/Primon
1
6 št. m*
7096 AA
60090201
OSREDNJA KNJIGI1'''' i
revolucije 1 600'1 KOPER
§k is
muhn
\PIDEX«<<R1
^uno-Id, 040/7796600
GORICA - Drevaed 24 maggb 1 - Td. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____
, POSIMNA PLAČANA V GOTOVINI
75001/P EBEEEE SOBOTA, 7. JUNIJA 1997
Volitve ne bodo rešile Alžirije
Vojko Colja
Alžirska kriza in okrutna državljanska vojna se bosta nadaljevati kljub Četrtkovim političnim volitvam in to ne zaradi domnevnih volilnih prevar, temveč ker so bile volitve le dodatna farsa v alžirski »vodeni demokraciji«. Tudi v skrajnem primeru, da bi zmagali obe zmerni islamski stranki, si je režim generala Zerouala z »ustavnim inženiringom« zagotovil nemoteno vladanje. Z referendumom lanskega novembra sprejeta ustava namreč omejuje oblast v Četrtek izvoljenega spodnjega doma parlamenta, ker lahko predsednik zavrne vsak zakon spodnjega doma, Ce mu nasprotuje ena Četrtina od režima imenovanih senatorjev zgornjega doma.
Ob tem je jasno, da v Alžiriji ne bo miru. Ahmed Ben Bela, prvi predsednik neodvisne Alžirije, je pred Časom izjavil, da bodo krizo prebroditi le v primeru, da bi se Fronta islamske rešitve, zmagovalka decembrskih volitev leta 1991, vrnila na politično prizorišče. Se več, prav vojaški državni udar januarja leta 1992 in razveljavitev volitev, sta bila tista vzvoda, ki sta sprožila strahotno državljansko vojno, ki je terjala že veC kot 50 tisoC mrtvih. FIS je pred razveljavitvijo volitev nekako nadzirala svoje skrajneže, ki so nato prevzeti pobudo in Alžirijo pahniti v eno najbolj okrutnih državljanskih vojn v zgodovini človeštva.
Zahod Se vedno raCuna na alžirske laične sile in jih vsestransko podpira, pri tem pa pozablja, da so prav te sile obubožale državo in posredno krive za fundamentalizem. Vzroki njegovega pojava so seveda kompleksnejši in ne samo gospodarski, saj gredo od kulturne frustracije muslimanskih množic, ki jih je zgodovina opeharila, do podzavestnega prepričanja, da se bo prej ali slej povrnilo »zlato obdobje islama«. Zahod bi moral končno spoznati, da le gospodarski uspehi in blaginja lahko zaustavijo islamski fundamentalizem, lakota in beda mu dajeta novega netiva, policijska represija pa ga Se krepi. Prej ali slej se ho moral sprijazniti z dejstvom, da je islamski svet odpisal tako socializem kot kapitalizem in sedaj isce svojo novo pot. Tudi °d zahodne slepe podpore skorumpiranim laičnim režimom bo torej odvisno, oli bo ta nova pot strpna, eli pa bomo priča verski obsedenosti fundamentalizma.
PIRAN / ČETRTO SREČANJE PREDSEDNIKOV OSMIH DR2AV
Srednjeevropski državniki želijo vdahniti Evropi duha
PIRAN - »Evropi je treba dati duha«, je italijanski predsedenik Scalfaro sintetiziral smisel 4. srečanja predsednikov osmih srednjeevropskih držav, ki se je pričelo včeraj v Piranu in se bo zaključilo danes v Portorožu. Gostitelj, slovenski predsednik KuCan, in kolegi iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Slovaške, Češke in Poljske, poleg omenjenega italijanskega predsednika, so na neformalnem razgovoru razpravljali o perspektivah evropskega združevanja, o odnosih med državami in o pravicah državljanov in narodov.
Med slovesnostjo na Tartinijevem trgu (Foto KROMA) so odkrili spominski obeležji, delo arhitekta Borisa Podrecce.
Na 3. strani
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
V	STANDREZU
V	Kulturnem domu Andrej Budal
KD Oton Zupančič včlanjuje v Zadrugo Primorski dnevnik med potekom večdnevnega Turnirja v beach wolleyu.
V TOREK,
10. junija ob 20.30
VŠTMAVRU
KD Sabotin, KD Naš prapor in s sodelovanjem rajonske konzulte prirejajo v prostorih KD Sabotin informativno srečanje in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik
Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko.
PALERMO / ISKALI SO GA CELO DESETLETJE
Aretacija Aglierija nov pomemben udarec mafiji
Na alžirskih političnih volitvah so zmagale laične politične sile predsednika Zerouala
AL2IR - Narodnodemokratsko gibanje (RND), ki je blizu predsedniku države Zeroualu, je zmagovalec parlamentarnih volitev v Alžiriji. RND je osvojilo 155 od 380 mest v parlamentu. Na drugo mesto se je uvrstila najveCja dovoljena zmerna islamska stranka Gibanje za družbo miru (MSP), ki je zasedla 69 parlamentarnih sedežev. Narodna osvobodilna fronta (FLN) bo imela v novoizvoljenem alžirskem parlamentu 64 poslancev, na Četrtem mestu pa je s 34 sedeži druga islamska stranka An-Nahdha. Islamisti imajo tako v alžirskem parlamentu skupno 103 poslance, stranke, ki podpirajo predsednika Zerouala, pa so prejele 219 poslancev in s tem tudi absolutno večino.
Na 15. strani
PALERMO - Na sledi so mu bili celo desetletje, sedaj jim je naposled le padel v roke: Pietro Aglieri je bil v samem vrhu Cose nostre, po aretaciji Riine naj bi bil skušal tudi spremeniti strategijo, ki je izzvala tako moCno reakcijo države, obenem pa uveljaviti »palermske« družine in spodnesti Corleonce. Bil pa je izredno spreten, do leta 1989 je bil skorajda neznan, tedaj ga je prvič omenil skesanec France-sco Mannoia. Preiskovalci so pri njegovem zasledovanju imeli težave tudi zaradi tega, ker se je precej spremenil, postaral se je, postal je skoraj plešast, a še tistih nekaj las, ki mu je ostalo, je posivelo. Po mnenju Gian Carla Casel-lija je aretacija posebno
važna, ker se v okviru Cose nostre skušajo reorganizirati.
Na prostosti tako ostaje »superbos« Bernardo Provenzano, letnik 1933, ki se ječi izogiba že veC kot tri desetletja.
Na 2. strani
trekking, potovanja, kampiranje, morje, gore, jame, telovadbo
ugodne cene na vseh artiklih sezone pomlad-poletje ’97
BAZOVICA, ul. Kosovel 19, tel. 040/226913 DR. CESTA 202, Center Lanza, tel. 2528005
Projekt za novi Trst ali smerokaz za prihodnost
TRST - Okrepitev in razširitev novega pristanišča proti vzhodu, preureditev prometa po mestnem nabrežju in sanacija starega pristanišča za terciarne in kulturne potrebe mesta so nosilne smernice projekta za novi Trst, ki ga bodo tržaški industrijci predstaviti na svojem torkovem občnem zboru. Njihov predsednik in duhovni oCe naCrta Federico Pacori-ni ga je včeraj orisal predstavnikom tiska.
Na 5. strani
Danes preverjanje v goriski Oljki
V GradišCu bo danes srečanje elanov, somišljenikov in prijateljev Oljke. Namenjeno je oceni izida nedavnih pokrajinskih volitev, v ospredju pa bodo tudi težave, ki so nastale pri sestavi pokrajinskega odbora. Razočarana je ostala slovenska komponenta. Bo škodo, ki jo je koaliciji Oljke povzročilo takšno kratkovidno ravnanje še mogoče popraviti? Ključ imata predvsem DSL in PPI in, v manjši meri SKP.
Na 12. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Mučenja vojakov v Somaliji
Pričevanje bivšega padalca brigade Folgore, po katerem naj .bi italijanski vojaki na mirovni misiji v Somaliji leta 1993 mudli svoje jetnike, je vzbudila val reakcij. Nad vsemi prevladuje zahteva, naj sodna oblast zadevo do dna preišče.
Stran 2
Cruder se je sestal s SSk
PredsinoCnjim se je predsednik deželne vlade Cruder v Steverjanu sestal s predstavništvom SSk. Na srečanju so pretresti vrsto problemov, ki posebej zadevajo slovensko narodnostno skupnost v FJK.
Stran 5
Glasbeni poklon Merkuju
Ob 70-letnici skladateljeva rojstva Glasbena matica prireja koncert njegovih skladb.
Stran 9
Nova študija Marije Pirjevec
V knjigi Dvoje izvirov slovenske književnosti tržaška profesorica podaja zanimivo interpretacijo o slovenski literaturi v obdobju razsvetljenstva in romantike.
Stran 9
PALERMO / ISKALI SO GA DESET LET
REFORME / PREDLOG El
Tudi sloviti mafijec Aglieri se je pridružil ostalim v ječi
Pri akciji je sodelovalo več kot 300 agentov - Aglieri se ni upiral
Berlusconi išče možnost širše večine za reforme
Pozitivno ocena Ljudske stranke, medtem ko je DSL nezaupljiva
PALERMO - Do leta 1989 preiskovalci dejansko sploh niso vedeli zanj, tedaj ga je prvič omenil skesanec France-sco Marino Mannoia, čeprav sta Falcone in kve-stor Ninni Cassara že leta 1983 prejela anonimni pismi: pazite nanj, mlad je, vendar se bo uveljavil. Pi-etro Aglieri je tedaj imel 24 let, res se je prebil do vrha Cose nostre, zato njegova včerajšnja aretacija predstavlja nov, velik udarec mafiji, saj je bil po aretaciji Rune in Bagarella dejansko najpomembnejši mafijec na prostosti. Kako težko ga je bilo prijeti, dokazuje že podatek, da so mu bili na sledi celo desetletje. Po mnenju Gian Carla Casellija je aretacija posebno važna, ker se v okviru Cose nostre skušajo reorganiznati. Caselli je še pristavil, da »nismo še na koncu poti, organizacija je še močna in bogata«. Aglieri naj bi si bil kot cilj zastavil odpravo kriminalne strategije Rime, ki je izzvala močno reakcijo države, obenem naj bi zapolnil vrzel, ki je nastala, ko je Riina končal v zapor. Okrog leta 1994 naj bi se v Gosi nostri namreč soočali dve skupini: v prvi naj bi bili med drugimi Bagarella, Giovanni Bru-sca, Antonino Giuffre, Mariano Tullio Troia, v drugi Pietro Agheri, ki naj bi se pripravljal na obračun z Bagarello, Brusco, Provenzanom, s čimer bi na vrhu uveljavil palermske »družine« in spodnesel Corleonce.
Pri včerajšnji aretaciji je sodelovalo kar 300 policajev. Aglieri je bil v nekem opuščenem skladišču, zraven je bila hiša, vsena-
okrog visok zid. Pred dnevi so ga od daleč posneli, zatem so posnetke primerjali s fotografijami, ki so jih imeli na razpolago (fotografijo so posneli v vili v Bagherii, pokazali so jo Giovanniju Brusci, ki je Aglierija prepoznal: v zadnjih letih se je namreč precej spremenil, postaral se je, izgubil je precej las, a tiste, ki so mu ostale, so posivele). Ko so se povsem prepričali, da gre za osebo, ki jo iščejo, so stopili v akcijo: najprej so vrgli tri močne petarde, 50 agentov je vdrlo v hišo, 50 v skladišče, ostali so obkrožili vilo. Aglieri se ni upiral z njim sta bila še domnevna killerja Natale Gambino in Giuseppe La Mattina.
Aglieri je med obtoženci na procesih zaradi umora Salva Lime, pokolov pri Capaciju in v UL. D’Amelio. Obsojen je bil že zaradi umora sodnika Scopellitija ter Benedetta Grada, edina dokončna obsodba (na 12 let) pa se nanaša na združevanje v zločinske namene in trgovanje z mamili. Opisujejo ga kot uglajenega človeka, opravil je klasično maturo, ima pa tudi solidno versko vzgojo, saj je študiral v semenišču palermske nadš’ .ofije.
Na prostosti tako oasta-ja »superbos« Bernardo Provenzano, letnik 1933, ki drži nič kaj zavodljiv rekord: policija ga išče že več kot tri desetletja. Za njim pa ni praznina, kot bi lahko kdo mishl po pomembnih aretacijah zadnjih let: Coso nostro naj bi trenutno vodili Tullio Mariano Troia, Francesco Messina Denaro in njegov sin Matteo.
Pietro Aglieri takoj po aretaciji (Telefoto Ap)
RIM - Silvio Berlusconi je s sredinim glasovanjem v dvodomni komisiji, v kateri je prevladala opredelitev za polpredsedniško republiko, dosegel pomemben rezultat. Obenem pa mu je tudi jasno, da s pičlo večino, h kateri je dala odločilen doprinos Severna liga, reforme niso uresničljive in so na plenarni seji parlamenta obsojene na propad. Zaradi tega je včeraj z načelnikom poslanske skupine FI v zbornici Beppejem Pisanu-jem poskusil odpreti duri za dialog zlasti s sredinskimi silami Oljke, vendar je na ta način izzval reakcijo svojih sopotnikov v Kartelu svoboščin in vzbudil dodatno nezaupljivost demokratične stranke levice.
Pisanu je na novinarski konferenci, na kateri je pojasnil, da želi podati v dogo-
MILAN / POSVET O ITALIJANSKEM IN TUJIH SODSTVIH
Za Borellija sodni sistem ni preživet
Šef milanskega tožilstva je bil kritičen do »dela političnega sveta« in do novinarjev
MILAN - Umetno napihovanje obstoječih težav, slabo novinarsko poročanje o sodnem sistemu in njegovih potezah, nepoučenost ljudi o delovanju sodstva doma in na tujem: milanski državni pravdnik Francesco Saverio Borelli je krivdo za polemike o italijanskem sodstvu in o ločevanju karier skoraj enakopravno porazdelil med politike, novinarje in navadne občane. Za šefa vplivnega milanskega tožilstva sploh še ni rečeno, da bi bi bil, kljub nekaterim pomanjkljivostim službe, model, za katerega so se opredelili člani ustavne skupščine, zgodovinsko preživet. Splošno pozornost na sodstvo so priklicale številne preiskave milanske skupine »čistih rok« in drugih po državi: trenutno je po Borellijevem
mnenju sodstvo v sila neprijetnem položaju, vkleščeno v nekakšne škarje med državljani, ki so nezadovoljni nad službo, ki jo sodstvo ponuja skupnosti, in med politiki, ki se - dasi v veliki meri pripadajo novemu valu - nikakor nočejo podrediti potencialni moči potezav-tonomnega sodstva.
Po Borellijevem mnenju »nekateri predeli političnega sveta« spreminjajo probleme, o katerih se že dolgo diskutira v nadvse nujna in aktualna vrašanja, novinarji pa nekatere dogodke ali pojave najprej dramatizirajo, nato pa nanje pozabijo. Navadni občani so zato precej zmedeni, predvsem pa nikakor ne prejemajo točnih informacij o delovanju sodstva doma in na tujem. In prav primerjavi med italijajanskim
in drugimi sodnimi sistemi je bil namenjen posvet, katerega se je z zanj precej ostrimi oznakami udeležil tudi šef milanskega tožilstva. Po njegovi oceni posvet nima samo študijskega pomena, temveč je mogoče spoznanja uporabiti tudi v konkretnem, in sicer v odnosih med sodstvom na eni strani in vlado in parlamentom na drugi. Obstaja namreč nevarnost, da bi eni in drugi branili obstoječe na osnovi predsodkov. Nikjer ni znanstveno dokazano, je še rekel Borelli, da bi zamenjava vlog med sodniki nujno omajala možnost sodnikov o jasni presoji, saj tega še nihče ni natančno analiziral. Sistem, ki doma doživlja toliko kritik, pa v tujini ocenjujejo kot zelo zanimivo in razvito delavnico pravice.
NOVICE
VOJAŠKE SILE / KLJUB NAPOROM, DA BI ZADEVO REDIMENZIONIRALI
MDS in socialna država
S. MARGHERITA FIGURE - Mednarodni denarni sklad »Itabji ne daje receptov o reformi socialne države«, vendar jo vabi, naj preveri, »če je sedanji sistem glede na stroške in učinke vzdržljiv: če učinkovitost ni zagotovljena, je treba sistem spremeniti.« Tako trdi Enzo Grillo, ki zaseda mesto izvršnega direktorja za Itatijo pri denarnem skladu. Grillo, ki se udeležuje tradicionalnega zasedanja mladih industrijcev, je sicer načel eno od najbolj »vročih« vprašanj sedanjega trenutka, vendar je bil zelo oprezen, diplomatski. Med drugim je omenil pokojnine, ki so nekakšna oblika zaščite: če ne odgovarjajo parametrom, je treba sistem spremeniti. Kaj več pa ni povedal.
Calderona večerjal z Deirutrijem
RIM - Mafijec Tonino Calderone je med včerajšnjim zasliševanjem na procesu proti Pietru Di Na-pobju izjavil, da je med letoma 1976 in 1977 bil v Milanu na večerji, ki se je je poleg Vittoria Mangana, Mimma Teresija, Nina Grada ter drugih mafijskih bosov udeležil tudi Marcebo Dell'Utri. Pripeljal naj bi ga bil Mangano, ki je delal v Berlusconijevi hiši v Arcoreju.
