List 51. Tečaj XLV. i • • — Izhaj j > vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 old 0 kr za etrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 21- decembra 1887. Obseg: Ali je potrebna dobra nap za razdelitev gooi » i C. kr. okrajni šolski sovet v Logatcu v zgled drugim. Koliko niča. žre krt Vprašanja in odg Nasledki „šnopsa". (Dal.) Zemlj Gospodarske novice. Razne reči. Trgovinska in obrtna zbor- ln dop obra Iz deželnih zborov. Naši dopisi. Novičar . Gospodarske stvari. Čez in čez je polit z duhtečo gnojnico in ker tako dobil nekaj tudi Ali potrebna dobra naprava za razde litev gnojnice! Spisal Ivan Niederle. Na to vprašanje moramo odgovoriti, da je potrebna, imamo precej različnih naprav za razdeljevanje gnojnice, vendar niso nič kaj rabne. Taka naprava, ki je posebno dobra, mora biti prepro- »i sta, trpežna, v ceno in rabna. Ali pa sploh potrebujemo take naprave? Tudi temu vprašanju moramo pritrditi. Oglejmo si, kako teče gnojnica iz soda, ki je zaprt le z navadno veho. Ravno pelje sosedov hlapec gnojnico na travnik. Eno uro daleč jo mora voziti. v močno bljuje, lahko si mislimo, da v usta. Srečno pride hlapec s sodom na pol napolnjenim na travnik. Sedaj pa podstavi pod veho desko, na katero se bo zlivala gnojnica, da se razdeli bolj na široko. Z veliko silo odpre veho, ker jo je poprej premočno zabil. Gnojnica zelo vre iz soda. Ali se pa tudi razdeli? Gotovo! Pa zelo neenako. In to je ravno velika napaka, kajti gnoj- nica koristi ta Podoba 62. Podoba 63. on ve ravnati z gnojnico Skrbno je ovil veho s cunjo i da ne izgubi niti kapljice vzlic dragocene tekočine, temu vendar kapa gnojnica od vehe. Sedaj pelje po klancu navzdol, hitreje in hitreje, če ravno je zavrl. Hipoma zašumi, hlapec se ozre, in res, veha je odprta. krat vsa, kadar jo razdelimo čez in čez enako. To je važno, ker drugače rastline ne rasto enako, kar gotovo ni dobro. Gnoj tudi enako raztrosimo! Kar velja o gnoji, isto velja tudi o gnojnici, ki dela še krepkeje. Kaj pa se je spet pripetilo? Konji so se ustavili kar mahoma! Še tega je treba! Veliko gnojnice se zlije samo na to mesto. Sedaj pa hlapec še malo naprej popelje, in sod je prazen. Majhen del njive je pognojen, vrhu tega še slabo, in skoraj pol dneva je zgubljenega. Hitro Hlapčevega gospodarja pa mine veselje do tako dra- Podoba 64. priskoči hlapec ter prime veho, ki je po sreči privezana, in skuša luknjo zapreti. To se mu pa ne posreči gega gnojila. Dobra naprava za razdeljevanje gnojnice ar kar tako hitro. Slednjič vendar le. Pa kakšen je hlapec! pravila vse te neprilke. Gnojnica ne bi kapala izi pfSf T manj ali zapornica ne bi se odpirala sama, hlapec ne bi se po- gajci iz sadnega ali pa tudi iz gozdnega drevja. lival, in gnojnica bi bila enako razdeljena po vsej njivi, prvi vrsti naj bi se porabila v to ime drevesca iz šol- Dobro takšno napravo zapremo lahko hitro, če se usta- skih vrtov ali pa naj bi se naročila potom c. kr. kme- vijo konji ali če se pripeti kaj drugega. Dobro napravo tijske družbe. Gozdna drevesca dobe se za to svrho zastonj iz okrajne drevesnice v Gorenjem Logatci. Iz šolskega vrta dolenjelogaškega bi se dobilo pač tudi za nizko ceno sadnih drevesc. Nasadi bi se potem morali primerno zavarovati ali ograditi, da bi se njih pomen ne pozabil. Saditi bi imeli na vsak način otroci sami, učitelji naj bi jih pri tem-le nadzorovali in podučevali. za gnojnico treba tako urediti, da moremo več gnojnice polivati. Če je naprava taka, potem je prav dobra in če je vrhu preproste sestave da jo tega še v ceno, trpežna in moremo vsak čas hitro po- praviti. 110 potem je taka naprava najboljša. Skušal sem sestaviti tako napravo, in posrečilo Podobe 62., 63. in 64. jo kažejo, Na prodaj se mi je. pa ima moj zastopnik Anton Bi al i na Gališke m, po 4 gld v tem svojim sklepom hotel je okrajni šolski svet B u d z i k i e w i c z Naprava je narejena ponuditi razmeram tukajšnjega okraja prikladen navod, od železa popi pa ne potrebuje skoraj nikdar sod nikakor pa ni nameroval v tej zadevi kakorkoli vpli- zapira tako dobro, da se nikdar ne odpre sim od sebe, vati na učiteljstvo, ali pa zahtevati, da tak vpliv na- £ če se še tako močno trese. Zapiraš in odpiraš napravo sproti prebivalstvu v porabi. prav lahko, in kedar imaš ž njo opraviti onesnazis Ako pa bo našla ta misel v dotičnih krogih so se p t nič, vsaj tudi očice so vedno snažne Gnoj glasen odmev, bilo bi okrajnemu šolskemu svetu to-le niča se izliva tri meti na oko prav enako. Iztok v prijetno zadoščenje zato, da je kot pr azil s pra se da gnojnici urediti in se ne more nikdar zamašiti, vim nasvetom domoljubne želje dotičnih somišljenikov Napravo moremo pritrditi na vsak sod, na sod za petrolej in na največi za gnojnico. najmanjši C. k r. okrajni šolski svet v Logatci 2. decembra 1887. Dr. Russ kr. okrajni šolski sovet Logatcu zgled drugim. Koliko žre krt. ki okrajni šolski sovet v Logatcu oziroma gosp. glavar dr. Russ, sprožil je prelepo misel, pr vati štiridesetletnico vladanja našega presvitleg