki je bila polna dragocenega pohistva. Sluga veli dekliei, naj tukaj po6aka, potem odide. Marjetici se je kar zavrtelo v glavi, ko vidi toliko bliš6obe in krasote krog sebe. Se dihati si ne upa ter stoji nepreraakljivo na svojem prostor6eku. Ona pa6 niti ne sluti, kako gledata skozi skrivno luknjico nek gospod in gospa na njo, opazujo6 in premotrujo6 jo od nog do glave. »Kakor 6udež«, šepeta gospod, »ta enakost je res 6udovita«. »Meni se dozdeva, da je znamenje iz nebes«, odvrne gospa prav tako tiho; »gotovo mi je poslala previdnost božja sama to revno širo6e. Glej, kako je plaha in nerodna, v6eraj je bila pa tako živa in brezskrbna; vidi se koj, da dekletce nima v sebi ne zvija6e, ne lažnjivosti, da ni pr6metena sleparka«. . . . Vrata se odpro, gospod in gospa vstopita. Marjetica gleda vsa zamakjena krasno gospo; sama ne ve ali se ji sanja, ali je resnica. Je-li to ona pastarica, s katero se je v6eraj tako brez strahu razgovarjala, ali morebiti le ni ? Da, ona je! Ie mnogo, mnogo lepša, krasnejša, veli6astnejSa, nego v6eraj! — Pa ne; ne to ni bila ona! to ne more biti ona pastarica! Visoka gospa gleda le še trenotek revnega otroka, ki je kakor okamenel prevelike zadrege, potem pa re6e 6arobno smehljaje se: »Ali, Marjetiea, kako si vendar plaha in ho6eš biti kraljica! Tako ne smeš delati!« Te ljubeznjive besede spomnile so Marjetico v6erajšnjega dogodka ter jo zopet predramile. Sedaj ni več dvomila, da je ta plemenita gospa in ona v6erajšnja pastarica ena in ista oseba; a grozen strah jo je mu6il, saj ni vedela, kako se ji je obnašati in kaj vse pomeni. Smehljaje zarudi, ter gleda vprašaje, a vsa v zadregi, zdaj gospoda zdaj spet gospo ter še vedno mol6i. »Stopi bliže, otrok moj, in ni6 se ne boj, midva ti ho6eva le dobro* , re6e prijazno gospod. »Ako se dokaže, da si v6eraj govorila resnico, ne bodeš odslej ve6 brez doma. Midva bodeva skrbela za tebe. Glej, ta gospa je kraljica francoske dežele in ho6e odzdaj biti tvoja mati«. Marjetica široko pogleda ter ponavlja besede gospodove, kakor bi jih ne umela prav: »Ta gospa je kraljica Irancoska in ho6e odzdaj biti tvoja mati!« Potem pa se vrže k nogam kraljice ter vsklikne vsa razvneta in premagana notranje bolesti: »0 moja kraljica! o moja mati!« Ve6 ji ni mo6i povedati, srce ji ho6e počiti in zavest jo zapuš6a prevelikih ob6utkov, ki razvneraajo njeno revno sr6ece. Kralj — sam kralj je bil namre6 omenjeni gospod — in kraljica gledata globoko ganjena ubogo dete, ki jima leži pred nogami. Rahlo6ut.no in polna usmiljenja 6akata, da se malo oddahne in pomiri. »Zgubljeno ov6ico sem našla, otroško srce pridobila, neumrjo6o dušo rešila 6asne in ve6ne pogube! Ali ni bil to v6eraj presre6en dan!?« re6e Maria Antoaneta v nekem tujem jeziku svojemu možu. (Dalje prihodnjič.)