Priča obtožuje Vitaloneja in Andreottija
PERUGIA - Senatorja Vitalone in Andreotti sta bila vpletena v umor Mina Pecorelbja: tako je med včerajšnjo obravnavo na procesu zaradi umora odgovornega urednika »Op« izjavila Chiara Zossolo, vdova Tonyja Ghichiarelbja. O tej vpletenosti naj bi ji bil govoril pokojni mož, ki je bil sicer znan kot »ponarejevalec« tolpe Maghana, avtor lažnega sporočila št. 7 Rdečih brigad in ropa za 35 milijard v Brink’s Securmark. Chichiarelh je bil ubit v nikob pojasnjenih okoliščinah 28. septembra 1984.
Mučenj v Somaliji nihče ne zanika
Predsednik vlade Prodi pozval pristojno sodno oblast, naj zadevo temeljito preišče
RIM - Odkar je tednik Panorama v svoji včerajšnji številki objavil pričevanje, po katerem so pripadniki padalske brigade Folgore leta 1993 na mirovni misiji OZN v Somaliji mučili svoje jetnike, časnikarji dobesedno oblegajo vojašnico Pisa-cane v Livornu, v kateri ima brigada svoj zgodovinski sedež. Iz nje pa nič ne pronicne. Časnikarjem je uspelo iztrgati iz ust enega izmed vojakov edinole to, da vlada v vojašnici precejšnja napetost.
Očitno je pričevanje bivšega pripadnika brigade, 26-letnega trgovskega potnika Micheleja Patru-na, zadelo v živo. Patru-no, ki je svoje pričevnje opremil s fotografskim gradivom, je med drugim zatrdil, da so za mučenja vedeli v brigadi vsi, pa tudi sami poveljniki italijanske odprave naj bi bili seznanjeni. Prav to zdaj skuša marsikdo spodbi-
ti.Tako se je včeraj oglasil podporočnik Gianfranco Paglia, ki si je v Somaliji prislužil zlato medaljo, da če je res prišlo do mučenj, so to bili izolirani primeri. Predsednik združenja italijanskih padalcev general Franco De
Vita je odločno nastopil proti »pavšalni krimina-lizaiji« celih oddelkov italijanske vojske itd.
Toda nihče ne zanika, da je do mučenj prišlo. Predstavniki DSL, gibanja Forza Itaba in drugih strank so včeraj zahteva-
li, naj vlada poroča o zadevi v palamentu. Parlamentarca SKP Maria Ce-leste Nardini in Giovanni Russo Spena sta polemično dejala, da mučenja mečejo temne sence na »novi obrambni model« italijanske vojske, ki vse preveč spominja na žalostno kolonialistično preteklost. Predsednik vlade Romano Prodi pa je v izjavi za tisk poudaril, da mora sodna oblast temeljito preiskati zadevo in nato ustrezno ukrepati, saj »Italija ne more trpeti na sebi takšnih madežev«.
Včeraj se je iz Somalije oglasil sodnik islamskga sodišča v Mogadišu šeik Hassan Ahmed Mahmo-ud-Garrweyne (Dolga brada) in med drugim dejal, da so italijanski vojaki v Somaliji ne samo mučili, ampak tudi pokopavali žive ljudi, da ne govorimo o posilstvih in drugih podobnih zločinih.
voru z Berlusconijem avtentično interpretacijo mnenj predsednika FI in Kartela svoboščin, dejal, da po mnenju Forza Italia sklep dvodomne komisije ni nespremenljiv. Pomembno je predvsem to, da ostane neposredna izvolitev predsednika izvršne oblasti. Dodal je tudi, da FI ne namerava dvogniti proporčne kvote, ampak hoče izkoristiti proporčno kvoto, da zajamči upravljivost države in stabilnost vlade, obenem pa tudi zastopanost vseh sil v parlamentu. In v tem okvi-m bi po Pisanujevem mnenju dovolj, če bi nekoliko popraviti in dopolniti sedanja voblna pravila.
Dodal je tudi da FI želi uspeh dela dvodomne komisije in ustavne reforme, za to pa je potrebno soglasje vsaj 60 do 70 odstotkov parlamentarcev. »Reforme so možne samo s treznimi dogovori med pobtičnimi silami, ki želi ohraniti sistem, ne pa s tistimi, ki ga žebjo zrušiti,« je menil Pisanu in se na ta način očitno ogradb od podpore Lige. Obenem pa je naslovil tudi jasno sporočilo manjšim komponentam Kartela. »Manjšim strankam volitve v enem krogu lahko zajamčijo zastopanost, toda manjše stranke ne morejo zahtevati, da so njihove potrebe in interesi ključ celotne reforme ustavnega sistema,« je podčrtal Pisanu.
Te izjave so izzvale takojšnjo negativno reakcijo Nacionalnega zavezništva, ki je posumilo, da se FI odpoveduje neposredni izvohtvi predsednika republike, medtem ko je liga z Robertom Maronijem ocenila, da je »Berlusconi neresen, če je Pisanujevo tolmačenje avtentično«. Pisanu je potem povedal, da je uporabil temim »neposredna izvob-tev predsednika izvršne oblasti«, ker je to terminologijo uporabljal Kartel v svojem uradnem dokumentu in da njegove izjave niso korak nazaj. To je nato potrebi tudi Berlusconi, ker Pia-nujev demanti NZ očitno ni zadovobl.
Pozornost pa so Pisanu-jeve besede vzbudile pri Ljudski stranki, ki je menila, da gre za ponujeno roko, ki lahko odškmi duri za dialog. »Gre za pomembno izjavo,« je menil tajnik Franco Marini, ki je v teh dneh večkrat govoril po telefonu z Berlusconijem-DSL pa je nezaupljiva. »Ni več čas za poskusne kunce,« je menila članica dvodomne komisije Claudia Mancina, medtem ko je ustavni izvedenec Antonio Sodda dodal, da naj FI dokaže svojo dobro vero s tem, da predlaga odprav0 polpredsedniškega modela-Razburjen je bil tudi laburist Valdo Spini, ki je popri polpredsedniški sistem i® ki je Pisanujeve besede ocenil za nesprejemljive pomične igrice. Predsednik dvodomne komisije Massim0 DAlema pa je opozoril, da mora komisija se dokončno odobriti predsedniški m° del, lahko pa bi se tudi pr® mislila.
MEDNARODNO SREČANJE V PIRANU
Sobota, 7. junija 1997
Predsedniki osmih srednjeevropskih držav za sodelovanje in integracijo
PIRAN - Predsedniki osmih srednjeevropskih držav so se sešli že Četrtič zapored, tokrat v Piranu in Portorožu, na dvodnevnem srečanju, ki je posvečeno neformalni in neuradni izmenjavi pogledov o izzivih Evrope v novih Časih. Madžarski predsednik Arpad Goencz, Češki Vaclav Havel, slovaški Michal KovaC, nemški Roman Herzog in poljski	Alexander
Kwasniewski so prispeli že dopoldne na portoroško letališče, italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro pa v Ron-ke, od koder se je odpeljal do Portoroža z avtomobilom, avstrijski predsednik Thomas Klestil pa je prispel šele zgodaj popoldne. Vse je sprejel gostitelj, predsednik Slovenije Milan KuCan.
Gre nedvomno za najpomembnejše mednarodno srečanje v samostojni Sloveniji, kot dokazuje tudi prisotnost veC kot 200 novinarjev, in je tokrat posvečeno temi »Nacionalna ali državljanska država - možna prihodnost Srednje Evrope in Evrope«, oz. vprašanju sodelovanja in integracije v srednjeevropskem prostoru kot kljuCu za širše sodelovanje na Stari celini v vi tiku njenega združevanja.
Srečanja predsednikov predstavljajo predvsem priložnost za izmenjavo pogledov na izzive, ki jih državam Srednje Evrope, vse Evrope in pravzaprav vsemu Človeštvu postavljajo novi Časi. Predsedniki republik - ne pa vlad, in
torej osebnosti, ki lahko gledajo na probleme s perspektive, ki ni vezana na vsakodnevno politiko - so se soočili o konceptu sodobne države, kakršno narekujeta pospešena globalizacija sveta in nujnost vse večjega povezovanja in sodelovanja, in v tem okviru vprašanju evropske integracije, ki naj premosti dosedanjo delitev med Zahodno, združeno Evropo, in državami, ki »še Čakajo pred vrati«. Se posebej
pomembno je to vprašanje v trenutku, ko se že združeni del Evrope odloCa o vključevanju novih držav v EU in v evroatlantske strukture. Srednja Evropa je sestavni del evropskih povezovalnih procesov in lahko kot taka bistveno prispeva k oblikovanju modernega evropskega sistema združevanja, ki naj sloni na vrednotah, ki posameznikovo dostojanstvo in svobodo postavljajo za osnovo vseh doktrin, tudi naci-
onalnih.
O vsem tem so vodili razgovore na včerajšnjem prvem plenarnem zasedanju v piranski Mestni hiši, danes pa se bodo spet pogovarjali na drugem v Marini Portorož; poleg tega pa so se predsedniki srečali še na vrsti dvostranskih srečanj.
Včeraj je vsekakor bilo središče dogajanj tega mednarodnega sestanka nedvomno na osrednjem piranskem Tartinijevem trgu: tu je pred-
sednike sprejela postro-jena častna enota slovenske vojske, slovensko in evropsko himno pa je zaigrala godba policije. Po pregledu Častne Čete so se v veliki dvorani Mestne hiše ob okrogli mizi pred veliko sliko Sv. Marka in Sv. Jurija pričeli pogovori, seveda za zaprtimi vrati, malo pred 19. uro pa so na istem trgu odkrili obeležje v spomin na srečanje, skulpturo Vetrovne rože z označenimi državami-udeležen-
kami srečanja, na pročelju Mestne hiše pa plo-šCo s podpisi vseh predsednikov: obe sta delo arhitekta tržaškega rodu Borisa Podrecce. Vredno je zabeležiti, da so vsi napisi dosledno dvojezični, kot je bil v slovenščini in italijanščini govor piranskega Zupana FiCurja in celo pozdravi otrok udeležencem srečanja.
Po ogledu starega dela Pirana, kjer so se pre-desedniki pomudili na pivu in ribah na žaru, so
Predsednik Slovenije Milan Kučan je toplo pozdravil italijanskega gosta Oscarja Luigija Scalfara (Foto KROMA)
se še vpisali v spominsko mestno knjigo, nato pa prisostvovali skupaj s premierom Janezom Drnovškom slavnostnemu koncertu v Minoritskem samostanu.
Med dvostranskimi srečanji naj omenimo, da se je slovenski predsednik Milan KuCan sešel s poljskim kolegom Kwasniewskim, danes pa so napovedana ločena srečanja s predsednikom Češke, Nemčije in Italije Havlom, Herzogom in Scalfarom. Slednji se je včeraj sestal s Češkim predsednikom Havlom, danes zjutraj pa se bo srečal s predstavniki italijanske sku-pnostji v Sloveniji,
Srečanje osmih predsednikov se bo končalo danes popoldne po skupni tiskovni konferenci, križarjenju ob slovenski obali in sklepnih pogovorih v Marini Portorož.
Letos poteka prvič tudi vzporedno srečanje županov mest, kjer so doslej že bila predsedniška srečanja: Češkega Litomyšla, madžarskega Keszthelyja, poljskega Lancuta in gostitelja občine Piran. Piranski župan FiCur je poudaril koristnost tovrstnih medsebojnih srečanj in soglašal s predlogom, naj postanejo redna. Na podlagi dosedanje izmenjave mnenj o različnih področjih delovanja na ravni lokalne samouprave so tudi menili, da je to sodelovanje potrebno še razširiti in poglobiti ter na ta naCin prispevati svoj delež k oblikovanju demokratičnih odnosov v novi Evropi.
(sp)
POZDRAVI IN NAGOVORI PREDSEDNIKOV OSMIH DRŽAV
»Novi združeni Evropi dajmo predvsem duha«
Tema letošnjega srečanja predsednikov srednjeevropskih držav »Nacionalna država ali državljanska država - možna prihodnost Srednje Evrope in Evrope« postavlja v ospredje razmišljanje o evropski stvarnosti Po padcu Berlinskega zidu, o izzivih, dilemah, upanjih, odgovornostih in priložnostih, ki bodo določala njeno prihodnost na poti, ki naj jo pelje iz preteklosti sporov, delitev in vojn v Prihodnost sodelovanja in povezovanja.
To temo je v bistvu zajel v svojem govoru na slavnostnem kosilu predsednik KuCan, ki je najprej naglasil, da ta dan »bomo Slovenci vpisali v svojo zgodovino«, ter pristavil, da je Slovenija »država malih števil: to nam včasih ni v prid, vCasih Pa lajša težave. Toda na tem našem malem prostranstvu so ujete vse naravne, duhovne in kulturne lepote Srednje Evrope, pa tudi uporništvo in hrepenenje Po svobodi.«
Ob Sloveniji pa je KuCan seveda spregovoril o »Srednji Evropi, ki je naša skupna zibelka. V tem prostoru smo odra-
ščali vsi, ob glasbi istih skladateljev, brali knjige istih pisateljev, si bogatili duha z ustvarjalnostjo istih slikarjev, arhitektov in znanstvenikov, se navduševali nad podobnimi izročili ljudske umetnosti.«
Soočenje med predsedniki se je bistveno razvilo na popoldanskem srečanju v piranski Mestni hiši, ki jo je krasilo devet zastav - poleg osmih držav še zastava Združene Evropo -na vse to pa je gledal veliki beneški lev sv. Marka...
Prvi je za KuCanom nastopil italijanski predsednik Scalfaro, ki je spregovoril o varnosti narodov, za katero je najboljše jamstvo - demokracija; narodom, ki so trpeli pod diktaturo, morajo ostali izkazati solidarnost, je še dejal Scalfaro, ki je povezal varnost s socialno pravičnostjo, saj brez slednje ni dobre države. Scalfaro je omenil tudi manjšine, nasilno premikanje narodov in migracije; vprašanja, ki jim je treba dati odgovor, v katerem naj bo zaobjeta ne samo monetarna plat združevanja, ampak tudi idejna dimenzija: »Dajmo Evropi duha,«
je Scalfaro citiral Delorsa, in zaključil s pozivom, naj narodom in državam, ki še čakajo pred vrati Združene Evrope, sedanji elani Unije dajo hiter in jasen odgovor.
Avstrijski predsednik Klestil je orisal, kako Evropa rase na podlagi štirih večkrat protislovnih trendov: globalizacije, evropeizacije, nacionalizma in regionalizma. Nemški predsednik Herzog je podprl uvodno Kučanovo razmišljanje o potrebi, da se izčrpana nacionalna država uveljavi na novih osnovah: »Država, ki jo lahko uničiš z atomsko bombo ali s kislim dežjem ni suverena...« je dejal, z zanimanjem je ocenil izide volitev v Veliki Britaniji in Franciji kot znak večjega interesa za pravice državljanov, obenem pa kritično ošvrknil »evrobirokraci-jo«. Češki predsednik Havel je pohvalil izbiro Pirana za srečanje, saj je to stičišče kultur, zgodovin, narodov, in »tukaj res Čutimo evropsko identiteto«, nato pa poglobil vprašanje protislovja, ki ga je treba preseči, med temi raznicnimi vrednotami, ki so vse vredne uveljavitve.
Slovak KovaC je orisal razpadanje držav Srednje Evrope, od Avstrogrske do Jugoslavije in Češkoslovaške, obenem pa nemško združevanje. Evropsko združevanje bo lahko povzročilo val »evroizolacionizma« pri onih, ki bodo predolgo Čakali na pridružitev, je pristavil. Madžar Goncz je naglasil, kako se je v ključnih trenutkih svoje zgodovine Srednja Evropa vedno znala strniti. Danes so nekdanji »suženjski narodi« spet svobodni, a so le »revni sorodniki« bogatih, in jim je zato treba omogočiti, kot svojCas Portugalski in Španiji, da se integrirajo z razvitejšo Evropo.
Tudi poljski predsednik Kwašniewski je govoril o združevanju na koncu stoletja, ki so ga označevale vojne, posledice totalitarizmov, Evropa pa je celina majhnih in raznolikih narodov, v primerjavi z ostalim svetom je regija, ki se lahko uveljavi le s sodelovanjem. Kwašniewski je zaključil s predlogom, naj bi prihodnja srečanja posvetili konkretnim vprašanjem, kot je boj proti kriminalu in nacionalizmu, (sp)
Predsednik Milan Kučan: Zdaj je čas združevanja, ne delitev in razhajanj
Evropa ima po zrušitvi berlinskega zidu veliko priložnost, ima pa tudi izjemno odgovornost, je med drugim poudaril Milan KuCan. »Ima priložnost, da stopi iz svoje preteklosti, iz Časov, ko so evropski narodi in države živeli drug proti drugemu. Ima priložnost, da pokaže, da je njeno naravno stanje mir, sporazumevanje, povezovanje, enakopravnost, vključevanje vseh v delo za skupno prihodnost, da je obsojena na sodelovanje in ne na delitve«.
Zgodovina je po Kučanovem mnenju ponudila današnjim rodovom Evropejcev priložnost, da povedo: zdaj je čas sodelovanja in vključevanja, ne Cas izključevanja in delitev. Odgovorni smo pred prihodnjimi rodovi, da v skladu s tem tudi ravnamo.
Odprava meje je preizkusni kamen volje za prestop iz evropske preteklosti v evropsko prihodnost. Tu smo ljudje iz držav, ki imajo v tako videni Evropi zdaj različen položaj. Tudi različen vpliv.
Poljska, Slovaška, Madžarska in Slovenija so vse izrazile željo vstopiti z vsem j obveznostmi in vsemi pravicami v EU in v Nato in se tako pridružiti Nemčiji in Italiji, tudi Avstriji, v EU.