ce- Po nekaterih krajih preganjajo krta, ker ne vedo, da je koristna stvar. Očitajo mu sitne krtine po travnikih, zlasti po vrtih. Vendar ni še zaradi tega opra- sarja s zasajanjem sadnega drevja. Zarad tega izdal je logaški okrajni šolski sovet nastopno okrožnico šolam področja svojega : Kakor znano, delajo parlamentarični zastopi uže sedaj priprave za proslavljenje štiridesetletnice vladanja našega najmilostljivejšega gospoda in cesarja. vičeno sovraštvo do njega. Krtine le dokazujejo, da je ondi krt prav pridno delal in veliko škodljivcev po- prikazal bi se na končal. Ko bi bili ostali živi 1 mestu krtin v kratkem časi usušen kos zemlje v dokaz, da ondi prebivajo podzemni sovražniki rastlinstva, na katere sicer nihče ne misli. Če vzrahlja krt zemljo in prepričanj ? da bodo to slavnost nežna srca šol prerije na vse strani z rovi, kadar lovi razno pod ske mladine tudi zadostno pozdravila, smatral je c. kr. okrajni šolski svet za umestno, staviti sledeči predlog, po katerem naj bi se kar mogoče enotno postopalo pri zemsko mrčesje, koristi rastlinam ter daje zraku slavljenji bližajočega godu Naš po Krasu naseljeni od. kakor tudi naše občine so preubožne, da bi se mogle ponašati o tej priliki s preširnimi veselicami, katere bi se gotovo tudi pristopa. Ne stane veliko, če razgrabljamo krtine. Množina krtin kaže torej, da je ondi bilo preveliko ogrcev, črvov ter da jih je polovil in požrl krt. Krt ne škoduje nikoli rastlinam, ker se jih ne loti. On živi ob živalski hrani. To so lani do dobra dokazali na ne slagale z n spomina, da je našega veledušnega vladarj Poleg cesarstvo 40 let pod žezlom Njegovega Veličanstva, vzbuja naj se pri otrocih tudi resen preudarek, da je hvalevredno, izpričati to udanost z vztrajnim, marljivo gojenim delovanjem, čegar vspeh se ohrani kot spominek slavnostne dobe. trov » pomolognem vrtu v Kasselu. Odbrali so ravnega zemljišča 5 kvadratnih me-prekopali zemljo do 1 metra globoko ter jamo na dnu in ob stenah zavarovali z deskami. Naredili so tako štirivoglat obod, ki je molel 30 centimetrov nad zemljo. Prostor mej obodom so napolnili s prstjo in zasadili z grmičevjem. Kadar je to poraslo, izpu- kater delom pa bi se otrok našega okraja stili so vanje 140 ogrcev in bolj koristno udeležil dejanskega življenj in s katerim • • mogle te stvarce, ker so jim Oditi niso branile obodove deske mnogo črvov bi se dete kraških tal na ejše težnje tukajšnjega Ogi in dežni črvi so se precej ili v zemlj Sedaj kmetovalca opozorilo kot s zasajanjem drevja? Okrajni šolski svet hoče zato spodbujati, naj bi izpustijo tja poprej ulovljenega krta. Kmalu se zarije in izgine ter začne mrčese nadlegovati. Kadar preteče se spomladi na pripravnih prostorih, katere bodo pač 34 ur, preiščejo vso prst v ta namen odkazali rade volje domoljubni posestniki najdejo samo 17 ogrcev in ali pa občina sama, sadili drevoredi ali pa drevesni mej obodom natančno ter črva, vse druge je požrl krt. Iz tega smemo sklepati, kolik požeruh je krt in kolike koristi, ker pokonča v enem leti res ogromno ondi rede ob koreninah ter morejo v drevesnici nare- število ogrcev in črvov enem samem dnevi požre diti velikansko škodo. Sicer se ta žival ne plodi kaj več hrostov, ogi in črvov, nego je on sam težek, močno, a uže en voluhar more narediti veliko škodo Res je, krtine so sitne vrt in travnik, krti napi Vrtnar celovške kmetijske družbe Hirsch nam je ljajo pod rastlinami luknje, ki jim škodujejo. Toda pri- pravil, da je on pregnal voluharje takole Povsod J pomočkov je dovolj proti temu da ni treba krta koder je zapazil mišje rove, odprl jih je in očistil preganjati Da se pregnati z žveplanjem in s katra- vhodno luknjo. To je storil na več mestih v drevesnici novcem, katerega mu je nastaviti po votlinah in Čez nekaj časa je šel gledat, kako je s temi luknjami luknjah. Kmalu se ugane drugam in preganja tam Koder je luknja zadelana, znamenje je. da voluhar razen mrčes ter koristi tako ljudem • » * in Vprašanja in odgovori. blizu, kajti boji se zelo zračnega prepiha in zato zadela hitro luknjo. Sedaj odpre vrtnar zopet luknj stopi nekaj korakov na stran, v roki ima pa pušk napolnjeno j z drobnimi šibi Čez nekaj minut pride Odgovor na 108. vprašanje Pozvedeli «mo, da je voluhar zopet mašit luknjo, in kadar vidi vrtnai f kako Precej dobiti asfalt tudi v Ljubljani pri A. Druškoviču na se zemlja premiče, takrat pa ustreli v luknj mestnem trgu. Tam tudi zveste, kako delati z asfaltom, potem mere isto delo opraviti zopet na drugem mestu Vprašanje 111. Poskusiti hočem travnike svoje crnojiti z navadno soljo. Bral sem nekje, da prodajajo po cesarskih solarnah umazano sol v ta namen po prav nizki ceni. Ali svetujete tako gnojilo, in kje naj naročim soli? (G. C. v R.) Odgo travnikom )r: Navadna kuhinjska sol je r Po cesarskih solarnah prodaj dober gnoj tako s Gosp. Hirsch nam je pravil, da je to edina, najboljša in najhitrejša pomoč proti voluharjem. Pred kratkim smo pa brali v nekem vrtnarskem listu, da pomaga prav izvrstno nastopni pripomoček. Vzemite