ODPRTA TRIBUNA
Zastopstvo brez volilnega »apartheida«
Dogodki zadnjih dni, odločitev dvodomnega odbora za predsedniško republiko in posledično vsiljevanje balotažnega volilnega sistema, bi nas morali prisiliti k večjemu realizmu pri razpravah o »zajamčenem zastopstvu«. Vsekakor bi ne smeli tolmačiti prijaznost in radovednost vodilnih osebnosti dvodomnega odbora med nedavnim srečanjem s Slovenci kot obvezo, da bo v novi ustavi to načelo posvečeno po naših željah.
Večkrat se sprašujem, od kod tolikanj nepolitično obnašanje, ki v marsičem spominja na zgodbo o kmečkem dekletu, ki je v jerbasu nosilo jajca na trg in po poti sanjalo, kako bo s prodajo jajc dobro zaslužilo in postalo prava gospa, da se ji bodo vsi klanjali. Tako ...Dekle se je sklonilo, jajca so padla na tla in se razbila. Sanj je bilo konec.
Vprašanje vključevanja manjšinske problematike v proces spreminjanja ustavnega sistema v Italiji (naj bo federalizem ali predsedniška republika), je vsekakor zelo pomembno in politično obvezujoče. Ker je časovno soupadalo z najmračnejšim obdobjem naše povojne zgodovine, s kraho n organiziranega gospode rstva in spori za njegove ruševine, smo najbrž zamudili marsikatero priložnost, čemur so v enaki meri botrovali nerazčiščeni odnosi znotraj manjšine in odsotnost specifične politične pobude na parlamentarni ravni. Celo usoda zaščitnega zakona se zdi v veliko večji meri odvisna od vzajemnega pogojevanja Rima in Ljubljane ob sprejemanju ratifikacije pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EU kot pa od protagonistične vloge naše skupnosti in njenega aktivnega seganja na zakonodajno področje.
V tem okviru se včasih zdi, da je vprašanje »zajamčenega zastopstva« bolj simbolnega značaja ali zgolj propagandistična floskula za notranjo mobilizacijo in razlikovanje, kot pa konkreten predlog na ustreznih ravneh odločanja.
Najprej moramo ugotoviti, da se med seboj sploh nismo zedinili o tem, kaj pojmujemo kot »zajamčeno zastopstvo«. Misel seveda uhaja na istrsko obalo, kjer ima italijanska manjšina v slovenskem parlamentu zagotovljeno svoje mesto, skupaj s prekmurskimi Madžari. Obe manjšini volita svoje zastopstvo z »dodatnim glasom«, kar je očitna (pozitivna) dediščina jugo socializma in koncepta o »delegatskem sistemu«, ki ga je Edvard Kardelj zoperstavljal klasičnemu parlamentarnemu modelu.
Prav zato pa je ta vzorec tako težko prenašati v naše razmere, ko zahodna demokracija ne trpi kršenja pravila o enakosti državljanov in neomejenosti
Stojan Spetič
parlamentarnega mandata.
Slovenski ali hrvatski način zagotavljanja manjšinskega mandata predpostavlja med drugim ugotavljanje pripadnikov manjšine oziroma subjetivno izbiro volilca za »večinsko« ali »manjšinsko« skrinjico. Tako si zastopstvo predstavlja stranka Slovenske skupnosti v prepričanju, da se ji to splača, ker se bo volitev udeležila »elita čistih Slovencev«, ki bo (po Terpi-nu) izbirala med slovenskimi komunisti, demokratičnimi levičarji, katoličani in pod.
Zame je to nesprejemljivo in neuresničljivo. Javno opredeljevanje na voliščih je škodljivo in nevarno v Beneški Sloveniji in Reziji, ki si še nista opomogli od stoletnega preganjanja. A tudi v tržaških predmestjih ni drugače, če pomislimo na socialno najbolj ogrožene sloje. Ali na narodnostno mešane družine, ki jih med nami res ne manjka.
Ne gre mi v račun, da bi zaradi polemičnega odnosa do razvoja večnaro-dnostne in medkulturne družbe žrtvovali večji, a hkrati najbolj ogrožen del naše skupnosti zgolj prestižni politični računici. Posebno še, če bi odstotke morebitne volilne udeležbe pri »ločenih glasovanjih« oblast izkoristila za odmerjanje siceršnjih manjšinskih pravic na našem naselitvenem teritoriju.
Volilni geto je v vsakem primeru tuj italijanskemu ustavnemu redu. Načelo manjšinske zastopanosti lahko učinkoviteje branimo in utemeljujemo, če se sklicujemo na 3. člen ustave, ki državi naroča, kako naj odstrani zaprekre za resnično enakopravnost državljanov, ne glede na njihov spol, narodnost in vero.
Konkretno to izključuje volilni »apartheid«, pušča pa odprta vrata drugim, že preizkušenim rešitvam, ki ob uveljavljanju načela splošne volilne pravice daje evidentiranim manjšinskim kandidatom določeno prednost, ne glede na to, ali nastopajo na »etničnih« ali narodnostno mešanih listah.
Variant je veliko. Težko uresničljivo je to načelo edinole pri balotažnem sistemu v dveh krogih, ker terja 51-odstotno večino v okrožju. Možno je torej oblikovanje specifičnih volilnih okrožij, kjer bi prisotnost manjšine imela odločilno vlogo. S krčenjem števila članov parlamenta za tretjino bo morala država spet določiti meje volilnih okrožij, ki bodo za tretjino večja. Ce je bila izvolitev slovenskega senatorja v »goriškem okrožju« težka, bo sedaj nemogoča, če pri določanju meja ne bodo v večji meri upoštevali pravice naše skupnosti do lastnega zastopstva.
Osebno se izrekam za
drugo varianto, ki je znana kot »ladinski model«. Ce bo ohranjena neka propor-čna rezerva, naj bo eno izmed mest dodeljeno kandidatu, ki je pred volitvami formalno registriral svojo narodnostno pripadnost in žel največji uspeh.
Tako izvoljen poslanec bi v parlamentu zastopal stranko (oziroma koalicijo), ki ga je uvrstila na svoje liste, deželno ozemlje in manjšino, suvereno in brez omejitev v mandatu, kot določa ustava.
Temu bi, v okviru reforme oblike vladanja, dodal še poseben posvetovalni forum s predstavniki vseh narodnih in jezikovnih manjšin, ki bi se v okviru federativne porazdelitve pristojnosti med osrednjo oblastjo in deželami, izrekal o specifičnih ukrepih na tem področju upravljanja in zakonodaje. Morda bi ta forum deloval pri stalni konferenci predstavnikov dežel in osrednje državne oblasti, ki ga nekateri predlagajo.
Kar zadeva deželni zbor Furlanije-Julijske krajine pa menim, da bi se ne smeli omejiti na »zajamčeno mesto« za enega Slovenca. Od kar je bila naša dežela ustanovljena, so v deželnem zboru sedeli v povprečju trije Slovenci (včasih dva, a tudi pet). Ce se tudi tu izognemo »volilnim apartheidom«, bi morali težiti k izvolitvi enega slovenskega predstavnika za vsako pokrajino, kjer smo zgodovinsko naseljeni: Trst, Gorica, Benečija.
Tej bitki bi morali posvetiti veliko pozornost, saj bo po verjetni federativni preureditvi države, prav dežela imela še več pristojnosti tudi pri razreševanju naših manjšinskih problemov.
Kar sem zapisal za parlament, velja tudi za deželni zbor: ugotavljanje in preštevanje nam ne koristi, nas omejuje in spravlja v težave. Imeti svojega predstavnika v izvoljenih telesih ni prestižno vprašanje, ima predvsem praktične posledice pri zakonodajnem delu. Manjšinam prijaznejša zakonodaja pa ni samo rezultat izvolitve enega svetovalca ali poslanca, pač pa zavezništev in političnega vpliva, ki ga pripadniki manjšine imajo na večinski narod. Zato ponavljam svoj odločen ne vsakršnemu »volilnemu apartheidu«.
Ce se že hočemo prešteti in izmeriti razmerja sil v manjšini, potem se raje dogovorimo o volitvah skupnega zastopstva za notranjo rabo. A tudi za to je potrebno veliko dobre volje in dovolj umirjeno vzdušje medsebojnega zaupanja. Ce bo evidentiranje volilnih upravičencev v manjšini potekalo tako počasi in težavno kot zbiranje članov za zadrugo Primorski dnevnik, bomo morali tudi z voljenim pr-dstavništvom počakati na boljše čase.
LJUBLJANA / PO RAZSODBI USTAVNEGA SODIŠČA
Sporazum z EU ni več na dnevnem redu
Ostre kritike opozicije Drnovškovi vladi
LJUBLJANA - Državni zbor je na predlog vlade s 63 glasovi za in nobenim proti z dnevnega reda 5. redne seje umaknil predlog zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma. Pred glasovanjem pa so na očitke predstavnikov opozicijskih strank odgovorili tudi predstavniki poslanskih skupin vladajoče koalicije.
Vlada je umik predloga za ratifikacijo pridružitvenega sporazuma iz zakonodajnega postopka predlagala po odločitvi Ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da je več delov evropskega sporazuma v neskladju z ustavo. Isti dan je vlada odločila, da v DZ pošlje predlog za začetek postopka za spremembo 68. člena ustave.
Zahtevo za presojo ustavnosti predloga zakona o ratifikaciji evropskega sporazmna je vlada na Ustavno sodišče naslovila 15. maja, zanjo pa se je odločila zato, da bi ob izraženih dvomih opozicijskih strank že pred razpravo v parlamentu razčistila ključno vprašanje pri ratifikaciji pridružitvenega sporazuma. Obenem naj bi mnenje Ustavnega sodišča o ustavnosti pridružitvenega sporazuma pomembno prispevalo k vzpostavitvi soglasja parlamentarnih strank v zvezi s potrebnimi spremembami ustave ob vključevanju v Evropsko unijo.
Ravnanje vlade in vladne koa-licije, ki je sprožila postopek za spremembo ustave, v ničemer ne olajšuje položaja države, je v imenu poslanske skupine SDS poudaril Janez Janša in pri tem izpostavil vprašanje odgovornosti vlade. Janša je opozoril, da so bili poslanci nekaj mesecev pod pritiskom vlade in predsednika države, da naj takoj in brez pridržkov ratificirajo sporazum, sicer bi nastala takšna škoda, da ob njej zbledijo vsi pomisleki v zvezi z ustavnostjo. Po Janševih besedah bi bilo treba preverjati odgovornost tistih, ki so poslance postavili v položaj, da morajo izbirati med slabimi možnostmi. Za to so krivi ne le tisti, ki so vo-
dih slovensko zunanjo politiko, pač pa tudi tisti, ki so podpisovali protiustavne dokumente, je dejal Janša in dodal, da ni kriva ustava, da nas je vlada pripeljala v položaj, v katerem nas primerjajo z Romunijo. Vlada, ki je sprožila postopek za spremembo ustave, očitno ocenjuje, da širše usklajevanje za spremembo ustave ni potrebno - kljub drugačnemu dogovoru.
Miroslava Mozetiča in Slovenske krščanske demokrate (SKD) čudi obnašanje vlade v zadnjem obdobju, ko se jo je resno opozarjalo na možne zaplete in je bilo že od sprejema t.i. španskega kompromisa povsem jasno, da bo treba spremeniti ustavo. Predsednik vlade je zatrjeval, da ni treba spreminjati ustave in da je vse v redu, po odločitvi Ustavnega sodišča pa se je pokazalo, da ni imel prav, je ocenil Mozetič in se vprašal, ah bo za napačne ocene kdorkoh odgovoren. Po njegovem bi moral premier Drnovšek pojasnih, kako namerava postopek peljah naprej, v zvezi z vladno pobudo za spremembo ustave pa je ocenil, da v predloženi vsebini ne more biti sprejeta.
»V Združeni listi socialnih demokratov (ZLSD) ne pristanemo na to, da se na enak način vsem strankam, javnosti in državnemu zboru podeh odgovornost za razmere, za katere je po našem mnenju odgovorna vlada in premier Janez Drnovšek,« je poudaril Miran Potrč, ki je že pred tem ocenil, da vladni predlog za umik, ki ga bo ZLSD sicer podprla, ni v korist ugledu države. Glede na odločitev Ustavnega sodišča je po njegovem razumljivo, da se je vlada odločila za umik, vendar posledično ni zelo koristno za razmere v državi, da se sploh morajo na ustavnem sodišču sprejemah odločitve s takšnimi pomembnimi posledicami.
Vlada je pokazala pomanjkanje politične modrosti in njena krivda je, da je prišlo do zapletov, je v imenu poslanske skupin
Slovenske nacionalne stranke (-SNS) poudaril Zmago Jelinčič. Se do predvčerajšnjim se je zadeva, to je ratifikacija, neskončno mudila, danes se ne mudi nič več in ne le to. Zadeva nima več nobene teže, kar dokazuje tudi to, da v parlamentu ni niti zunanjega ministra niti premiera in postavlja se vprašanje, kdaj nas je vlada vlekla za nos. Ob ugotovitvi, da vlada očitno nima scenarija za razrešitev nastalega položaja, je Jelinčič med drugim dejal, da so hitrost njenega dela in njena stališča odvisni od trenutnega položaja in potrebe.
Po razpravi predstavnikov opozicijskih strank je Jelko Kacin v imenu Liberalne demokracije Slovenije (LDS) med drugim dejal, da ni evropsko kritizirati vlade, ki je sprožila postopek za spremembo ustave, saj je to za vstop v Evropsko unijo (EU) potrebno. Ustavno sodišče je odločilo, da je sporazum v nekaterih delih v nasprotju z ustavo in to je dejstvo. Dejstvo je tudi, da slovenska ustava ni najbolj moderna v Evropi in želim si, da bi jo spremenih prej kot npr. Romunija, Bolgarija ah Slovaška, je dejal. Da je treba spremeniti ustavo, vemo že dolgo, vlada je to vprašanje načela že pred dvema letoma, toda mnogo strank je ves čas mislilo, da nam za EU te domače naloge ne bo treba narediti.
Zoran Lešnik je v imenu poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) med drugim ocenil, da odločitev Ustavnega sodišča ni presenetila, Franc Zagožen pa je v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke (SLS) dejal, da ga skrbijo poenostavitve, ki vodijo nekatere pri odločanju o tako pomembnih zadevah. Odločitev ne bo enostavna; če moramo spremeniti ustavo za ratifikacijo sporazuma, je iluzorno pričakovati, da bomo sprejemali ti. zaščitno zakonodajo, ki ne bo v skladu s sporazumom, je dejal Zagožen. (STA)
AVSTRIJA / PO SPREJETJU MEMORANDUMA V MANJŠINSKIH SOSVETIH
Poglobite razhajanj med ZSO in NSKS
Ločeni tiskovni konferenci obeh organizacij - NSKS razmišlja o izstopu iz sosveta
CELOVEC - Memorandum avstrijskih manjšin, ki ga podprlo vseh šest narodnostnih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja in ki vsebuje najbolj nujne zahteve narodnostnih skupnosti v Avstriji, je še poglobil razhajanja med osrednjima političnima organizacijama koroških Slovencev. To sta pokazali ločeni novinarski konferenci predsednikov NSKS in ZSO v koroški prestolnici.
Medtem ko je predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in predsednik slovenskega sosveta pri uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm na pogovoru z novinarji odločno podprl memorandum in ga vnovič označil kot korak v pravilno smer, je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) Nanti Olip na novinarski konferenci skupaj s predsednikom in tajnikom Enotne liste Andrejem VVakounigom in Rudijem Voukom ter podpredsednikom slovenskega sosveta in predsednikom Centra avstrijskih narodnosti Marijanom Pippom usklajeni dokument vnovič odločno odklonil. V luči najnovejših dogajanj v slovenskem sosvetu je Olip namignil, da pri NSKS resno razmišljajo, da bi zapustili slovenski sosvet, odločitev o tem pa naj bi sprejel Zbor narodnih
predstavnikov NSKS še ta mesec.
Predstavniki NSKS, EL in CAN-a so na novinarski konferenci še poudarili, da pomeni memorandum - vsaj za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate - »korak nazaj«. Za koroške Slovence je še posebej nesprejemljivo, da so se sosveti v spomenici izrecno odpovedati posebnim političnim kolektivnim pravicam in odklonih politično zastopstvo manjšin v zakonodajnih telesih ter tudi javnopravno zastopstvo le-teh. Spomenica nadalje odklanja tudi pravico do tožbe interesnega združenja, ki daje manjšinskim organizacijam možnost, da bi s pomočjo tožb pri pristojnih sodiščih izterjale predvsem skupinske pravice.
Glede v memorandumu predvidene krepitve narodnostnih sosvetov pa so zastopniki NSKS, EL in CAN menih, da gre za »napad na samostojne politične organizacije manjšin in tudi na Center avstrijskih narodnostni«.
V zvezi z glasovanjem o memorandumu v slovenskem sosvetu pa je NSKS trdil, da dva člana sosveta nista več imela glasovalne pravice, ker ne opravljata več funkcije občinskega odbornika. Zato je bil izid glasovanja 6 proti 6 e enim vzdržanim in ne - kot v uradnem zapisni-
ku - 7 proti 6 z dvema vzdržanima.
Predsednik slovenskega sosveta in hkrati Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je zavrnil tako talmačenje in povedal, da je urad zveznega kanclerja že uradno priznal večinski sklep za memorandum. Poudaril je, da je s sprejetjem memoranduma po njegovem mnenju rešen spor o bodoči manjšinski politiki v Avstriji. Sosveti da so dati prednost zamisli manjšine kot je-zrkovno-kultumi vrednoti, koncept manjšine kot pohtični kolektiv p n avstrijskih manjšinah ni dobil podpore.
Na potezi sta zdaj avstrijska zvezna vlada in državni zbor, je poudaril Sturm in napovedal, da bodo predsedniki narodnostnih sosvetov 24. junija uradno izročili Memorandum avstrijskih manjšin predsedniku avstrijskega parlamenta, se prej pa zvezni vladi. Hkrati bo pr®" dan tudi operativni koledar, v katerem bodo manjšine vladi in pari3' mentu postavile časovni okvir, v katerem naj bi biti uresničeni pf®" dlagani najnujnejši ukrepi. Osebno bo še predlagal ustanovitev več komisij pri raznih ministrstvih, ki na) bi izdelale konkretne predloge z3 krepitev in širitev manjšinskih p13' vic.
Ivan Lukan
INDUSTRIJCI / FEDERICO PACORINi O SVOJEM NAČRTU ZA NOV TRST V NOVI EVROPI
Zdaj bo mesto vsaj vedelo, v katero smer naj krene
Predlog o treh razvojnih smernicah je že naletel na širok konsenz
Pacorini s predsednikom mladih industrijcev (f. KROMA)
TRST - »Ne, ne domišljamo si, da bomo mi načrtovali prihodnost tega mesta, to bi bilo ošabno, zato naš predlog ni opremljen s skicami, zemljevidi in številkami. To je delo, ki ga bomo poverili strokovnjakom. Mi smo želeli le nakazati pot, da bo Trst vedel, kam naj se usmeri.« Predsednik tržaškega pokrajinskega združenja industrijcev (Associazio-ne degli industriali) Fe-derico Pacorini je na včerajšnjem srečanju z novinarji posebej podčrtal, da podjetniki ne nameravajo spremeniti svojega dela, ampak želijo le »pognati kolo«, da bo nato samo steklo. Govorilo se je seveda o predlogu projekta z naslovom Za nov Trst, resurz Italije za Evropo, ki bo doživel »krst« na torkovem obenem zboru podjetniške organizacije (ob 11. uri v Verdiju) ob udeležbi podpredsednika, Confindustrie Pietra Mar-zotta, tržaškega župana Riccarda Illyja in predsednika deželne vlade
Giancarla Cruderja.
To bo torej priložnost za javno lansiranje zamisli o Trstu prihodnjega stoletja, okrog katerega se je že ustvaril pomemben in nepričakovano Širok konsenz. In prav to je prvi cilj, ki ga je Pacorini že dosegel. Najprej je prejel soglasno podporo svoje in drugih stanovskih organizacij, potem političnih in socialnih sil (tudi sindikati so
načrtu moCno naklonjeni, je poudaril predsednik), civilne družbe in nekaterih pomembnih tržaških »vizitk«, kot sta grupa Generali in Fin-cantieri, ki sta precej odtujeni, pa Čeprav imata v mestu svoja sedeža. »Spraviti vse te subjekte skupaj pomeni prekiniti njihovo prepiranje,« je dejal Pacorini, ki noCe, da bi zadeva postala ver-ticistiCna operacija.
Predvsem pa se mora mesto dokončno prepričati, da je samo odgovorno za svojo usodo, opustiti mora vitimizem, ki ga je pripeljal tja, kjer je zdaj: na rob propada, od koder ni vrnitve. Zdaj je torej skrajni Cas za konkretne izbire, ki bodo zaznamovale prihodnost tega mesta. »Nobenih predsodkov nimamo,« je dejal Pacorini, »toda prepričani smo, da so nekatere izbire zaradi poglabljajoče se krize zdaj obvezne in okrog njih se mora strniti soglasje vsega mesta. V nasprotnem primeru tvegamo ne samo to, da bomo dokončno zaostali za severovzhodno Italijo, ampak tudi za hitro razvijajočo se Slovenijo.«
To je torej okvir, v katerem je nastala zamisel o projektu za okrepitev novega pristanišča in za njegovo razširitev proti jugovzhodu, za preureditev prometa po mestnem nabrežju in za preureditev in ponovno uporabo kompleksa starega prista-
nišča. »Ne predvidevamo faraonskih načrtov, ki niso uresničljivi. Posegi so omejeni, njihov razvoj postopen, dela pa ne bodo smela ustaviti normalnega utripa mesta,« je dejal Pacorini, ki meni, da bi za novo pristanišče zadostovala investicija okrog 200 milijard lir, za ceste naj bi porabili 120 do 150 milijard, medtem ko bodo stroški za preureditev starega pristanišča za potrebe terciarnih dejavnosti - s posebnim poudarkom na turizmu, za kar se ogreva tudi Illy - odvisni od ambicioznosti načrtov.
Pa še klasično, a obvezno vprašanje: od kod denar? Za uresničitev projekta naj bi skrbela posebna fundacija ali združenje, skratka neprofitna ustanova, ki ji bo pomagala finančna družba, ustanovljena s privatnim kapitalom. Dobrodošla bodo seveda tudi javna finansiranja iz Rima in obvezno tudi iz Bruslja, saj gre za evropski projekt.	(vb)
DEŽELA / NA SESTANKU PRETRESLI NEKATERE ODPRTE PROBLEME SLOVENCEV V ITALIJI
Ciuder se sestal z vodstvom SSk
STEVERJAN - Predsi-nocnjim se je delegacija SSk sestala v Steverjanu s predsednikom deželne vlade Giancarlom Cru-derjem. Odposlanstvo SSk sta vodila predsednik Bernard Špacapan in tajnik Martin Brecelj, v njem Pa so bili Se elani deželnega strankinega vodstva Aleš Figelj, David Grino-vero, Marij Maver in Josip Skerk. Prisotni so bili tudi Steverjanski župan Habjan Corsi in podžupan Dominik Humar ter deželni svetovalec Bruno Longo
Na sestanku je tekla beseda o vrsti problemov, ki Posebno zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Predstavniki SSk so se zavzeli, da bi v okviru snujočih se ustavnih reform okrepili posebno avtonomijo Furla-nije-Julijske krajine s tem, da bi razširili njene pri-stojnosti tudi na poroeje Varovanja manjšin, podobno kot že velja za Avtonomno deželo Tride-ninsko-Južno Tirolsko, pa tudi na področje sodelo-vanja s sosednjimi državami. Predsednik Cru-der se je s to zahtevo načelno strinjal in povabil Predstavništvo SSk, naj svoje stališče iznese tudi na konferenci, ki jo bo Predvidoma septembra Priredila Deželna konzul-a za reformo krajevne 11 Prave.
Na sestanku je bila po-sebna pozornost namenje-na vprašanju zastopanosti slovenske manjšine v izmoljenih telesih in Se zla-j. v deželnem svetu. Vo-delji SSk so izrazili za-
skrbljenost zaradi zamude, s katero rimski parlament obravnava predlog spremembe deželnega statuta, ki naj bi omogočil takšno volilno zakonodajo, da bi bila zagotovljena zastopanost manjšine, pa tudi zaradi poslabšanja zadevnega besedila med dosedanjo parlamentarno obravnavo. Predsednik Cruder je potrdil, da obstaja okrog spremembe deželne volilne zakonodaje Se veliko nejasnosti, zagotovil pa je, da je velika večina deželnih poli-
tičnih sil za pozitivno rešitev vprašanja zastopanosti slovenske manjšine.
V pogovoru je nadalje tekla beseda o pravici pripadnikov slovenske manjšine do rabe slovenskega jezika v odnosih z deželno upravo in v samem deželnem svetu. Po Cruderjevih besedah se deželni odbor prav zadaj zavzema za to, da bi omenjeno pravico že v kratkem vsaj načelno uzakonih.
Na sestanku je bil nadalje govor o nujnosti, da bi kolikor mogoCe odpra-
vili ali vaj omejili veliko zamudo, s katero deželna uprava deli prispevke za ustanove in organizacije slovenske manjšine. Beseda je tekla Se o izvajanju deželnega zakona št. 16 iz leta 1992, ki predvideva posebne ukrepe za razvoj kraškega teritorija, o Kraškem parku, o okrepitvi krajevnih avtonomij ter o nujnosti ureditve jusar-skih in srenjskih pravic. Cruder je dejal, da bo njegova vlada skušala rešiti vsaj nekatera od omenjenih vprašanj, kolikor ji bo
paC mogoče še storiti v tej deželni zakonodajni dobi, ki se postopoma izteka. Na poziv predstavnikov SSk pa se je predsednik deželne vlade obvezal, da bo posegel pri rimskih oblasteh za to, da bi Cim prej prišlo do odobritve zaščitnega zakona, pa tudi do rešitve nekaterih specifičnih vprašanj, kot je vidnost slovenskih televizijskih sporedov RAJ na celotnem območju, na katerem je slovenska manjšina prisotna v Furlaniji-Julijski krajini.
Na hitri cesti za las ni prišlo do tragedije
TRST - Iz golega naključja na hitri cesti ni prišlo do tragedije: tovornjak, ki ga je upravljal Josip Glok iz Ul. Pasteur, je namreč zapeljal Cez varnostno ograjo in zasedel prehitevalni pas tako na enem kot na drugem odseku. Do nesreče je prišlo okrog 8. ure, v višini Proseka. Na odstavnem pasu v smeri proti Sesljanu je bil zaradi okvare ustavljen manjši tovornjak, šofer Marino Marchi iz Gorice je dvignil kabino, verjetno zato, da bi ugotovil, kaj se je pripetilo. Tedaj je mimo pripeljal Glok, ki je s svojim težkim vozilom oplazil levi bok ustavljenega tovornjaka in ga v globino nekaj centimetrov odtrgal v vsej dolžini. Zatem ga je zaneslo proti sredini ceste, prebil je varnostno ograjo in se po nekaj metrih ustavil. Na sreCo tedaj iz nasprotne strani ni prihajal nihče, sicer bi bile posledice verjetno veliko hujše. Poleg osebja RdeCega križa, ki so nudili pomoC Marchiju (šlo pa je le za lažje poškodbe), so posegli openski gasilci, ki so skušali karseda hitro opraviti svoje delo, saj je tam mimo moral potovati predsednik republike Scalfaro, ki se udeležuje zasedanja voditeljev osmih srednjeevropskih držav v Piranu in Portorožu. Izvide so opravili nabrežinski karabinjerji.
Prometna nesreča se je pripetila tudi v Barkovljah, vpletena sta bila motociklist in pešec, vendar so bile tudi v tem primeru poškodbe zanemarljive (ranjenec bo okreval v 8 dneh).
Od danes spet žičnica na Višarje
TRBIŽ - Danes se bo ponovno zavrtela žičnica za Svete Višarje. Danes se tudi začenja letošnja romarska sezona. Na začetku, prve vikende junija, bo kabinska žičnica delovala samo ob sobotah in nedeljah, od 21. junija dalje pa vsak dan.
Kabinska žiCnica pripelje do 1790 metrov visokega svetišča v samih 15 minutah. Vožnja je nadvse udobna in primerna tudi za starejše osebe. Spodnja postaja žičnice je v bližini Ovčje vasi, samo 5 km od Trbiža. Umik obratovanja žičnice je od 9. do 17. ure ob delavnikih ter od 8.30 do 18.30 ob nedeljah in praznikih. Cene za prevoz s kabinsko žiCnico so enake kot v lanski sezoni, za skupi-
ne pa so predvideni posebni popusti. Letošnja novost je možnost brezplačnega prevoza za kolesa moun-tain bike za vse tiste, ki rajši kolesarijo v dolino, kot pa v breg.
Urnik svetih maš v svetišču je sledeč: ob 12. uri ob delavnikih; ob 9.30, 10.30, 12. in 15. uri ob nedeljah in praznikih. Tudi letos bo poskrbljeno za sv. mašo v slovenskem jeziku - videmski nadškof msgr. Battisti je obljubil, da bo uredil za primeren sprejem slovenskih vernikov.
Na vrhu bodo seveda odprli tudi karakteristični lokali, kjer je mogoCe dobiti prigrizek in spominke. V Domu »Al Convento« je možna tudi prenočitev.
Peter Gerdol
HOBCINA TRST / ZANIMIV PROJEKTh
Staro mesto bo končno lahko zaživelo
Parkirišče pod SvJustom
TRST - Evropska unija bo v kratkem, Ce ne bo zapletov, prižgala zeleno luC za urbanistično sanacijo starega mesta, ki bo vsega skupaj vredna približno 45 milijard lir. Gre za naCrt iz tako imenovanega plana »Urban«, s katerim EU finansira sanacije starih mestnih jeder, ki pa morajo imeti socialno razsežnost. Ne gre torej le za stroge urbanistične posege, ampak tudi za socialne, kulturne in športne strukture, brez katerih bi se tudi najbolj sodobna gradbena sanacija rodila mrtva.
NaCrt so v Novinarskem krožku predstavili Zupan Riccardo Illy, občinski upravitelji in strokovnjaki, navzoč je bil tudi njegov politični »sponzor«, evropski poslanec Luigi Caligaris. Slednji, ki je med ustanovitelji »Forza Italia«, se je pred nedavnim sprl s Silviom Berlusconijem, med volilno kampanjo pa je podprl Illyja. Na včerajšnji predstavitvi morda zaradi tega ni bilo nobenega predstavnika Pola svoboščin, kot sicer ne Oljke ali drugih strank.
NaCrt bo, kot reCeno, stal približno 45 milijard lir. 13 milijard bo prispevala EU, podobno vsoto rimska vlada, 3 milijarde Dežela, 10 milijard zasebniki, ostalo pa mestna uprava. Področje, ki bo prišlo v poštev za urbanistični in gradbeni poseg, se razprostira na površini 130 tisoč kv. metrov in zajema »trikotnik« Ul. Capitelli, Trg Ca-vana in Ul.S. Michele.
Sanacija bo zadevala predvsem stanovanjske gradnje, načrtujejo pa tudi gospodarske in družbene objekte. V okviru ekonomskih dejavnosti bo dali prednost obrtništvu, v naCrt pa so še uvrstili družbeni center za ostarele, večnamensko in večjezično kulturno središče ter strukturo, v kateri bodo našle zatočišče ženske, ki so žrtve družinskega nasilja. V starem mestu bodo sporazumno s zdravstvenimi ustanovami uredili tudi center za zdravljenje mamilašev.
Staro mestno jedro bo po novem skoraj popolnoma zaprto za osebni avtomobilski promet. Občina ocenjuje z velikim zanimanjem načrt o izvedljivosti parkirišča pod gričem Sv. Justa, ker gre za srednjeveško področje bo treba veliko pozornost posvetiti ohranitvi ter ovrednotenju arheoloških najdb, ki bi jih lahko izkoristili v turistične namene. NaCrt je, kot vidimo, zelo ambiciozen, Illy in sodelavci pa so optimistično razpoloženi.
Mestna uprava je pred leti (takrat še ni bilo II-lyja) že predložila bruseljskim oblastem naCrt za sanacijo in oživitev starega mesta, pristojna telesa EU pa so ga zavrnila, ker ni upošteval socialnih razsežnosti tako velikega (in dragega) posega. Illyjeva uprava ga je nato radikalno spremenila in prilagodila evropskim zahtevam. Zelena luC bi morala priti v kratkem, prva dela naj bi stekla že jeseni, vse pa mora biti nared do leta 2000, kar pa je skoraj nemogoče.
Včerajšnje predstavitve, ki jo je vodila predstavnica združenja »Italia nostra« Antonella Ca-roli, se je udeležilo veliko število ljudi. Navzoči so bili predvsem strokovnjaki (arhiteki, inženirji, industrije! itd.) ter predstavniki njihovih združenj in organizacij, kot rečeno pa ni bilo politikov in upraviteljev. V prvi vrsti je sedel predsednik krajevnih industrijcev Federico Pacorini. Njegov načrt (o katerem poročamo tu zraven) je v popolnem sozvočju s sanacijo starega mesta ter z Zupanovo vizijo razvoja Trsta.	S.T.
r ŠOLSTVO / PRIHODNJI TEDEN KONEC POUKA n
Dnevi zaključnih šolskih prireditev
Živahno v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah
Pouk se v letošnjem šolskem letu počasi izteka. Učenci in dijaki ne štejejo več dnevov pač pa že (učne) ure, ki jih ločijo od toliko pričakovanih počitnic. Nekateri sicer še trepetajo, ker jih čakajo še zadnja izpraševanja, da bi morebiti izboljšali oceno ali se rešili nezadostnega, domala vsi pa so z mislimi že na oddihu.
Nekaj »obveznosti« bo treba pred zaključkom pouka vendarle še postoriti. Učitelji in profesorji bodo morali oceniti učence in dijake; šolarje čakajo spričevala, ki bodo v dobrem ali v slabem »zapečatila« njihovo letošnjo šolsko izkušnjo.
Med »obveznosti« spadajo tudi zaključne šolske prireditve in razstave, ki so postale neodtujljive spremljevalke odhoda šolarjev in šolnikov na počitnice. Priredili jih bodo v domala vsaki osnovni in nižji srednji šoli, pa tudi v vrtcih se bodo malčki izkazali pred starši, noneti in drugimi sorodniki.
Na šolah so se na zaključne prireditve pripravljali že dalj časa. Pri-
prave so bile zahtevne, saj je bilo treba določiti, kaj bodo učenci pripravili, zatem pa je bilo treba zamisel tudi izvesti. Poskrbeti je bilo treba za sceno, za koreografijo, izbrati primerno glasbeno podlago, ki bo obogatila nastope učencev in dijakov. Recitacije, igrice, prizorčki, nastopi šolskih zborčkov bodo v prihodnjih dneh ljubko napolnili prireditvene prostore. Na nekaterih šolah napovedujejo prireditve, ki naj bi bile kar izjemne (na Proseku bodo zaigrali, zapeli in zaplesali pravcat muzikal...).