koren, razpolovite ga po dolgem in namažite mu porezano ploskev s strupom (fosforom), potem pa zvežite koren tako skupaj. da je opet cel videti. Takih korenov pri ki je sicer zelo po ceni, a ni pi nič vredna Poprej pravite več ter jih potaknite na več mestih v mišje so abili kmetovalci solne odpadke, ki so jih dobi rove in sicer pod zemljo pripomoček Vam moremo vali od solaren, za živino Ker je pa država vsled tega manj navadne soli prodala, imela je nekaj novcev dohodkov, in zato mešajo sedaj te odpadke s tem bolj priporočati, ker pomaga tudi proti navadnim v t mišim, katere morda tudi imate manj peskom da niso več rabni za krmo. Ako si torej na ročite gnojne soli ne doboste ničesar drugega nego Gospodarske novice. slanega peska, znine. Gnojne za katerega morate plačati veliko vo Simon Pakiž Umrl je 21. novembra t. 1. go- soli si morate očiti po kmetijski spod Simon Pakiž, posestnik v Jurjevici pri Ribnici družbi in pridejati še spričevala in zavezna pisma > s ter ud c. kr. kmetijske družbe kranjske katerimi potrjujete da ste kmetovalec, da niste tr * državne gov s soljo, da hočete sol rabiti za gnojenje da Ovne ukviškega plemena, nakupljene iz u dobili so brezplačno nastopni gospodarji od ne bodete drugemu prodajali soli, da je ne boste uži- . Če Vam moremo kaj svetovati, vali i. pustite to d., i. t neslano gnojno sol. ni red papirja, podpor c. kr. gore. A Kastelic iz Brezovega. J. Perne iz Gaberja, J kmetijske družbe kranjske Zrimšek iz Ilove ki ga morate popisati če prosite Peska doboste Novak iz Ribn 5 Zupane iz Vel. Dobrave doma zastonj soljo in če Vam je do tega da edite s Murgelj iz Prečne > Pajer iz Borj Žitnik iz Cir knice Kune iz Rovt, St. Mrak iz Begunjn, M Strle ^CtOUUllJj lil ^^ T «J ~ ~-O 7 HlllOC^ U* IV U11IU T ^ — ^©"""J "J -------- poskušnjo, kupite si za denar, ki ste ga namenili iz Osredka, M. Osredkar iz Šentjošta, J. Šavs iz Potoč v ta namen doma navadne soli take ničvredne gnojne soli gld Ebenseeu stoji cent 20 kr. brez voznine. Fr Kolbe iz Vač ? Janša iz Dovjega Meršol iz Hraš i Poljinec iz Boh. Bele Jan iz Sp. Gorij Vprašanje 112 Ko sem sedaj presadil divjake Kadunc iz Zg. Tuhina And Sodj iz Zaspega v pikirne grede, videl sem ; da je zelo veliko divjakov, Slapnik iz Okroglega ? Dolinar iz Hlavčjih njiv in osobito najlepših, na koreninah obglodanih. Nekateri teh divjakov nimajo prav nič korenin Gotovo so miši na Zupanec iz Martinovega vrha. * Gozdne drevesnice so, kakor naznanja deželna Čudno se mi zdi, da se je to zgo- vlada deželnemu odboru, na Kranjskem te pravile to škodo. dilo uže sedaj. Na Dolenjskem nisem nikdar naletel političnem okraji Ljubljanskem c. kr. osrednja dre na kaj takega Izvolite mi naznaniti, kako bi zatrl vesnica pod Rošnikom v političnem okraji Radov te škodljivke, ker drugače je ves moj dveletni trud ljiškem cesarska drevesnica v gozdu Ilovica zastonj. Bojim se (V. B. v K.) da se tako zgodi tudi s cepljenci. drevesnice kranjske obrtne družbe: v Bohinji, Javor niku in pri Tržiči v političnem okraji Logaškem Odgovor: Škodo so Vam naredile brez dvoma drevesnice občine Gorenjelogaške miši. Ker so pa drevesca uže sedaj na jesen poškodo- okraji Postojinskem vana, znamenje je, da so te miši iz vrste voluharjev (Scheermause). Voluharji žive vedno pod zemljo in se v političnem cesarska drevesnica v gozdu Golobičevec; 6. drevesnica posestnika Andreja Rovana pri Colu graščinski drevesnici in občinska dre vesnica pri Senožečah; 8. 2 drevesnici na Nanosu; 9. drevesnici dvorne konjerejske naprave v Prestranku; v političnem okraji Kočevskem: 10. drevesnici v graščinskem gozdu. Sicer pa se bodo še napravile okrajne drevesnice v političnem okraji Kameniškem, Novomeškem in Litijskem. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) VIII. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič ižvešča o vprašanji c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, ali A. M., lastnik gostilničarskega obrta, prodaje pivo v steklenicah v tolikem obsegu in na tak način, da prekoračuje navadni gostilničarski obrt ter da ga je v zmislu člana 4. trgovinskega zakonika zmatrati za tr- govca? poročilu se povdarja, da gostilničarski obrt se nanj ne bi mogel raztezati ni ravuo znamenit in da član 10. trgovinskega zakonika, vendar pa se prodajanje piva v steklenicah izvršuje obrtno v toliki meri, da to prekoračuje mero navadnega gostilničarska obrta ter ni dvojiti, da je A. M. v zmislu člana 4. trgovinskega zakonika zmatrati za trgovca. Poročevalec omenja potem trgovinskega zakonika in navaja, koliko ima A. M. propisauega pridobitnega davka in dohodarine ter predlaga v imenu odsekovem: Zbornica naj se izreče v zmislu poročila. « s i i lan , n -* i ii • • , Predlog je bil sprejet. IX. Gospod zbornični predsednik Jos. Kušar naznanja, da so se zadnje volitve za trgovinsko in obrtno zbornico vršile začetkom 1885. Ker po zakona z dne 29. junija 1868, 1. drž. zakonika broj 85. , kadar minejo tri leta, izstopi 31. decembra polovica članov po redu svoiih službenih let in