V tem zaključnem šolskem vrvežu se bodo izkazali tudi otroški vrtci. Malčki se bodo prikupili staršem s svojo neposrednostjo in darilci, ki so jih bili izdelali med šolskim letom. V mnogih vrtcih in tudi šolah bodo na ogled razstave likovnih del in ročnih izdelkov, pričevalcev ustvarjalnosti naših otrok, pa tudi pozornosti, ki so jim jo v letošnjem šolskem letu posvetile vzgojiteljice in učiteljice.
OPČINE / ŠOLSKO SREČANJE
Glasbeni festival in otroški likovni natečaj
Velika udeležba - Ob slovenskih tudi italijanski učenci
Učenci openskega in svetjakobskega didaktičnega ravnateljstva ter italijanske osnovne šole J. Kugy od Banov so se včeraj popoldne zbrali na glasbenem srečanju na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah in udeležili odprtja razstave izdelkov likovnega natečaja, ki ga je razpisalo Slovensko dobrodelno društvo. Otroci, učitelji in starši so napolnili dvorišče, saj je bil glasbeni festival sila privlačen. Otroci so zapeli in zaigrali pod vodstvom učiteljice Lučke Križmančič, medtem ko je openska didaktična ravnateljica Stanka Cuk poudarila pomen srečanja in podčrtala prisotnost učencev italijanske osnovne šole od Banov, s katero opensko
didaktično ravnateljstvo aktivno sodeluje že nekaj let.
Veliko zanimanje je veljalo za rezultate likovnega natečaja. V katego-
NOVICE
Na Zahodnem Krasu še brez predsednika
Zahodnokraški rajonski svet na sinočnji seji ni izvolil predsednika. Kandidaturo in program je vložil dosedanji predsednik Zdravko Bi sin (-DSL), ki pa ni dobil zadostne podpore v Oljki. Svetovalca SSk Peter Starc in Henrik Lisjak sta se namreč vzdržala in tako onemogočila Bisino-vo izvolitev.
Svoje zadržanje sta predstavnika SSk utemeljila z nejasno politično situacijo na krajevni ravni, ki jo je treba povezati z zmedo, ki vlada tudi na vzhodnem Krasu. Rajonski svet se bo sp jt sestal v ponedeljek. SKP je glasovala proti Bisinovi izvolitvi.
Tononi (NZ) predsednik sosveta za Novo mesto
Piero Tononi (Nacionalno zavezništvo) je bil potrjen za predsednika rajonskega sveta za Novo mesto-Novo mitnico-Sv. Vid-Staro mesto. Zanj je glasovalo 11 svetovalcev desnice, osem svetovalcev Illyjeve liste in Oljke je bilo proti, svetovalec SKP pa se je vzdržal. Podpredsednik je Fabio Dominicini (Forza Italia).
Z avtom v cestno ograjo
OTROŠKI VRTEC / ZAKLJUČNA PRIREDITEV
»Velički« predali ključ »sredinčkom
Otroci so nastopili s pesmicami in z igrico o medvedku
riji prvega in drugega razreda so osvojili prvo mesto učenci 1. razreda šole Avgusta Černigoja s Proseka, druga nagrada je pripadala Nikoli Jakšiču iz 2. razreda šole Josipa Ribičiča od sv. Jakoba, tretja pa njegovi sošolki Martini Fabris.
V kategoriji 3., 4. in 5. razreda je po mnenju žirije narisala najlepšo risbo učenka 5. razreda šole Pinka Tomažiča iz Trebč Serena Covolo. Drugo mesto je osvojil Daniele Raseni iz 3. razreda šole Juliusa Kugyja od Banov, tretje pa Samuel Saia iz 5. razreda šole
Karla Široka iz Ul. Dona-doni.
Zbija je razglasila tudi naibolj izvirno in estetsko dovršeno risbo. Narisala jo je učenka 5. razreda trebenske šole Pinka Tomažiča Roberta Coretti, podelila pa je še tri posebne nagrade, in sicer šolam Degrassi z Opčin, J-Kugy od Banov in K. Široka iz Ul. Donadoni. Dela bodo do 12. junija na ogled v bližnji dvorani Zadružne kraške banke.
Prireditev se je zaključila z veselo družabnostjo in prigrizkom, za kar je tudi poskrbelo Slovensko dobrodelno društvo.
Predstavitev knjige o Jadranski banki
V razstavni dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricrea-torio 2 na Opčinah bodo v sredo, 11. junija, ob 18. uri predstavili knjigo Jadranska banka v Trstu, ki jo je napisal zgodovinar in ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor.
Delo o blesteči in tragični zgodbi največjega slovenskega in slovanskega denarnega zavoda v Trstu bosta predstavila predsednik Narodne in študijske knjižnice in zgodovinar Jože Pirjevec ter ugledni gospodarstvenik in član predsedstva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Boris Siega Prireditelja sredine pobude sta ravno NSK in SDGZ.
Na hitri cesti se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 33-letni Edoardo Folla, ki je s svojim avtom (na sliki-Foto KROMA) iz nepojasnjenih razlogov trčil v obcestno ograjo. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji.
Teden multimedialnosti
Od 9. do 14. junija bo v konferenčni dvorani na novem sedežu knjigarne Borsatti v Ul. Ponchiel-li 3 v Trstu Teden multimedialnosti. Slo bo za vrsto srečanj o možnostih, ki jih nudijo nove tehnologije na področju komunikacij, začenši z Internetom. Na tednu bodo sodelovala razna specializirana podjetja, ki delujejo na tem področju, kot so Microsoft, Mondadori Informati-ca, Perruzzo Informatica, Insiel, Enfap in druga.
Nagrada Rovis Saroju Ghoseju
Na sedežu mednarodnega centra za teoretsko liziko so danes indijskemu znanstveniku Saraju Ghoseju podelili Nagrado Prima Rovisa za razširjanje znanstvene in tehnološke lulture.

Tudi dejstvo, da je bil Peter bolan, ni bil zadosten razlog, da bi zaključna prireditev nabrežinske-ga otoškega vrtca odpadla. Nanjo so se pridno pripravljali dobra dva meseca.
Naučiti se je bilo namreč treba nekaj novih pesmic, predvsem pa tekst igrice o Medvedku, ki ni hotel jesti hruškove kaše (vlogo je mojstrsko zaigral bolni Peter). Vloženi trud pa je bil bogato poplačan, saj so starši in nonoti s toplim aplavzom nagradili vse nastopajoče medvedke in male prisrčne miške.
Posebne zahvale pa sta bib tudi tokrat deležni učiteljici Rosi in Danjela, ki sta, kot vedno, tudi v ta nastop vložiti največ truda in potrpljenja.
Zelo ganljiva je bila tudi zadnja točka sporeda, in sicer slovo »vetičkov«, ki bodo s prihodnjim šolskim letom že gulili šolske klopi. Anna, Raja, Marko in Peter so prejeli diplome za opravljeno šolanje v na-brežinskem vrtcu. »Sredinčkom« pa so slovesno izročiti ključ vrtca in s tem seveda skrb, da se bodo tudi v prihodnjem šolskem letu imeti v nabrežmskem vrtcu prav tako lepo kot letos.
GOSTOVANJE / Z IGRICO RDEČA RUTKA
Miljski šolarji v Skednju
V našem zadnjem prispevku o delovanju KD Ivan Grbec iz Skednja smo zapisali, da je zbor s svojim nastopom in koncertom komornega zbora iz Izole lepo zaključil svojo letošnjo sezono.
Pa ni bilo tako. V četrtek zvečer je namreč društvo gostilo učence COS Albina Bubniča iz Milj (na sliki - foto KROMA), ki so v teh prostorih ponovili glasbeno pravljico »Rdeča putka«, ki jo je, ob poimenovanju šole v Miljah priredila in režirala Boža Hrvatič ob glasbeni spremljavi Tatjane Blokar; tokrat pa so jo mladi »igralci« ponovili pred škedenj-skim občinstvom, ki ni štedilo z aplavzi in priznanjem nastopajočim, kot tudi režiserki in vsem, ki so pomagali pri uresničitvi te res zelo lepe pravljice, ki so jo z veseljem
gledali mladi, pa tudi odrasli udeleženci večera.
Večer se je zaključil s petjem članic zbora Ivan Grbec, med katerimi je bila tokrat Boža Hrvatič, dolgoletna zborovodkinja zbora. Oglasila se je tudi s priložnostnim nagovorom, v katerem je spregovorila o pomenu petja, pa
ne samo s tehničnega, temveč predvsem srčnega zornega kota. »To se ne da priučiti; to je nekaj, kar raste v nas v trenutku, ko začnemo peti, notranje občutiti in ko pesem »plane« iz nas z vso svojo silovitostjo in enkratnostjo.«
Takšno je tudi petje naših zborov - tudi petje ženskega zbora Ivan
Grbec. Domačini in tudi drugi mu radi pri' sluhnejo in so nanj p°' nosni. Vse to je izzvenelo tudi v družabnosti, ki je povezala učence in njihove starše iz Milj, pa tudi domace pevke, člane in prija; telje društva, ki so bib s prireditvijo zelo zadovoljni.
Neva Lukeš
BAZILIKA SV. SILVESTRA / DVA DIPLOMSKA NASTOPA
Zanimiv in glasbeno bogat zaključni večer
Nastopila sta pianist M. Sancin in harmonikar M. Marchesich
V torek, 3. junija, je Glasbena matica šola »M. Kogoj« še enkrat s ponosom predstavila dva diplomanta v baziliki sv. Silvestra.
Na tem drugem diplomskem veCem sta nastopila pianist Marko Sancin (prof. A. Rojc) in harmonikar Maurizio Marchesich (prof. Claudio Furlan) (na sliki - f. KROMA). Oba sta izvajala zelo zahtevne skladbe, bodisi tehnično kot tudi vsebinsko.
Marko Sancin je začel svoj nastop z 32 variacijami v c-molu L. van Beethovna in takoj vnesel v skladbo značilnosti svojega igranja; zvok je poln temperamenta, pozoren, odločen (nikoli se ne prepusti preveč Custvom).V nemimi in šaljivi Chabrie-novi »Bourree fantasti-que« se je pianist sprostil in postal celo ironičen.
Prvi del koncerta so zaključile »Slike z razstave« M. Musorgskega, enotna in istočasno raznovrstna skladba, ki nudi možnost za ustvarjanje mnogih različnih »glasbenih podob«. Kar pritegne pri Sancinu, je njegova tehnična pripravljenost, ki mu zagotavlja obvladovanje vsake težave. Mladi diplomant ima moCan znaCaj: je
TV oddaja o Zadrugi PD
Bi radi v zvezi z delovanjem Zadruge Primorski dnevnik karkoli vprašali njene voditelje? PokhCite že od danes naprej telefonsko tajnico 040/7784346 slovenske TVRai v Trsta, ali pa se boste lahko oglasili neposredno v oddaji Pri nas doma, M bo na sporedu v nedeljo 15. junija s pričetkom ob 20.50.
strog, natančen, ne pozna nepotrebne retorike (Čeprav vCasih preseneti njegova hladnokrvnost). Ritem njegove izvedbe je neizprosen in globoko prevzame poslušalce. Velja tudi omeniti, da je program v celoti izvedel na pamet.
Po odmora je prišel na oder harmonikar Maurizio Marchesich, ki je predstavil zanimivo izbiro skladb in ohranil od začetka do konca isto temno razmišljajočo atmosfero. Za-Cel je s Passcaglio v c-mo-lu J.S. Bacha, skladbo, ki zahteva stalno emotivno napetost in skriva nevarnost popuščanja v izvedbi. C-mol tonaliteta, ki ne pozna nasmeha, daje skladbi prizvok pogrebne molitve, ki poudarja sličnost zvoka harmonike in orgl. Mističnemu pridahu Bachove Passacaglie je sledila Solotarjeva Partita polna zvočnih efektov. Svoj nastop je Marchesich zaključili s Schamovim Koncertom za harmoniko in klavir, v katerem so poslušalci še bolj spoznali slog tega harmonikarja, ki se ne ustavi nikoli zgolj na formi, ampak preide k bistvu in zanemari razkazovanje tehničnih težav.
Schamov koncert, napet dialog med titani, večkrat poudari vlogo klavirske spremljave in s tem uravnovesi odnos med instrumentoma. Tamara Ražem je dobila na klaviaturi globok in poln zvok ter uspela pripeljati dialog do primerne skladnosti.
Navdušeno občinstvo je zapustilo baziliko z zadovoljstvom, ki ga daje le zanimiv in glasbeno bogat veCer.
RossanaPaliaga
JAMARSKI ODSEK ŠD GRMADA
Izlet v dolino Tolminke
Jamarski odsek SD Grmada je organiziral v nedeljo, 1. junija zanimiv, skoraj enkraten izlet v dolino Tolminke. Udeležba je bila zmerno visoka, nekaj veC kot štirideset glav. Avtobus jih je zapeljal do Zatolmina, od tu se je pisana karavana izletnikov peš odpravila po makadamu v Triglavski narodni park. Prvo postojanko je predstavljala Javorca, znana lesena cerkvica, zgrajena med vihranjem prve svetovne vojne in prenovljena sredi osemdesetih let. Po ogledu cerkvice in krajšem premoru se je pot nadaljevala do druge znamenitosti tega območja, večnadstropnih bunkerjev, ki jih je bi-
PROSEK / PREDSTAVITEV KNJIGE NEVE LUKE$
Slovesnost v Soščevi hiši
Nastop trobilnega kvinteta Godbe in članic AO Jaka Štoka
V SošCevi hiši na Proseku so v sredo, 4. t.m., predstavili knjigo Neve Lukeš Delčki našega vsakdana. V imenu prirediteljev AO Jaka Stoka, Godbenega društva Prosek in pevskega zbora Vasilij Mirk je prisotne pozdravila Zvonka Guštin.
VeCer je popestril nastop trobilnega kvinteta Godbenega društva Prosek, med posameznimi skladbami pa sta Članici AO Jaka Stoka Zvonka Guštin in Zinajda Kodrič prebrali nekaj odlomkov iz Nevine knjige.
Založnik revije Fontana, ki je knjigo izdala,
Danilo Japelj je orisal, kako je knjiga nastala, nakar je avtorica pritegnila pozornost prisotnih z nekaterimi spomini iz svojega dolgoletnega novinarskega dela.
Prav te vtise in doživetja )e strnila v svoji prvi knjigi.
Kako je Lukeševa pri-
ljubljena med kulturnimi delavci, o katerih stalno poroča in sledi delovanju, je bilo razvidno na družabnem sre-
čanju, ki se je nato nadaljevalo ob prijetnem klepetu in »sladkemu« prigrizku.
(b.r.)
la zgradila italijanska okupatorska vojska v medvojnem obdobju, da bi nadzorovala (oziroma v skrajnem slučaju branila) dolino. Po drugi vojni jih je prenovil iznajdljiv avtohton kmet, z namenom, da iz njih pridobi neobičajno klet, del pa ni mogel dokončati, saj ni dobil primernega dovoljenja. Se danes imajo zelo urejen videz, vsekakor so s Časom popolnoma izgubili strateški znaCaj in pomen, danes so zapuščeni. Obisk bunkerjev je bil voden, jamarji so poskrbeh za razsvetljavo s karbidovkami ter pouCne informacije o zgodovini območja. V bližini bunkerjev so lahko udeleženci izleta nabavili nekaj domačega sira in skute v tamkajšnji kmetiji. Poslednja točka pestrega programa je bil ogled Tolminskih korit in Hudičevega mostu, s katerega pogled rad pade mimo strmih skalnih sotesk navpično šestdeset metrov globoko vse do reke, ki Jutro dere in glasno šumi. Reko lahko dosežemo tudi po stopnicah, torej ne samo s pogledom. Izlet se je konCal pod večer z vrnitvijo domov.
Udeleženci so bili zadovoljni, saj je bil program pouCen za vse, mlade in stare, pot ni bila zahtevna, vreme ni preveč nagajalo. Res velja nazadnje še omeniti, da so jamarji Grmade zadnje Čase presenetljivo aktivni (sredi maja so odprli in razsvetlili za javnost jamo Pejco pod vrhom Grmade), zato ne gre prezirati pobud, ki jih občasno organizirajo za javnost.
Naj še povemo, da sta v Četrtek, 29. maja t.L, krajevni društvi SKD Ce-rovlje-Mavhinje in SD Grmada priredili v prostorih bivše osnovne šole Josip Murn-Aledsandrov v Mavhinjah predstavitev knjige znane novinarke Neve Lukeš Delčki našega vsakdana.
LB
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
7.	junija 1997
BOGOMIL
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 7.45 in zatone ob 22.48
Jutri, NEDELJA,
8.	junija 1997
MEDARD
VREME VČERAJ OB
12.	URI: temperatura zraka 19,1 stopinje, zračni tlak 1013 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 74-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,1 stopinje.
ROJSTVA,
SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Giada Cattarin, Vesna Hendry, Natalia Moscati, Christian Visintin, Andrea Blancato, Giorgia Furlan, Agata Delise, Luigi Bo-nat.
UMRLI SO: 94-letna Giuseppina Rustia, 91-letna Amalia Strajn, 94-letna Santa Scarazzini, 101-letna Bianca Trevi-san, 86-letni Roberto Ba-lestra, 41-letni Mah-moud Shamloo, 89-letna Maria Climan, 71-letni Piergiulio Zennaro, 95-letna Maria Roma.
OKLICI: šofer Elio Bortolotti in uradnica Cinzia Marsich, uradnik Stefano Serafini in uradnica Valentina Tamaro, neodvisni delavec Fabio Apollinari in uradnica Daniela Deperti, geomter Peter Sossi in uradnica Annamaria Viviani, šofer Stefano Carpani in uradnica Tamara Pieri, zobozdravnik Paolo Bidi-nat in uradnica Maria Caterina Mariantoni, finančni stražnik Maurizio Cintura in študentka Ro-sanna Sau, inženir Antonio Coeli un biologinja Marina de Bernard, trgovec Roberto Kneipp in trgovka Maria Grazia Vivoda, uradnik Claudio Fornasir in uradnica Claudia Russignan, prodajalec Daniele Strain in v pričakovanju zaposlitve Maria Davoli, uradnik Placido Gitto in frizerka Cristina Lo Vecchio, karabinjer Massimo Depase in uradnica Gabriella Stanovich, tehnični uradnik Alessandro Fle-go in univerzitetna študentka Barbara Cattaruz-zi, zobotehnik Franco Dagiat in gospodinja Fe-derica Sbisa, šolnik Giuseppe Monti-Bragadin in poklicna bolničarka Paola Venturini, komercialist Gian Mario Covre in uradnica Marzia Filipet-to, delavec Fabio Mari in knjigovodkinja Alessia Mariucci, šofer France-sco Maggio in uradnica Katia Ramazzina.
n
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 2. do SOBOTE, 7. junija 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998).
OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Largo Piave 46-, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
OPČINE, Proseška ulica 3 - (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Bernini 4 (tel. 309114).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do
13.	ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
ARISTON - 17.00, 18.45,	20.30,	22.15
»Kids«, r. Larry Clark, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR - 18.15,
20.15,	22.15 »Sospesi nel tempo«, r. Peter Jackson, i. Michael J. Fox, prepovedan mladini pod
14.	letom.
EXCELSIOR AZZUR-
RA - 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« .
AMBASCIATORI -
16.00,	17.30,	19.00,
20.30, 22.15 »Lilli e il Vagabondo«, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 1	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15	»Potere assoluto«, i. Clint Eastvvood.
NAZIONALE 2	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15	»L’ultimo appel-lo«, i. Gene Hackman. NAZIONALE 3	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15	»II Santo«, i. Val Kilmer.
NAZIONALE 4 -16.00,
18.00,	20.05,	22.15
»Hamlet«, R. K. Branagh.
MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il ciclone«, i. Leonardo Pieraccioni, Lorena For-tezza.
CAPITOL - 16.30, 18.20,	20.15,	22.10
»L’ombra del diavolo«, i. Brad Pitt, Harrison Ford.
ALCIONE - 18.30,
20.15,	22.00 »Guba Li-bre-Velocipedi ai tropi-ci«, r. David Riondino, i. David Riondino, Sabina Guzzanti, Antonio Cata-nia.
LUMIERE - 18.20,
20.15,	22.15 »Basquiat«, i. Jeffrey VVright, Benicio del Toro, David Bovvie.
E3
ČESTITKE
Danes ' praznuje v Lonjerju Antonija 85. rojstni dan. Vse najboljše ji voščijo vsi njeni.
Sabina se danes veseli, ker okrogli rojstni dan slavi. Prisrčne Čestitke in vso srečo ji želimo vsi, naj ona ugane kdo so ti.
M PRIREDITVE
KD KRASNO POLJE
ter osnovni šoli iz Peska in Boršta prirejajo zaključno šolsko prireditev, ki bo v petek, 13. t. m., ob 20.30 v Sreniski hiši v GroCani. Sodeluje MPZ Slovan iz PadriC. Vabljeni!
VOKALNO INSTRUMENTALNA SKUPINA NOMOS pod vodstvom Aljoše Tavčarja in basom Aldom Žerjalom vabi na koncert, ki bo v soboto, 14. junija ob 20.30 v prostorih KD Ivan Grbec. Na sporedu bodo skladbe Rossinija, Verdija, Boro-dina, Meldensona, Sofia-nopula, Merkuja in Kogoja. Sodeloval bo tudi vokalni kvartet Musiča noster amor, ki ga vodi Tamara Stanese.
SD MLADINA - baletni odsek, priredi v nedeljo, 15. junija, ob 19. uri v Domu Alberta Sirka v Križu zaključni baletni nastop. Gost večera violinist prof. Stefan lob in baletka Ingrid Sedmak. Obenem predstavitev knjige »Delčki našega vsakdana« avtorice Neve Lukeš.
ŠOLSKE VESTI
OSNOVNA SOLA FRANA MILCIMNSKE-
GA na Katinari, združenje staršev ter združenje »Starši skupaj« priredijo v dneh 7. in 8. 6. 1997 razstavo otroških izdelkov ter prodajno razstavo roCnih del, katerih iskupiček bo za pomoC prizadetim otrokom. Otvoritev bo danes, 7. 6. ob 16. uri. Razstava bo odprta s sledečim umikom: danes od 16. do 19. in jutri, od 9. do 12. ter od 17. do 19. ure. Vljudno vabljeni!
OTROCI IN VZGOJITELJICE šempolajskega vrtca vas vabijo na razstavo ročnih del, ki bo jutri, nedelja 8. junija, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Vljudno vabljeni!
COS PINKO TOMAŽIČ in OTROŠKI VRTEC iz Trebe vabita na razstavo ročnih izdelkov. Urnik razstave osnovnošolcev: od torka, 10. junija do sobote, 14. junija od 17. do 19. ure, v nedlejo, 15. junija, od 10. do 12. ure. Razstava otrok iz vrtca bo odprta od petka do nedelje z istim umikom.
UCENCI IN UČITELJICE osnovnih šol Primoža Trubarja iz Bazovice in Karla Destovnika Kajuha iz Gropade vas vabimo na odprtje razstave roCnih in likovnih izdelkov, ki bo v torek, 10. junija ob 11. uri v osnovni šoli v Bazovici. Razstava bo odprta od
11.,	do 14. junija, od 9. do 12. ure.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul.
Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
MPZ IGO GRUDEN
vabi na
ZAKLJUČNI KONCERT
danes, 7. junija 1997, v Nabrežini, na borjaCu pri UŠAJU ob 21. uri.
V slučaju slabega vremena bo prireditev v župnijski dvorani.
Zbori VESELA POMLAD in MARIJANISCE
POJ, PLEŠI, IGRAJ IN ŠE KAJ
v veselje sebi in drugim Danes, 7. junija ob 20. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah
koncert OPZ OS DANILA LOKARJA iz Ajdovščine, zborovodja Marinka Šuštar pri klavirju Tatjana Krapež, sodelujejo zbori VESELA POMLAD.
Jutri, 8. junija v openskem Marijanišču ob 9. uri sv. maša; ob 10. uri odprtje delavnic za otroke; ob 14. uri lutkovna igrica L. Kup er j e ve Kapljica Mavrinka -SKD ŠMIHEL;
ob 14.30 vodene otroške igre;
ob 16. uri prikaz izdelkov in animiranih točk otrok iz delavnic; Sodelujejo: ZAMEJSKI KVINTET, dno Martina in Mitja MALALAN, harmonikarja Alma in Borut VIDAU, ter FVS in mali solisti OPZ VESELA POMLAD.
Povezuje Sara Balde.
H] OBVESTILA
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -
Krožek Milje prireja PRAZNIK TISKA ob morju. Danes, 7. junija in jutri, 8. junija, ansambel Status Sym-bol, v ponedeljek, 9. junija, ansambel Expander.
PRAZNIK ŠPORTA IN TISKA - V dneh 7. - 8. -14. in 15. junija, na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje dobro založenih kioskov vsaki dan ob 17. uri. Za glasbo bodo poskrbeli ansambli Happy Day, Status Symbol in Guba Libre. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 3. Trofejo Go-stilne-pizzerije Veto.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKI 1 ZBOROV iz Trsta vabi k maši, ki jo bo
škofov vikar Msgr. Vončina daroval v Rižarni jutri, 8. junija, ob 17. uri. Teden dni kasneje, Četrtek, 12. t. m., ob 20.30, pa bodo prav tam vaje za sodelovanje pri maši ob praznovanju farnega zavetnika sv. Antona Padovanskega, ki bo naslednjega dne na svetnikov god pri svetem Antonu novem v Trstu ob 16.30.
KD VESNA in OS Alberta Sirka priredita VEČER V SPOMIN NA ALBERTA
SIRKA, ki bo v nedeljo, 8. junija 1997, v Domu Alberta Sirka v Križu: ob 17. uri bo na vrsti odprtje razstave del likovnega natečaja tržaških osnovnih šol na temo Morje in ribištvo; ob 18. uri bodo v dvorani nastopili malčki kriškega vrtca in uCenci vaške osnovne šole. Vljudno vabljeni!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -
TRŽAŠKI NOTARSKI SVET
Ul. Coroneo 16, TRST
Ker ni možnosti, da bi vsakega zainteresiranega obvestili posamično, notarji tržaškega okrožja
obveščajo,
da morajo potem, ko je bil zakonski dekret št. 79, z dne 28. marca 1997, spremenjen v zakon, vsi zavezanci, ki so prijavili dediščino, niso pa plačali davkov, poskrbeti za plačilo davka in predplačila na davke najkasneje do 30. junija 1997.
Za NOTARSKI SVET PREDSEDNIK (dr. Giulio Flora)
Largo Barriera Vecchia 15
tel. (040) 636757 - 636800 umik 8.30/12.30 16.00/19.30 sobota 9.00-12.00
MENJALNICA
naša bivanja:
PALMA DE MAIORCA (polet iz Trsta) od 15. do 22. julija - polpenzion - hotel 3 zvezde - brezplačno za otroke 2/12 let
cem 1.060.000 lir OTOK KRETA (polet iz Trsta) od 24. junija do 1. julija - hotel Club - polni penzion, pijače vključene - brezplačno za otroke 2/12 let	cena 1.540.000 lir
IBIZA (polet iz Trevisa) od 17. do 24. junija - formula club - polni penzion, pijače vključene - za mlade
cena 880.000 lir
naši izleti:
ISTANBUL in KAPADOCA
od 23. do 30. junija - polni penzion, hotel 4/5 zvezde	cena 1.200.000 lir
TURČIJA SUPER iz Istanbula do Pamukkale zajamčeni odhodi: 23. in 30. junija ter L, 14. in 21. julija - polni penzion, hotel 4/5 zvezde	cena 1.340.000 lir
PARIZ in GRADOVI LOIRE od 29. junija do 6. julija - hotel 3 zvezde, polni penzion	cena 1.490.000 lir
+ VPISNINE
KD FRAN VENTURINI
Sagra
na Krmenki
Danes, 7. junija
ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet.
Jutri, 8. jujnija,
ob 18. uri kulturni program: Big Band Long Žlunk, otroški in mladinski plesni pari kluba Diamante iz Poljana, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet & Braco Koren.
V ponedeljek, 9. junija,
ob 20. uri ples z ansamblom Happy Day. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domaCo kapljico.
Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba vabi v NEDELJO, 8. JUNIJA 1997
na premiero celovečerne igre
režija: Lučka Peterlin SusiC scena: Magda Samec SODELUJE RADIJSKI ODER
ob 19. uri v Marijinem domu v Rojanu
(predpremiera DANES, 7. JUNIJA ob 17. uri v isti dvorani)
Krožek Kras, vabi na srečanje o referendumu o šolstvu, v ponedeljek, 9. junija, ob 18. uri v gostilni Gruden »Klop« v Nabrežini.
ŠZ SLOGA vabi vse elane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v Četrtek, 12. t. m., ob 20. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava, volitve in nagrajevanje najuspešnejših ekip v sezoni 1996/97. Vabljeni!
SK BRDINA organizira v nedlejo, 15. junija v Re-pnu (blizu nogometnega iz-grišča) 6. kraški bike slalom in vzporedni bike slalom s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba - Proseška ul. 131 na Opčinah, v petek 13. junija, od 19. do 21. ure. Inf. na tel. št. 212859 in 299573
VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDISCE »MITJA CUK« in C.E.S.T. vabita na športno srečanje, ki bo v soboto 14. t. m., v telovad-nioci »Don Bosco«, Istrstka ulica 55 pri Sv. Jakobu.
SK BRDINA sporoča, da bodo v nedeljo, 15. junija, ob priliki 6. Kraškega bike slaloma prisotni predstavniki Andraževe tvrdke.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 9. junija, na predstavitev knjige dr. Pavla PETRONIA o bohinjski železnici. O delu bosta spregovorila ravnatelj železničarskega muzeja v Ljubljani prof. Mladen BogiC in slovenski konzul v Trstu prof. Tomaž Pavšič. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
SKD VIGRED prireja zaključno prireditev v sredo, 11. junija, ob 20.30 na šolskem dvorišču v Sem-polaju. Vabljeni!
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prireja 13., 14. in 15. junija, na dvorišču stadiona 1. Maj na Vrdelski cesti št. 7 ŠPORTNI PRAZNIK. Petek, 13. 6., zaključek nogometnega turnirja 6 proti 6;
ARSL/01
Nemščina za mladino v Avstrjji
Najugodnejša ponudba poletnih jezikovnih počitnic v Avstriji. Zadnja leta se je v Modestovem domu v Celovcu zvrstilo že polno mladih. Mnogi se vračajo.
Zakaj ne bi poskusili tudi vaši otroci?
Zahtevate prospekte! Tel.: 040-212 987
ob 18. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški ovčarji. Sobota, 14. 6., košarkarski turnir; ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom Juke box. Nedelja, 15. 6., razni odbojkarski turnirji; ob 16. uri odprtje kioskov; ob 19. uri nastop ritmiCark SD Bor; od 20. ure dalje ples z ansamblom Vesele Štajerke.
OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra, ki bo od 30. junija do 11. julija 1997. Rok za predložitev prošenj zapade 14. junija 1997.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE (ul. Donizetti, 3) obvešCa, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih počitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V TAIZEJU, v Franciji, INTERNATIONAL SUMMER ČAMP v Logarski dolini, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Aqua-fun, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA), ki jih ponuja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Za vse informacije: tel. št 370846 -od pon. do pet. od 9. do 17. me.
KD LONJER-KATINA-
RA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od ponedeljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu drštva v Lonjerju (urnik 8.00 -13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (910850). Pokličite Cim-prej!
SKLAD MITJA CUK
vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. me. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. mo razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. me - možno vpisovanje iz tedna v teden.
LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski loijižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici.
KD O. ŽUPANČIČ bo
20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave Cimprej! Tel. 0481/537525.
g_____________IZLETI
PARTIZANSKI KLUB -
Boljunec priredi jutri 8. junija 1997, izlet v SLOVENIJO. Ogledali si bomo Idrijo in partizansko bolnišnico Franjo. Spremljali nas bodo VESELI GODCI. Podrobnejše informacije dobite v Klubu ali na tel. št. 228050. Odhod ob 7.30 iz glavnega trga v Boljun-cu. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zamudniki se v slučaju prostih mest lahko vpišejo tudi jutri v avtobusu.
MLADINSKI KROŽEK DOLINA organizira ROMANJE V MEDJUGORJE od 17. do 20. t. m. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Interesenti naj kličejo na št. (040) 228274 ali 228594 v večernih mah ali ob mah obedov do vključno 12. t. m.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
DISKOTEKA HIPPO-DROME v Tržiču obvešča, da se tečaji latinsko ameriških plesov z Brankom in Vesno nadaljujejo celo poletje na zunanjem plesišču. Vpisovanja vsak petek in soboto od 21. me dalje. Inf. tel. 040/299989.
NE OBUPAJ, nadziraj tezo z dobrim dietetičnim produktom.	Tel.
040/211266 od ponedeljka do Četrtka od 9. do 14. ure.
POHIŠTVO KORŠIČ, ul. S. Cilino. 38 - Trst. Raznovrstno pohištvo po zelo ugodni ceni.
ZAPOSLIMO osebo za kmečka opravila v poletnih mesecih. Tel. 226445 v večernih mah.
SUPER PONUDBA - sedem dni na KorCulo z letalom, od 299.000 lir dalje. To in še marsikaj drugega vam ponuja turistična agencija Gec toms na Škofijah. Tel. in fax. 0038666549588.
ZAPOSLIMO MIZARJA ali vajenca za obdelavo ali montažo lesenih struktur. Tel. 228877.
ISCEM POMOČ pri opravljanju vrtnarskih del. Tel. 200145.
PRODAM domače belo vino. Tel. ob večernih urah na št. 040/8327105.
PRODAM AUTOBIAN-CHI Y10, letnik 1991, zelene metalizirane barve, 47.000 km, v odličnem stanju. Tel. 0481/419946.
OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tel. 228547.
PRODAM OPEL COR-SA GLS 12, novi model ’93 v odličnem stanju, »tuli optional«. Tel. na št. 421412 ob uri kosila oziroma zvečer.
PIVNICA PRI STUDENCU v Dolini je odprta od 18. do 2. ure. Nudi veliko izbiro odličnih točenih piv in toplih sendvičev. Vljudno vabljeni!
PODJETJE ZAPOSLI gospo za delovno mesto prodajalke. Delavni urnik 8.30-12.30 ter 16.00-19.30. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »rada prodajam«.
BORIS SPORTS CLUB - Športni center Ervatti, Briščiki prireja danes, 6. junija, ob 21.30 rock n’rollski koncert skupine »Dirty fingers«. Obeta se nepozaben veCer! Vstop prost. Ne zamudite!!
PODJETJE išče delavca avtoličarja z večletno prakso. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »avtoličar«.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 200898.
OSMICO je odprl Grgič Igor, Padrice 193.
OSMICA je odprta v Dolini na št. 233.
V	SLIVNEM sta Andrej in Ivo Kralj odprla osmi-co.
V	BORŠTU je odprl osmico Emil Petaros.
MEDJA VAS 1, pri Županovih je osmica.
OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Sa-matorci št. 20.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domaCo kapljico in domač prigrizek.
OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk.