se ti nadomeste z novimi volitvami zato radi tega vkreniti vse, kar je potreba Ker namesto dne 16. decembra 1886 umrlega gosp. Pankracija Eichhelterja ni bilo moči nikogar poklicati v volitvi enoglasno izvo- zbornico, ker je bil ta pri ljen, zato je treba namesto tega nove volitve. Ker imajo vsi častiti člani po jednoliko službenih let, zato je z ozirom na 6. rečenega zakona in z ukazom visokega c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 26. aprila 1884, br. 14.842 potrjenega volilnega reda treba, da žreb razsodi, komu je izstopiti. Trgovinski odsek šteje 10 članov in obrtni 14; treba bode toraj v prvem za 5 in v drugem za 7 nove volitve. Ker je umrli gosp. Eichhel ter bil član obrtnega odseka, treba bode toraj v tem le za šestorico nove volitve. Ker je za trgovinski odsek voliti v dveh volilnih razredih, in sicer za volilni razred razred člana člane, in za treba je iz 6 članov prvega izžrebati in iz 4 članov drugega 2. banje člana namesto umrlega člana v tretjem pa odpade, ker je v njem voliti jedne Po 7. rečenega volilnega reda je volilna komisija sestavljena iz jednega občinskega svetovalca ljubljanskega mesta in iz šestih zborničnih zastopnikov, izmed katerih pripadata dva k trgovinskemu in štirje k obrtnemu odseku, in iz zapisnikarja. Po zgoraj imenovanem paragrafu je zbornica opravičena , političnemu deželnemu oblastvu v tem oziru predloge staviti. Nasvetuje se toraj: 1. Žrebanje naj se vrši v zgoraj imenovanem smislu. 2. C. kr. deželni vladi naj se predlagajo naslednji člani za volilno komisijo: iz trgovinskega odsek a. Josip Kušar in Mihael P a kič ? iz obrtnega odseka gg : Ivan Baumgartner, Iv. Ho rak, Anton Klein in Makso Krenner. Ti predlogi so bili sprejeti in potem se je vršilo žrebanje v prisotnosti gospoda vladnega zastopnika in gospodov zborničnih svetnikov Ivana Baumgartnerja in Vaso Petričiča. Izžrebani so bili: v volilnem razredu Ivan Perdan in Franc Ks. Souvan: v volilnem raz- ajb trgovinskega odseka gospodje Franc Hren redu c trgovinskega odseka gospoda Toma Pavšler in Josip Ribič; v volilnem razredu a obrtnega odseka gosp. Makso Krennar in v volilnem razredu obrt nega odseka gg. Oroslav Dolenec, Vekoslav Jenko Janko Kersnik, Filip Zupančič in Jernej Žitnik. X. Gosp. zbornični svetnik Mihael Pa kič poroča o prošnji občine Kranjske Gore, da se s privilegijem od 2. avgusta 1848 za drugi ponedeljek v oktobru dovoljeni somenj z živino iu blagom pridržati, odnosno, da se z naredbo c. kr. deželne vlade od 26. januarija 1887. > br. 11.566 od gornjega dne na soboto pred Mihajlem loženi semenj zopet preloži na prvotni dan, t. pred na Ker je iz predloženih spi- pred- drugi ponedeljek v oktobru. sov videti, da krajevne koristi govore za prošnjo, laga odsek: Zbornica naj v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade priporoča prošnjo občine Kranjske Gore. Predlog se sprejme. XI. Gosp. zbornični svetnik Mihael P a kič poroča o prošnji občine Medvodske, da se jej dovoli obdržati tri semnje za živino in blago dne 3. marca, 4. septembra in 4. novembra. Da bi utemeljila to prošnjo, navaja občina, da je živinarstvo v Medvodah in sosednih občinah Ker znatno, da bi obdržavauje semnjev osobito bilo v korist živinarjem in tudi kupcem živine ter da bi to živinarstvo le pospeševalo. Semnji bi tudi dobro došli delavcem v tamkajšnjih papirnicah in tvornicah za lesno papirščino, ker bi si ne trateč časa lahko nakupovali oblačilo in druge proizvode. Ker občine političnih okrajev Kranjskega in kamniškega, izimši občino motntško, niso ugo- v obrtni odsek voliti v treh volilnih razredih, varjale namerjanim semnjem, a na ugovore te občine j katerih prvi šteje drugi 10 in tretji 2 člana, treba poštevajoč razdaljo, ni se itak ozirati, in ker je odsek bode iz prvega izžrebati iz drugega 5 članov. Zre- mnenja da semnji v Medvodah bili dobro obiskani ter da bi olahkotili trgovino z živino in z drugimi se- ali kakor pravimo: „faliral" je. Ob vsaki taki priliki naj se tudi slavna je pa razne upnike svoje v skupnem znesku za nekoliko zategadel misli, menjskimi proizvodi, zbornica pridruži priporočilom c. kr. okrajnega glavarstva tisočakov na njihnem premoženji — olahčal. in c. kr. kmetijske družbe, ako občine, imajoče pravico tem mestu bilo je s tem Plahtaču za daljno tr obdrževati semnje političnega okraja okolice ljubljanske: govsko obrt za vselej odkljenkalo; tudi mu ni bilo več Brezovica, Studenec, Dobrova, Grosuplje, Šmartno, Zalog, bivati dovoljeno. Na videz revnega in ubogega iztiralo Polhov Gradec, Borovnica, Vrhnika in Rakitna in mestna je oblastvo Plahtača po odgonu v rojstni kraj njegov, občina ljubljanska ne bodo priporočevale z utemeljenimi Le-sem dospevši, zginil je zopet prec potem, da nihče ugovori namerjanih semnjev, katere, sodeč po predlo- vedel ni, kam in kako. ženih obravnavnih spisih, niso še do zdaj imele prilike, Do tega časa prisleparil bil je pa Plahtač po raznih izjaviti se o tem. Uvažujoč navedeno, predlaga odsek : krivih potih uže pomenljivo svoto do blizu 40 tisoč