PRISPEVKI
Ob 25. obletnici smrti Andreja Budala daruje hčerka Breda 100.000 za Primorski dnevnik.
V	spomin na Maria Sedmaka daruje Neva Ferluga 25.000 lir za KD Vesna iz Križa.
Ob 26. obletnici smrti nepozabnega sina Branko-ta Tenze se ga spominja mama Žita in daruje
30.000	lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
Ob 3. obletnici smrti nepozabne Majde Legiša darujeta Kristina in Stana Milic 60.000 lir za sama-torsko cerkev.
V	spomin na Majdo Legiša darujeta Ivanka in Sonja z družinama 60.000 lir za Godbeno Društvo Nabrežina.
V	spomin na Marijo Blazina daruje sestra Pina
100.000	lir za obnovitev Stadiona 1. maj.
V	spomin na Borisa Husu daruje Dragica Kapun 25.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Karlota Kokorovca daruje Rosan-na Kermac z družino
100.000	lir za SD Polet.
V	spomin na Karletota Tence daruje Ida Semec
20.000	lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Ivota Per-tota daruje Danilo Mihelič 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Nabrežina.
V	spomin na našega elana in prijatelja Marcota Demetrija daruje Lovska družina Prosek 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Edija Peršiča darujejo Mariza, Živka in Stefan 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Opčine.
V	spomin na Andreja Starca daruje Mara Starc
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Ucija Starca darujeta Ksenija Ferrero in Danijela Stoka 60.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Gigija Ci-bica daruje Zmaga Lorenzi 30.000 lir za NTO SK Kras.
Družina Dušana Košute daruje v spomin na prijatelje in znance: Maria Sedmaka 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih borcev v Križu, Karletota Tence 25.000 lir za SD Mladina, Justino Zerjal-Košuta 25.000 lir za ženski pevski zbor in
25.000	lir za moški pevski zbor iz Križa.
Namesto cvetja na grob Ivana Tula darujejo Alojzija, Nadja in Danica
50.000	lir za KD Primorsko - Mačkolje.
V	počastitev spomina gospe Marije Blazina in Lina Dmscovicha daruje Neva LaurenCiC 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na drago teto Pino Zahar daruje nečakinja Lučka 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Marijo Blazina vd. Gombač darujeta Marta in Vittorio Pupulin 25.000 lir za obnovitev Stadiona 1. maj.
V	spomin na Jurija Slokarja daruje Marta Pupulin 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Ivana Gr-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
zetiCa darujejo sorodniki
1.000	SIT za vzdrževanje spominske plošCe v Borštu št. 89.
V	spomin na Majdo Legiša daruje družina Cor-batti 50.000 za Godbo na pihala iz Nabrežine.
V	spomin na Učita Starca darujejo družine ZuziC, Kante, Kalc, Gher-bassi in Cecchi 150.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Marijo Blazina vd. GombaC darujejo Ervin in prijatelji
100.000	lir za obnovitev Stadiona 1. maj.
V	spomin na Jurija Slokarja daruje družina Nibrandt 20.000 lir za SKD Barko vij e.
V	spomin na gospo Marijo Blazina vd. GombaC in gsopoda Viktorja Pernarčiča darujeta Peter in Mimica Milic 40.000 lir za SPDT.
V	spomin na Alojza Ci-bica, Luckota Kralj in na Borisa Husu daruje Mirko Furlan 30.000 lir za Godbo s Proseka in 30.000 lir za kapelico v Gabrovcu .
V	spomin na Alojza Ci-bica daruje Slava Furlan
20.000	lir za spomenik v Gabrovcu.
V	spomin na Viktorja Pernarčiča darujejo Magda, Daša in Domen 30.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Jurija Slokarja darujejo Alma in Stojan 30.000 lir, Sandra in Robi 50.000 lir ter Magda, Daša in Domen
30.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na prijatelja Borisa Husu darujeta Miranda in Renato Blason
30.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na ženo in mamo Lilijano darujeta mož Silvan in hci Gabrijela 25.000 lir za Godbo Viktor Parma - Trebče in
25.000	lir za SKD Primorec.
V	spomin na Lilijano darujeta Savina in Livio Malalan 25.000 lir za SKD Primorec in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah.
V	spomin na starše daruje Gigi Solvi 50.000 lir za Sklad Luchetta-Ota-D ’ Angelo-Hrovatin.
Cas neizbežno mineva, štiri leta so potekla odkar tebe veC ni
Rudolf
Marc
Zapustil si neizbežen spomin v naših srcih.
Tvoji dragi
Bazovica, 7. junija 1997
Ob izgubi drage mame izrekajo občuteno sožalje profesorici Ester Sferko
ravnatelj, profesorji in neuCno osebje DTTZG Žige Zoisa
Ob izgubi drageg3 oCeta Karla izrekajo M3' rinu Kokorovcu in svojcem globoko sožalje
upravni svet in sodelavci Slovenskega raziskovalnega inštituta
GM / OB 70-LETNICI ROJSTVA
Poklon skladatelju Pavletu Merkuju
Koncert bo v torek v Kulturnem domu
Glasbena matica končuje svojo sezono 1996/97. Prav v zadnjih dveh tednih se je v Trstu zvrstilo Sest glasbenih akademij, ki imajo ob koncu šolskega leta še poseben reprezentativen pomen za samo ustanovo in so dodatna priložnost za nastop pred širšo publiko za izbrane učence različnih oddelkov in še posebej za letošnje diplomante.
Vrsto teh sklepnih prireditev bo letos zaokrožil še poseben koncert, ki ga Glasbena matica prireja kot poklon tržaškemu skladatelju Pavletu Merkuju ob njegovi 70-letnici. Merkujev rojstni dan bo sicer 12. julija, vendar je prijateljsko glasbeno srečanje med skladateljem, izvajalci in občinstvom laže izvedljivo zdaj kot takrat; pomeni kontinuiteto z ostalimi sklepnimi prireditvami Glasbene matice in daje obenem možnost, da pride do izraza ne samo pedagoška usmeritev Glasbene matice, ampak tudi njena skrb in želja, da združuje v sebi razne vokalne ter instrumentalne skupine. In končno je tematsko zaokrožen program Merkujeve glasbe kot elitna kulturna ponudba še kako primerna za odmevnejši konec glasbene sezone.
Pavle Merku komponira že več kot petdeset let. Začel je takoj po koncu vojne, v letih, ko so sldadatelji skušali spet povezati glasbene niti zaradi nacizma in vojne pretrganega razvoja ekspresionizma nove dunajske šole. Začel je torej kot neoekspresionist, čeprav ni bil nikoli pristaš stroge, omejujoče Schoen-bergove metode; raje ima Berga - zaradi liričnosti, VVeberna - zaradi bistvenosti (od njega je prevzel tudi melodijo zvočnih barv) in Dallapiccolo - zaradi pre-pojitve serialne tehnike s sredozemskim občutjem. Tudi Merku uporablja torej serialno tehniko, posebno v petdesetih in šestdesetih letih, vendar ne strogo, ampak zelo prosto. Se bolj osebno pro-stejši je Merkujev stavek v postserial-nem obdobju: teži k diatoničnosti, celo z vpletanjem ljudskih prvih kot povezovalnega člena med preteklostjo in sedanjostjo. Skladatelj bolj pazi na oblikovanje samostojnega melodičnega in ritmičnega toka in na individualno izraznost v vseh glasovih, na vertikalne sklope, ki so nosilci napetosti, in na obliko, kjer ima vsaka komponenta svojo točno določeno psihološko težo. Posebno značilne pa so Merkujeve priredbe ljudskih pesmi, predvsem iz Benečije in Rezije: teme so zvest zapis melodije, ki ga je kot etnomuzikolog opravil sam skladatelj, obdelava pa skuša z zvoki opisati okolje, iz katerega izhaja tema - predvsem njegove glasbene značilnosti, a tudi
značaj ljudi in življenjske razmere.
Koncert Merkujeve glasbe bo - seveda z nujno omejenim izborom skladb -pokazal vse omenjene aspekte v raznih odtenkih. Največ je v programu zborovske in vokalne glasbe, saj je prav tej zvrsti odmeril Merku v svojem opusu največ tenkočutne pozornosti. Slišali bomo skladbe (iz obdobja od leta 1960 do 1990), ki jih pevci radi in pogosto izvajajo, in dela, ki so redkeje na programih; posebej gre tu omeniti praizvedbo skladbe "Madrigali della buona morte" iz leta 1988 za pet solističnih glasov. Vokalne točke bodo ločevale instrumentalne skladbe, ki so razporejene po kronološkem redu: Astrazioni so iz leta 1956, Pesem in ples 1979, Godalni kvartet št.3 iz leta 1987; njegov naslov "Romantični" izdaja skladateljevo razpoloženje.
Pri izvedbi programa sodelujejo skupine, ki delujejo v okviru Glasbene matice: Trio GM (pianistka Tatjana Jercog, flavtistka Erika Buzečan, klarinetist Marko Stoka), Godalni kvartet GM (violinista Žarko Hrvatič in Stefano lob, violist Bogomir Petrač, violončelist Peter Filipčič), Vokalna skupina Musiča noster amor, Tržaški oktet, Ženski zbor Glasbene matice in Zbor Jacobus Gallus. Za vezni tekst je Miran Košuta pripravil izbor iz Merkujevih besedil Poslušam, Pajčevina in kruh, Vivere la morte in iz revije Naši zbori.
Poklon Glasbene matice Pavletu Merkuju v besedi in glasbi bo v torek, 10. junija ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Janko Ban
LONDON / DNEVI MAKEDONSKE KULTURE
Skupina Anastasia navdušila
Pripravlja se te na koncerte v Belgiji, Španiji in Grčiji
Zvok tolkal se je razlegal po zatemnjeni dvorani med čarobno meglo in oddaljeno temnomodro lučju: začelo se je. Na oder so počasi stopih še drugi člani ansambla in publika ja zaploskala. Tako je izgledal začetek koncerta makedonske skupine Anastasia, ki je 18. maja imela svoj prvi nastop na angleških tleh. Kot smo že pred časom zapisali, je bil prav koncert te skupine sklepni dogodek dnevov posvečenih makedonski kulturi in priznati je treba, da je tudi ta izredno uspel. Dvorana je bila polna in dogodek je v dvorano privabil tudi znane angleške medije. Riverside studios je namreč eden najbolj vabljivih in živih londonskih kulturnih središč, kjer se stalno prepletajo Vse umetnostne izrazne usmeritve, od kina, gledališča, razstav do koncertov.
Od 1. do 18. maja je bila odprta razstava makedonskih umetnikov, ki so predstavili slike, skulpture ter fotografije, pregledno razstavo sodobne makedonske ustvarjalnosti si je ogledalo več kot 15.000 obiskovalcev. Na zaključnem koncertu niza priredi-levje pa je skupina Anastasia izvajala sicer stare skladbe, vzete iz nagrajenega filma M. Pančevskega Pred dežjem (Before the
rain). Z dobro igro luči, senc, dima in video posnetkov so spretno ustvarjali res zanimivo scenografijo, ki je potencirala učinek mistične glasbe.
Po koncertu sem se srečala tudi z vodjo skupine, Goranom Trajkovskim, ki mi je tudi razložil, da se že posvečajo novmeu glasbenemu projektu, ki naj bi bil nared konec leta. Zadovoljen je bil tudi nad uspehom koncerta, ker sploh ni pričakoval, da se bo publika tako toplo odzvala na balkanske ritme. »Gotovo je le samo en koncert premalo, da se primemo predstavimo angleški publiki«, je izjavil. »London je umetniško velemesto in na je bil koncertu, kljub natrpani dvorani, prisoten le majhen del tega mesta. Sicer pa je to le naš začetek Drugič se bomo prav gotovo predstaviti v večjem teatru.« Lansko leto je skupina uspešno nastopala po skandinavskih državah, v Italiji in v Grčiji, sedaj pa se pripravlja na koncerte v Belgiji, v Španiji in spet v Grčiji. Pravkar je skupina na tržišču predstavila novo cd-ploščo z dvema skladbama, »Lice« in »Gori«. Tudi na teh dveh se čuti ljubezen do tradicije, ki jo skupina izžareva, predelano pa v sodobnejšem duhu. (PAN)
LITERARNA ZGODOVINA / DVOJE IZVIROV SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI n
Zanimiva interpretacija slovenske literature v študiji Marije Pirjevec
Peta literarnozgodovinska knjiga tržaške univerzitetne profesorice Marije Pirjevec Dvoje izvirov slovenske književnosti (212 str.), ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici in jo bodo v sredo, 11. t.m. ob 18.30 uri predstavili tudi v Tržaški knjigami, podaja zanimivo interpretacijo slovenske literature v obdobju razsvetljenstva in romantike.
Novejše literarnozgodovinske študije se ne zadovoljujejo z zbiranjem in sistematiziranjem gradiva ter rekonstrukcijo literarnozgodovinskih pojavov, pač pa se usmerjajo v njihovo interpretacijo, tako da odpirajo nove možnosti za branje umetnostnih besedil. Pri tem postaja vse aktualnejša teorija recepcije ter tipologija književnosti, na kar se naslanja tudi najnovejše delo Marije Pirjevec Dvoje izvirov slovenske književnosti. Oprla se je na spoznanje, da je literatura v bistvu proces estetske komunikacije, v kateri enakovredno sodelujejo tri entitete; avtor, literarno delo in re-cipient (to je bralec, poslušalec, gledalec...). Zato je njena pozornost usmerjena k opazovanju, kako je na razvoj slovenske književnosti vplival implicitni in eksplicitni bralec, ki ga v svojem ustvarjanju upoštevajo slovenski pisatelji in tudi literarni programi.
Avtorica izhaja iz dokaj jasno prepoznavne tipološke dvojnosti slovenske književnosti, ki po eni strani izhaja iz potreb narodne prebuje in domačijstva ter od tod izvirajočih populističnih meril, kar poimenuje etnocentrizem. Na drugi strani se pojavlja univerzalizem in kozmopotizem, ki usmerja razvoj v okviru ambicije, da postane slovenska literatura mednarodno odprta, univerzalna, svetovljanska, namenjena zahtevnemu bralcu. Obe tipološki lastnosti sta bili v slovenski literarni vedi že zaznani. Razdvojenost med »nizko« in »visoko« književnostjo sta npr. opazila že France Kidrič in Ivan Prijatelj, vendar je ostala odprta vrsta temeljnih vprašanj, ki vodijo vse do premisleka o mestu slovenske literature v zgodovini slovenskega naroda, ki je moral -ob odrinjenosti od političnega od-ločaja in neprestani eksistenčni ogroženosti - iskati utemeljitve svoje samobitnosti tudi v svoji književnosti. Opisani dvojnosti so v veliki meri podrejeni tudi vrednostni kriteriji slovenske literarne kritike, ki je presojala in usmerjala razvoj književnosti. Branje naše književnosti iz teh izhodišč odpira nove možnosti za razumevanje slovenskega leposlovja, ki ga predstavlja delo Marije Pirjevec.
Nastajanje slovenske posvetne književnosti s prvimi jasnejšimi umetnostnimi razsežnostmi je omogočilo soobstajanje kozmopo-lističnega principa, ki se je napajal v sočasnih aktualnih idejah razsvetljenstva, ter težnja, da se uveljavi nacionalni jezik in narodna kultura s svojo samobitnostjo. Devovo delo dobi v tej luči zanimivo interpretacijo. Odkriva njegovo pojmovanje umetnosti kot pomembne razsežnosti človekovega življenja. Brez umetnosti je življenje prazno, notranje opu-stošeno. Umetnost ima zanj orfej-sko moč, vse to pa ni daleč od miselnega ozadja Prešernovega Sonetnega venca, ki se napaja v ro-manticističnem pojmovanju avtonomne umetnosti. Krivično zanemarjeni pesnik, menih (!) Janez Damescen Dev, je v svoji upodobitvi brezskrbnega pustnega plesa v maskah Pudelball podal parabo-
lo nas samih in našega sveta, »v katerem je temeljno človekovo razmerje do ljudi utemeljeno na sprenevedanju, na laži in popolni neavtentičnosti«. Nasprotna, etno-centrična razvojna linija, ki je prevladala v Zoisovem krogu predvsem v Vodnikovem delu, povzroči obrat v domačijskost. Ne glede na klasicistične vire njihove poetike uporabljajo kot kritiško merilo predvsem prežetost s »slovenskim duhom«, kar kmalu postane odločujoč kriterij vrednotenja v dobršnem delu slovenske literarne kritike, ki s tega stališča kasneje presoja Prešerna in Koseskega pa tudi druge literate. Tudi preobrat, ki pripelje do popolne uveljavitve akcentuacijskega verznega sistema v slovenski poeziji je razložljiv v luči te raziskovalne perspektive, kot odkriva študija Marije Pirjevec.