gol Zbornica naj se izjavi v rečenem smislu pri c. kr. de- dinarjev, med katerimi je bilo pa le malo onih, koje je bil v svojih dosedanjih uže omenjenih službah na pošten prejel. Ves ta pomenljivi kapital vedel in znal želni vladi. Predlog se sprejme način (Dalje prihodnjič.) Podučite stvari. je zviti Frice kaj spretno prikrivati; imel ga je večinoma po raznih zanesljivih hrauilnicah pod raznimi izmišljenimi imeni obrestonosno naloženega. Prav po gosposko preoblečen in tudi fiziognomično uže ves predrugačen podal se je potem zopet v glavno Nasledki šnopsa u primorsko mesto t » kjer je bil o svojem času pod Plahtač. (Dalje.) Ko je bil Robkar uže skoraj ob zavest, veli mu izmišljenim imenom kot zavarovaličui agent. Tutsaj se je seznanil tudi z Beto njegovo. Kako se je to zgodilo povem pozneje. Plahtaču naj pa za enkrat ravno po- vedano zadostuje; uže samo iz tega se vidi, da je bil prinesti še stari „maselc" tropinovca (Robkar bil je hud Frice Plahtač pravi vrag v človeški podobi. šnopsar), katerega, ko ga Robkar pokusi, tudi v dušku spije in se pod mizo zdrsne. Se ve, da z Robkarjem sedaj druzega početi bilo ni, nego ga na ob peči po tleh razgrnjen otep slame lepo spat spraviti. Plahtač plača večerjo za oba in prosi, da mu v isti sobi, kjer uže Robkar smrči, primerno posteljejo, kar se je tudi zgodilo. Ko so se vsi domači spat spravili, prižge Plahtač lampo na mizi, vzame košček papirja, na-nj zapiše Robkarju: „Nikoli Plahtač (Dalje prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aro slav. 74. r. več se ne vidiva, in s tem si plačan. Na to jo Plahtač sam dalje pobriše, a . o. kamor sta se bila z Robkarjem Steklo. ne v mesto namenila, nego ravno v nasprotno stran, karju malo alkohol iz prejšnjega večera razkadi, se je kmalu po polunoči. Čudno se mu zdi, da luč gori; vstane, kliče Plahtača, a ne glasu, ne sledi ni o njem več. Ko na mizi zapazi kos papirja, pregleda ga in za-kolne na vso pretego. Hitro se napravi in jo pobriše Malokedaj pomislimo, kako važno je ste&lo v razvoju človeštva. Od kedaj imamo steklo, tega ne znamo. Ko se Rob- Plinij pripoveda pravljico, kako je človek prišel do stekla. zbudil Poslušajmo! Nek pot je porinil veter feniški brod na obalo v bližino ustja reke Belus. Brod je vozil sodo, in ko so hoteli brodarji na peskoviti obali zakuriti, nikjer niso našli kamna, da ga pod kotel polože. Sli so toraj Sli na brod po kosove sode, in potem so zakurili. Kmalu še ves motovilast proti mesiu tača dohiteti. i ter upa kje Plah-pot s hriba doli proti dolini bila je zelo slaba, lega sama na sebi pa kaj strma in skalovita. Uže na drugem ovinku zmanjša Robkarju tal pod nogami, prekucne se in vali doli v več sežnjev globoki propad, kjer mrtev obleži. Vaški pastirji našli so še tisti teden truplo ubitega Robkarja, katero bilo je po komisiji ogledano in na pokopališči fare v Sna... u pokopano. In tako bil je Plahtač nadležnega Robkarja za vselej rešen; ni se ga mu bilo več bati. Frice Plahtač sklenil je za enkrat sleparstva svoja med ljudstvom na deželi prenehati in popustiti. Podal se je naravnost v mesto Gradec na zgorenjem Štirskem. Tu pričel je zopet na lastno roko trgovino z raznim blagom. V teku šestih let napovedal je dvakrat konkurs, so zapazili brodarji, kako se pod njem od sode in peska napravila bela prezirna tvar in ostroumni Feni čani so se znali s to iznajdbo okoristiti. Ali tako mala množina topline, kakor se razvija na odprtem ognjišču, ne more stekla napraviti. Pravljica ta je nastala prej ko ne s tega, ker se ob omenjeni vodi nahaja jako čist pesek, kateri so razvažali za razne steklane, in ker 80 tudi ondi stale mnoge steklane. In da je Feničanov se menda zbog tega, ker so oprijela pravljica, zgodilo se je oni s steklom na debelo trgovali, pa tudi bili dobri steklarji. Še preje kot Feničani so znali steklo liti Egipetci. Gotovo je, da so Egipetci lili steklo uže 1600 let pred Kr. Po njihovih grobnicah nahajajo steklenega lepotičja, na katerem se vidi, da so oni umeli steklo tudi brusiti in pozlačevati. Na egipetskih spomenikih se vidijo risa-rije, katere pokazujejo, kako so steklo izdelovali. Tudi starodavni Izraelci so steklo izdelovali, kakor na korist miru in tako pokazal se vedno pravega an gelj m A nam to priča sv. pismo. Od Izraelcev so se naučili ste- pridružiti se čestitkam druzih narodov klarstva Perzijanci. V podrtinah Ninivskih so našli jako verno in papežu zvesto olepotičeno stekleno posodje. Kranjska dežela pa ima izrekoma največji , ker štej povod, 3 ZgOlj Tudi Grki so bili vešči steklarstvu, ali se niso vzdignili do umetniške dovršenosti, kakor v lončarstvu, steklarstvu so bili udano katoliško prebivalstvo katero po pravici občuduje v svojem najvišjem cerkve- r nem pastirju v resnici z b o Za dr. Poklukarjem mnogo naprednejši Rimci, ki so se Apfalt vse veščine od Egipetcev naučili. Mnogi delavci in umet- škofov priporočal je predlog še baron s posebnim odobravanjem pastirskega lista &oriške nadškofij Potem bil — V, niki so prihajali z Aleksandrije, da upravljajo steklane, glasno sprejet ter deželni glava ki so jih na Italijanskem postavili. Steklarstvo se je jelo svetemu očetu primernim potom sporočiti najpreje vzdigovati v južni Italiji. predlo naprose » g en o čestitko samem Rimu so postavili prvo steklano ob Neronovem času, a so le slabo svoj Po tej izredni točki utemeljeval je poslanec Šuklje samostalni predlog o napravi lastne deželne robo izdelovali v njej. Fine čaše so bile ondaj še zelo zavarovalnice zoper ogenj s splošno silo v zava- drage, tako da je Neron za dva lepa namizna stekla rovanje poslopij. — Govornik, ki je v obče- navajal jako plačal čez 1500 gld. našega denarja. Ali 210. 1. po Kr. zanimive stvari v podporo predloga, omenjal je, da de-pa je bilo v Rimu uže toliko steklarjev, da so jih morali želani naši plačujejo na leto in dan približno 2! r> milijona v eno predmestje zgnati. V tem času so Rimci z upo- goldinarjev več premij, kakor se pa povrne za škode po- rabo stekla zelo zapravljivo gospodarili; s steklom so žarov, ves ta denar odhaja z dežele. — Formalno pred- vkladali tla po sobah in s steklenimi ploščami so lep- lagal je govornik, da naj se predlog njegov, ki nalaga šali stene po hišah. Da so imeli uže Rimci steklena deželnemu odboru, pretresavati in pripravljati to vpra- okna, to nam pričajo okna pompejanska. Za vlade Ti- šanje berijeve, tako trdi pripovedka, izumil je nek steklar sedaj izroči upravnemu odboru v poročanje. Temu ugovarjal je baron A p f a 11 r e r n , memogrede način, kako bi se dalo steklo po volji previjati in ko- omenjeno: podpredsednik upravnega odbora graškega vati. Pripovedka dalje zatrjuje, da mu je dal cesar glavo odsekati, da vzajemnega zavarovalnega društva, ter priporoča, cr o nikdo ne izvedel skrivnosti njegove. Bal izročiti naravnost deželnemu odboru. predlo Ko je poslanec se je namreč, da vsled te iznajdbe ne pade cena zlatu Suklje sam temu pritrdil, sprejel se je predlog barona in srebru. Rimci so izdelovali stekleno posodje velike Apfaltrerna. umetniške vrednosti. Mnogo steklene posodje, ki so je Nadalje utemeljeval je poslanec dr. M svoj pred našli po rimskih naselbinah, priča nam, da Rimci v ste- log, naj še ostale clela zemljiške od prevzamejo kr klarstvu niso mnogo zaostali za nami, pač pa vidimo tu proizvodov, kakoršnih dandanes ne znajo delati. (Dalje prihodnjič.) okrajne sodnije in okrajna glavarstva na podlagi posebne deželne postave, kakoršna se je za Češko uže potrdila. ovornik, ojstro šibati one dopi- i, kot iz o Politične stvari. To priliko porabil sune v nemške časnike, ki ne znajo druze strankarske strasti grditi in sumičiti našo deželo in naš — Te jako umestue be- naro v veliko škodo dežele. deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. VI. seja deželnega zbora kranjskega. Minuli petek bila je 6. javna seja deželnega zbora kranjskega, katera je nenadoma postala živahna. prvi vrsti predlagal dr Pokluk da naj sede našle so odmev še v kasneji obravnavi proračuna za vinarsko šolo na Grmu, o katerem je obširno poročal v imenu finančnega odseka dr. Poklukar, potem, ko se je sprejelo poročilo istega poročevalca za nakup 34 oralov gozda za deželno šolo na Grmu. Poslanec Deschmann čutil se je poklicanega braniti dopisovalce unanjih nemških listov. Pri obravnavi proračuna za Grmsko vinarsko šolo deželni zbor čestita njegovi svetosti papežu Leonu XIII. nastala je takoj pri prvi točki živahna razprava, katere povodom SOletnice njegovega mašništva. Predlog podpi- premembo je nasvetoval poročevalec dr. Poklukar v sali so vsi člani deželnega zbora brez izjeme, brez ugo- imenu finančnega odseka. vora pritrdilo se je nujnosti, potem pa ga je predlaga- posebni pr (št 26) priporočal je namreč de telj na kratko utemeljil sklicaje se na mogočno gibanje, želni odbor, da naj se namesti poleg vodja in adjunkta katero je zbudila ta svečanost v naši deželi, v vsi dr- še tretji učitelj z letno plačo 500 gold. Poročevalec do-žavi, po vsi Evropi pa tudi med katoliki in celo neka- kazaval je na drobno v prvi vrsti, da je po programu, toliki vseh delov zemlje. Kratek čas vladanja svetega dogovorjenem s poljedelskim ministerstvom. tretja učna očeta zadostoval je svetu pokazati veliko modrost, moč neobhodno potrebna, ker bi se sicer programu ni-miroljubnost in ljubezen, katero Leon III. enako kakor ne moglo zadostiti. Razun predmetov, katere ima vse narode, pokazati širokemu svetu. Povsod, učiti tretji učitelj, pripada mu dolžnost, učence nadzo obsega, kjer so se pokazale nasprotja znal je modro posredovati rovati neprestano, in vrh tega pripomagati ima vodju v pisarni. / to ne zadostuje sposobnosti, ki se zahtevajo Ta predlog sprejel se je so o potem 5 ko tudi go pri vsakem ljudskem učitelju, v to treba izreduo spretne spod deželni predsednik obljubil, pri miuisterstvu ga moči, in ako se mu ne more ponuditi stalnega name- gorko podpirati. Dalje poročal je poslanec dr. Ster- 6. in 7. letnega poročila, ko- ščenja, ni treba ko proroškega duha v to uže sedaj benc o štirih §. (1. povedati, da se z letno plačo 500 gold. in stanovanjem nečno pa kanonik Klun o prošnji avstr. vinarskega ne bode lahko dobilo v ta namen spretnega učitelja, društva. Upravni odsek toraj predlaga, naj se letna plača povikša Kranjska gimnazija včerajšnji seji izročil je od 500 gold. na 600 gold. poleg prostega stanovanja, poslanec za kranjsko mesto gosp. Detela prošnjo g o toda odpovedi učitelj ima se namestiti samo s pogodbo proti renjskih občin: Kranj, Predoslje, Hrastje » Temu nasvetu nasproti mann z vprašanjem kako stalna ali ne. Poročevalec odg Sv. Jošt, Sv. Jur, Naklo, V oglje, Smelednik se poslanec Desch- Stražiše, Cerklje, Predvor, Radolica, Pred smatrati to službo, ali bo trg, Bled, Lesce, Begunje, Mošnje, Lancovo mu odločno, da ta Kropa, Kamnagorica, Mavčiče, Železnike 9 oglasi 9 učitelj nikakor ni nameščen stalno, tako malo, kakor Selce, Stara Loka, Poljane, T r a t a , Š k o f j a- adjunkt, kije nameščen tudi s pogodbo proti odpovedi, loka, Kovor, Križe, Kranjska gora, Dovje, Vendar pa bi bilo napačno, soditi, da je služba tretjega Jesenice, Koroška Bela, Ovšiše, Brezovica učitelja, v kolikor se to danes da presoditi, namenjena XT »• samo za eno leto ali za malo let, temveč za toliko časa 9 in Gorje za daljni obstanek gimnazije v oranji. Konečna prošnja, katera je posebno dobro , pa ne dokler se bode kazala potreba sedanjega učnega pro- preobširno utemeljena in za katero stoji, kakor pričajo grama in tretje učne moči. podpisi, vsa Gorenjska, se glasi: „Visoki Na to oglasi se iz novega poslanec de- Deschmann in želni zbor naj z ozirom na navedene razloge prične kritikovanje pedagogiške sposobnosti šolskega in požrtvovalnost kranjskega mesta izvoli vodje Dolenca s tako brezobzirnimi izrazi, da je zbor- pripoznati važnost in potrebo gimnazije v niča kar strmela. Vrh tega naglašal je, pa samo memo- Kranji, in naj z vsemi sredstvi na to deluje grede > da bi se lahko opravilo brez tretjega učitelja in in posebna naročila da slavnemu deželnemu navajal trditve, iz katerih bi se morala sklepati nepo- odboru, da se Gorenjcem prepotrebna gimna treba te šole sploh. zija v Kranji ohrani in v jeseni 1888. 1. zopet Po teh strastnih napadih Deschmannovih odgovarjali dopolni oziroma razširi. u Deželni zbor imel bode 80 mu poslanci dr. T ošnjak, Šuklje in dr. Po- toraj priliko pečati se z učnim zavodom, čegar po vsem ki u kar, ki so naglašali, kolike spretnosti je pokazal nepričakovan razpust je silovito razburil duhove vodja Dolenc uže na slapski in zopet sedaj na grmski vse dežele. šoli izrekoma naglašalj je pedagoško spretnost njegovo incu Deschmannu ? Občine : Zagor, Kotredež in Aržiše, katerim preti velika škoda vsled tega, ker se ima koncem meseca marca poslanec Šuklje, vrh tega pa očital posl da s takim očitanjem dela največjo pedagogiško napako, 1888. ustaviti delo v premogokopu Zagorskem, obrnile ker brez povoda dela skega zavoda in njegovega zasluženega vodje. cr o _ v veliko škodo deželnega kmetij so se s prošnjo, katero je včeraj izročil poslanec Svetec Ako se delo v Zagorji do deželnega zbora za pomoč. Poročevalec dr. Poklukar trdil je po pravici 9 da res ustavi, zgubi svoj kruh in zaslužek 500 delavcev 5 je g. Deschmanna razburil govor poslanca dr. Moscheta med katerimi je 300 oženjenih. o dopisovalcih nemških listov in da je tako iz njega go- vorila samo slepa strast, ki zmiraj krivo sodi. sprejel se je predlog odsekov. Narodna tiskarna v Ljubljani imela je minulo Potem nedeljo svoj izredni občni zbor, v katerem se je brez ovinkov pripoznala goropadua napaka, katero je storilo do- vredništvo „Slov. N. s sprejemanjem Krutogorovih Naši dopisi. Iz Ljubljane. Deželni zbor kranjski zbo- roval je včeraj in zboruje jutri zopet. Predmeti včerajšnje pisov z Ruske. Da se v prihodnje vredništvo lista drži nakazanega mu programa izbrala se je šestorica nadzornikov ter se je glavno vredništvo izročilo dr. Vošnjaku. zadoščenje žaljenja sv. Očeta javlja se sledeči so- Skup- seje niso bili posebnega splošnega pomena prvi vrsti » troje poročil upravnega odseka: rešitev prošnje konjačev povikšanje njihovih taks, dalje prošnja županstev ČepljeinPodgora v črnomaljskem okraji za glasni sklep delničarjev zbranih v občnem zboru : ščina delničarjev „Narodne tiskarne44 obžaluje, da se je v društvenem organu 99 Slov U po nepaznosti urinil za Dol, naglaša izraz, kateri je moral žaliti osobo sv. Očeta, ter da je to žalenje v popolnem nasprotji s programom našega zgradbo nekaterih cest in napravo broda, in pa prošnja lista". županstva kamniškega mesta za nameščenje ces. živi nozdravnika. Pri tej toČKi, o kateri je poročal dr. klukar, oglasil se je tudi baron Apfaltrern ter je gorko priporočal nasvet upravnega odseka: „da naj se vlada naprosi, kar prej namestiti ces. ž i v i- nozdravnika za kamniški okraj v Kamniku." Umrl je sinoči ljubljanski meščan in glažar Jos. Bernard nagloma. Prav tako naglo umrl je v Trstu bivši državni poslanec vitez Vuzetič, eden najspret nejših in v osebnem občenji najprijetnejših zastopnikov tržaškega mesta v državnem zboru. Novičar iz domačih in tujih dežel. 4, , • } Minul je zelo nemiren politično ^m a. M m t . I B —^^ vojska ali mir? To vprašanje Dunaja. razburjen teden, bralo se je na vsih obrazih, s tem vprašanjem pečali so se javni listi in pa naše državno oblastvo, katera imajo pri tem vprašanji izrekati zadnjo besedo. Naši in ogerski in pa še skupni ministri, vojni, višji in nižji poveljniki sednik grof Taaffe prišla na vskriž. Tudi večni ministerski kandidat Chlumecky pogreval je v svojem pa glasil vest o nezanesllivosti avstrijskih Slovanov vse to izvira samo iz pereče želje gospodov levičarjev, zopet priti na krmilo. Vse nasprotje med grofom Kal- in grofom imeli so posvetovanja dan za dnevom in to večkrat pod osebnem predsedništvom cesarjevim. po- noky-jem žljivemu pl. Chlumecky-ju pa pred lastnim pragom, potem še le naj^leda, ali nismo mi Slovenci in Čehi Taaffejem je izmišljeno. Nepotrpe- priporočili, pometati v • do čistega pomedli pred našim nedeljek bil je veliki ministerski svet pod predsedstvom cesarjevim in v tem se je sklenilo, kar se danes prav uradno naznanja, da sedaj še ni nikakoršnega gom. Sekcijski načelnik Fiedler pra- še le drugo leto v povoda sklicati delegacije. S tega se more skle- , da nevarnost vojske sedaj vsaj ni preteča, ker pati za vojsko potrebovalo bi se pred vsem silo veliko denarja. Na borsi govorilo se je, da namerava naša vlada najeti posojilo 200 milijonov goldinarjev, in zato so minuli teden državne obligacije tako zelo in hipoma padale v ceni, papirna 4*2% renta ki se je kupovala pokoju, umrl je v ponedeljek večer na Dunaji v starosti 69 let neoženjen. — Čestitanja dunajskega mesta svetemu Očetu k zlatomašništvu njegovem sporočil je dunajski mestni župan osebno pri tamošnjemu papeževem nunciju; ta ga je zelo prijazno sprejel ter je med drugim omenil, da se sedaj že po vesoljnem svetu sme ponašati z izrekom Dunajski mešč sicer rekalo: „Meščan rimski sem m , kakor se je sum). romanus Ruska. Vest o nemirih tukaj in celo i da bil pred mesecem približno po 81 za celih o padla je skoraj za car ranjen » ni nikakor vtemljena. Nemiri dijakov na o. Odkar se je pa zvedelo, da se delegacije ne skličejo in da bode vsa izredna vojna potrebščina vsih vseučiliščih dali so ta čas povod tej govorici Laška Papež Leon XIII. sprejel je izrednega znašala k večjem 12 milijonov, skočila je rentna cena poslanika avstrijskega cesarja v slovesni avdijenci sprejel zopet na kviško in včeraj je veljala zopet že po 77'800/0- Božični prazniki znajo toraj preteči večinoma mirno. Nemški opozicijalni časniki iskali so te dni zopet mi- je hvaležno poslana mu dragocena darila kot znamenje vdanosti cesarjeve in njegove rodbine ter mu podelil apostolski blagoslov. Laška vojna v Abisiniji pomika se počasi dalje ter ob enem gradi železnico z trdnja nistersko krizo. Raztrosili so vest, da sta si minister vami, tako da se vojni vedno dovažati more živeža in unajnih zadev grof Kalnoky in pa naš ministerski pred- streliva na l * X < t J t * i J - i; . « ♦ / ' malo dneh nastopi nam novo leto. s katerim ,,Novice" prestopijo v svoj 46 i * • * _ _ tečaj nam treba sklicavati se na vso dolgo častno preteklost Novic ampak zadostuje naj da jih z malimi besedami priporočimo s tem, da prinašajo vsak teden mnogo gospodarskega poduč nega in političnega gradiva v prostih/vsakemu razumljivih besedah gospodarskem delu nahajajo se vedno najzanimivejše gospodarske skušnje in drugi v do mačem našem gospodarstvu koristni nauki. Enako koristni, kakor zanimivi so podučni spisi šujejo splošno izobraženje narodovo. V političnem delu Novic" pa se nahaja vedno stan cesarju in domovini zvesti duh po katerem edino je mogoče narod nas pripeljati , pospe-Bogu, pravi sreči in trajnemu blagostanju. Hrana politična in podučna, katero' „Novice4 podajajo svojim bralcem nepokvarjena. Politične novice dohajajo ,,Novicam4' iz zanesljivega staroskušnega, prvot nega vira j tako da jih z vso gorkoto smemo priporočati vsem slovenskim krogom Pri priliki izrekati nam je še najgorkejšo zahvalo vsem cestitiro m gospodom pa sode častite naro lovalcem in dopisovalcem za dosedajno blagovoljno podporo ter vse te gospode čnike naše naj nam tudi v prihodnje ostanejo zvesti tovariši in podporniki pri blagemu prizadevanju naših starih ,,Novic" ter naj blagovoljno širijo naš list v vseh domačih krogih. V to priporoča ga tudi izredno nizka cena, svotica, katero brez težave vtrpi tudi manj premožen do- mač posestnik in obrtnik Cena Novicam" ostane po vsem nespremenjena in veljajo po posti prejemane za celo leto i gid kr za pol leta gid 10 kr., za četrt leta gid 10 kr v tiskarni M < 5 55 40 „ za 5 i 55 55 70 5 5 za 55 'f 55 90 Udje c kr. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold. ceneje 5 ako ne preje majo »Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr na leto več. Naročnina naj tiskarne v Ljubljani. se po • v • najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo ,,Novic". Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.