Temeljna značilnost tega obdobja je tvorno soobstajanje obeh tipoloških principov, ki pa se pojavljata v treh sociolških in estetskih kategorijah. Ta tretja oblika je sinteza etnocentrizma in univerzalizma. Ob skrbi za preprostega bralca hočejo v razsvetljenstvu istočasno dokazati, da slovenščina lahko tekmuje z italijanščino in zato prevajajo posamezne arije, ki jih pojejo italijanski pevci med svojimi gostovanji v Ljubljani. Obračajo se tudi na zahtevnega bralca, ki ima razvit literarni okus. Linhartovo literarno ustvarjanje od nemških začetkov preko pisanja slovenske zgodovine do ustvarjanja naše dramatike dobi tako logičen razvojni lok. Sega od individualizma, temelječega v novoveškem evropskem subjektivizmu, do zavzetosti za narodni preporod, ki potrebuje živo upodobitev slovenskega podeželja in prevladujočega tipa slovenskeg človeka. Razsteza se od iskanja ustvarjalnih spodbud v območju vihamištva, osianizma in občudovanju Shakespeara preko njegovega zgodovinopisja, ki naj poda samobitnost slovenskega naroda, ter seže do najbolj tipičnih značilnosti slovenskega naroda. Linhartovo nemško pesništvo ter njegovi tedanji dramski poskusi so iskanje osebnega bistva, ki nastaja med skrajnostjo nihilizma in depresije, ter radostnega vitalizma. Njegov prehod od tragedije (ta v principu podaja usodo posameznika, subjekta) k pisanju slovenske komedije, ki išče tipično, postaja v delu Marije Pirjevec jasno prepoznaven. Linhartov Matiček se ženi se pokaže kot najpolod-nejša sinteza obeh tipoloških tokov, saj tvorno povezuje Beau-marchiasovo aktualno sporočilo z interpretacijo tipičnih domačih razmer. Značilno je, da se oba tipološka pogleda na slovensko književnost, na katerih slonijo vrednostni kriteriji dobršnega dela kasnejše slovenske literarne kritike, razkrijeta tudi v Čopovi presoji Linhartovega dela.
Drugi del razprave je usmerjen v interpretacijo slovenske romantike, v kateri se oba antipoda spopadeta v ostrem soočanju obeh različnih konceptualnih pogledov na razvoj slovenske književnoti. Prešernova Nova pisarija v tej luči doživi interpretacijo, v kateri se razkrijejo možnosti etnocentrizma in univerzalizma. Prva večja slovenska polemika, črkarska pravda, njeni odsevi v Prešernovem umetniškem delu ter idejni viri Čopovih pogledov, ki sežejo vse do Danteja, se kažejo v novih razsežnostih. Na tem mestu se analizira opre na deloma novo ali vsaj
malo upoštevano gradivo, ki kaže na vezi med slovensko književnostjo in italijanskimi iskanji, ki jih je natančno spremljal Cop ter poznal tudi Prešeren. Upoštevane so paralele z Mazzinijem, podana so izhodišča v italijanskih teoretikih sonetizma, pisane so oporne točke za Čopov literarni nazor ter njegovo teorijo epske pesnitve.
Se zanimivejše je opazovanje Prešernovega umetniškega sporočila na ozadju tipoloških lastnosti. Avtorica razčleni njegovo ustvarjalno pot od povsem premišljeno nastalega prevoda Burgerjeve Lenore in njegovih balad, osvetli razvoj osrednjih umetniških izpovedi, najbolj izvirno pa pokaže zadnjo fazo njegovega ustvarjanja. Kljub formalnemu porazu etnocentrizma v abecedni vojni, je ta ob zatonu Prešernovega ustvarjanja dejansko prevladal. Pri tem je zanimivo, da nastane v zadnjem Prešernovem ustvarjalnem obdobju pomembna sinteza obeh tipoloških konceptov, ki se napoveduje v predelavah ljudskih pesmi (Lepa Vida) in nastajanju »pevnih« oblik (Od železne ceste, Kaj se sme in more pisati, Nezakonska mati, Zdravlica). Interpretacija teh pojavov omogoča vpogled tudi v kasnejšo usodo te plasti Prešernovega ustvarjanja ter osvetlitev kritiških opredelitev (Rizzi, Levstik, Stritar itd.)
Sistematična analiza etnocentrizma pokaže vse razsežnosti takšnega pojmovanja slovenske titertu-re. Kopitarjev koncept postane pregleden in omogoča koherentno razlago njegovega delovanja. Ob Kopitarju nastajajo tudi dalekosez-ne poenostavitve, ki favorizirajo »kmečko in pastirsko« slovenščino, imajo pa široko zaledje v tedanjem občinstvu. Taksen razvoj povzroči na strani »izselitev« taksnih potencialov, kot je npr. Stanko Vraza, iz »nehvaležnega polja« »vegetiranja slovenske literture«, vendar tudi nastanek in razvoj slovenske proze. Slednjo dolgo časa zaznamuje zahteva po vzgojnosti in moralni neoporečnosti, kar dovoljuje nekoliko večjo sproščenost le na ravni fantazijskega oblikovanja fabule. Kasneje te komponente dopolni še skrb za slovenščino, ki vse izraziteje postaja pomembna vrednota. Na tej stopnji analize se ponuja vrsta zanimivih opažanj. Zaradi omejenosti prostora naj omenimo le ugotovitve, kako v tem območju poučne proze dozoreva samopodoba Slovencev kot iznajdljivih ter sposobnih ljudi, ki so kos vsem težavam. Nastajati je pričela z Vodnikovimi pesmimi (Zadovoljni Kranjec), se razvijala v začetkih pripovedništva (Cigler) ter ostala "aktualna tudi v Levstikovem Krpanu in ni prenesla radikalnejše problematizacije, (ki jo je npr. ubesedil Jurčič v Desetem bratu in zato doživel tako porazno Levstikovo kritiko, da je moral napraviti popravni izpit s Sosedovim sinom). Pojav osvetljuje tudi vzroke za značilni slovenski sinkreti-zem v realizmu kot Uterami smeri.
Na teh in podobnih mestih odpira študija Marije Pirjevec nastavke za nadaljnje raziskave, ki bi lahko osvetlile tudi sledeče literarnozgodovinsko obdobje, avtorica ga po Janku Kosu poimenuje postromantika, tako da bi s svojo interpretacijo segla vse do razcveta slovenske besedne umetnosti v obdobju tako imenovane modeme. Želeti je, da bi se takšna tipološka raziskava slovenskih literarnozgodovinskih pojavov tudi uresničila.	Jan Zoltan
OTROCI
RIŠEJO
IN
PIŠEJO
Kaj vse so na osnovni šoli
^ Moj dom
Jaz stanujem na Palkišču. Naša hiSa je dvonadstropna. V njej imamo te prostore: kuhinjo, dnevno sobo, kopalnico, tri spalnice, hodnik, garažo in klet. Naloge pišem v kuhinji. V dnevni sobi se igram. Moj dom mi je všeč.
Daniela Vižintin, 1. r.
Moj nahrbtnik
Moj nahrbtnik je velik. Spodaj ima dva žepka, ki se zapirata z zadrgo. Na spodnji strani je temno modre barve, zadaj pa svetlo modre barve. Ročaj in pasovi so črne barve in na njih piše »boat«.
Alan Kadeč, 1. r
Izlet v Pevmo
S šolabusom smo se odpeljali v Pevmo. Na izlet smo šli z otroki iz vrtca. V Pevmi sem bil že dvakrat. Obiskali smo pevmski vrtec. Na sprehodu po gozdu sem videl polno ptic. Gozd je že ozelenel. Videli smo tudi potok. Kadar smo bili na travniku, smo se zabavali.
David Croselli, 1. razred
Sprehod v naravo
t
Danes smo šli na sprehod v gozd. Skoraj vsa drevesa so bila gola. Na hrastih je bilo še nekaj suhih listov. Brin in bor sta Mia zelena, ker sta iglavca. Trava je bila suha in rumena. tlglašale so se nakatere ptice. Bilo je lepo, ker je sijalo
t
Jannick Pozzo, 1. razred
Naše strašilo
Danes smo v šoli naredili strašilo. Prinesli smo: hlače, srajco, klobuk, rokavice, nogavice, hlačne nogavice, brezrokavnik in seno. Najprej smo napolnili hlačne nogavice in srajco s senom. Oblekli smo mu hlače in brezrokavnik. Izdelali smo tudi glavo. Na obraz smo mu zalepili nos, oči, brke in usta. Na glavo smo mu nataknili star slamnat klobuk, kjer mu čepita dva vrabčka.
1. razred
Minka, Piki in zmaj Smetojed
7. marca smo obiskali 1. razred v So-vodnjah. Učenci so nam s pomočjo učiteljice razložili in pokazali, kako so pravljico napisali. Pravljica je sad ustvarjalne domišljije skupine otrok, ki so v šolskem letu 1995 - 96 obiskovali otroški vrtec v Sovod-njah.
Učenci 2. razreda
(na sliki z vrstniki iz Sovodenj)
Poleg slike o obisku v Sovodnjah so nam učenci drugega razreda poslali še tri risbe, katerih avtorji so (od zgoraj dol) Tanja Tomas, Tania Petroni in Elisabeth Gergolet

Naši barvni strani posvečamo danes otrokom osnovne šole Prežihovega Voranca v Doberdobu, ki so nam poslali svoje pisne prispevke in risbe. Bili pa so tako pridni in delovni, da vseh njihovih prispevkov zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti.
Z vlakom smo sli v Benetke. V vlaku je bilo lepo. Z motornim čolnom smo Sli na otok Mura-no. Tam smo si ogledali tovarno stekla. V tovarni sem kupil laboda. Potem smo šli na otok
Burano. Hiše so bile vseh barv. V trgovinah smo videli zelo lepe čipke. Na neki ulici smo jedli kosilo. Ko smo prišli v Benetke, smo se ustavili na Trgu svetega Marka. Gondole
so se zibale na vodi. Mi smo vrgli koruzo golobom. Ko smo prišli na železniško postajo, smo bili trudni. Najbolj mi je bilo všeč v vlaku.
Peter Giovannini, 1. r
DOBERDOB
Sobota, 7. junija 1997
doživeli malčic P. Voranca
NAŠI
OTROCI
RIŠEJO
IN
PIŠEJO
V Benetke smo sli z vlakom. Ko smo dospeli, smo se odpeljali z motornim čolnom v Murano. Tam smo Sli v delavnico, kjer izdelujejo steklo. Kupili smo si njihove ročne izdelke. Videli smo tudi, kako jih izdelujejo. Sli smo tudi na sprehod po mestu. Vrnili smo se na čoln in odpluli v Burano. Otok se nam je prikazal res čuden. Na njem so stale barvane hiše. Ogle-
dali smo si trgovino čipk. Bili smo utrujeni, zato smo se ustavili in pokosili. V Benetke smo se vrnili s čolnom. Tu smo si ogledali dože-vo palačo, »Ponte dei sospiri« in Trg svetega Marka. V Benetkah je bilo veliko ulic polnih prekrasnih izdelkov.
Domov smo prišli vsi živi in zdravi.
Martina Croselli 3. razred
Tudi v Miramaru je bilo lepo
V soboto, 17. maja, smo se učenci 4. in 5. razreda v sklopu Prežihovega srečanja podali v Miramar, ki se nahaja v Tržaškem zalivu in sicer med Sesljanom in Barkovlja-mi. Glavna turistična točka tega kraja je Mi-ramarski grad. Zgrajen je bil na ukaz Maksimilijana Habsburškega. Ta se je namreč zaljubil v razgled, ki mu ga je nudil mali rtič. Takrat je prišel v Trst, ker je bil na čelu avstrijske mornarske vojske. Leta 1860 je bil grad dokončan in Maksimiljan z ženo Karloto se je uradno preselil v novo zgradbo. Toda tu je živel le nekaj let. Leta 1864 je odpotoval v Mehiko, kjer ni imel sreče in mlad umrl. Miramarski grad, pa so še dozidali in leta 1870 se je že izkazalo v vsej lepoti kot ga vidimo še dandanes. Med leti 1931 in 1938 je tu živel in gospodoval Amedeo d’Aosta. Naknadno so pa med drugo svetovno vojno preuredili grad v nemško vojaško postojanko. Grad se je kljub raznim zgodovinskim dogodkom ohranil lep in mogočen nad morjem.
Okoli grada se razprostira tudi čudovit park. Zasnoval ga je sam Maksimiljan, v njem zbral drevesa iz cele Evrope, sekvoje in ciprese iz Kalifornije in Mehike ter cedre iz Libanona. Pred glavnim vhodom v park se nahaja nekdanja konjušnica, ki je bila pred nedavnim prenovljena in je zdaj sedež pomembnih razstav.
Simon Gergolet, 4. razred
fFS
4M4 . ...
S
g	2
■1



A-	■AS*''' >-■ *» a « “
- ■	*	v", '•	• V-:....'\v • ,
Benetke in laguna sta doberdobske osnošolce tako navdušila, da so se kar čez noč spremenili v slikarje. Zgornja risba je delo Simona Gergoleta 14. razred), spodnja pa Mattie Petronija (5. razred).
V Četrtek, 8. maja 1997, smo se uCenci vseh petih razredov iz goriskega in doberdobskega ravnateljstva zbrali pri RdeCi hiši. Odpravili smo se na izlet v Ljubljano. Z avtobusom smo se vozili po Vipavski dolini, kjer teče reka Vipava. Tu piha moCna burja, saj drevesa so vsa upognjena na desno stran, in hiše so še danes pokrite s kr dl jami - ploščati kamni. Sli smo mimo mestec Ajdovščina in Vipava. Videli smo tudi hrib Nanos. Peljali smo se skozi vas Razdrto. KonCno smo dospeli v Ljubljano. Tu so se nam pridružili petošolci dvojezične šole iz Spetra. Skupaj smo šli v Lutkovno gledališče, kjer so nam uprizorili lutkovno predstavo Kokoška Emilija. Predstava je bila zabavna. Nato smo šli peš do restavracije pod gradom in tu pokosili. Iz restavracije smo se napotili skozi glavno tržnico, ki je bila vsa polna stojnic, šli smo blizu mestne hiše ali Rotovža, ki je danes sedež Skupščine mesta Ljubljana in pred katero stoji Robbov vodnjak, prekoračili smo Zmajski most in dospeli do Prešernovega trga. Ta trg je duša in srce Ljubljane, saj se tu nahajajo Prešernov spomenik, frančiškanska
cerkev in Plečnikovo tro-mostovje. Zavili smo v Čopovo ulico, kjer smo videli tloris Ljubljane, sloviti Mc Donalds in mlade, ki so razstavljali razne nakite na pisanih stojnicah. Nadaljevali smo po Cankarjevi cesti, šli smo mimo Opere do Trga republike. Seveda smo si ogledali stavbo, kjer ima sedež Parlament in vkopan globoko v zemljo Cankarjev dom. Potem smo si v Narodnem muzeju ogledali dve razstavi, ena je bila posvečena piščali stare kamene dobe, ki so jo našli v Babji jami, druga pa odomaCeni svetlobi. Zapustili smo muzej, šli mimo Moderne in Narodne galerije ter pravoslavne cerkve, in dospeli v Čudovit mestni park Tivoli. Prekoračili smo Jakopičevo sprehajališče do parkirišča, kjer nas je Čakal avtobus in nas peljal še na Ljubljanski grad. Grajski hrib vabi namreč na prijetne sprehode, na gradu pa mnogi ženini in neveste dahnejo svoj »da«. Na žalost nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, deževalo je namreč cel dan. Nismo pa obupali in skušali smo se zabavati tudi v avtobusu, še posebno na poti domov.
Alen Oretti, 5 r.
Z gasilci na letališču
V četrtek, 18. aprila 1997, smo si ogledali gasilski dom, ki se nahaja na Ronskem letališču. Gasilski načelnik nam je povedal, kateri je glavni cilj njihovega dela: to je reševati življenje drugim. Obrazložil nam je v podrobnosti, kako jih v primeru letalske nesreče obvesti nadzorni stolp. V treh minutah se skupina gasilcev pripravi in pride na kraj požara, v naslednji minuti pa že deluje in gasi ogenj. V notranjosti letališča opravlja posebno delo sokolar. Ta goji sokole, katere uporablja pri oddaljevanju drugih ptic, ki bi se lahko utaknile v letalske generatorje ali motorje in tako onemogočile letenje. Sokolar nam je povedal, da so sokole v ta namen rabili že v davnih časih. Potem je zopet prevzel besedo gasilski načelnik ; in nam pokazal, kako uporabljajo gasilsko vozilo. Drugi gasilci so usmerili izločne šobe tako, da so začeli streljati vodo z vso močjo in mi smo gledali vsi začudeni, to je bilo zelo zabavno. Nato smo se slikali in šli na zakusko, ki so jo nam ponudili gasilci. Preden smo se vrnili v šolo, smo si ogledali še ogromno cisterno, ki je vsebovala veliko količino vode. To vodo uporabljajo za polnjenje gasilskih vozil. Zraven te je bil tudi manjši sod, v katerega odstavljajo rabljeno olje, da ne onesnažijo okolja. Ta ekskurzija je bila zelo zanimiva in poučna.
Jari Jarc, 4. r.
GORICA
Sobota, 7. junija 1997
POKRAJINA/OB DANAŠNJEM SREČANJU
Slovenska komponenta Oljke zelo kritična do načina in sestave odbora
Prevlado starih strankarskih logik
V zvezi z napovedanim srečanjem Oljke v Gradišču, smo od koordinatorja slovenskega gibanja za Oljko, prejeli naslednje stališče.
"Danes bo v Gradišču, v dvorani Bergamas, zasedanje pokrajinskega gibanja Oljke. Na zasedanje, ki je napovedano ob 15. uri, so vabljeni vsi člani in prijatelji gibanja. Za zasedanje vlada precejšnje pričakovanje: govor bo namreč o nedavnih pokrajinskih volitvah in predvsem o načinu, kako so bili izbrani člani pokrajinskega odbora. Oceno ho podal koordinator gibanja Franco Miccoli. V gibanju je namreč precej negodovanja, saj je povsem jasno, da je predsednik Brandolin, ko se je sestavljala ekipa, povsem zanemaril vlogo in pomen nekaterih komponent koalicije, še posebej pa koordinatorja Oljke. Prva posledica takega ravnanja je izstop zelenih in precej ostre kritike tudi s strani drugih komponent Oljke.
Tudi slovensko gibanje za Oljko, ki je z veseljem pozdravilo in prepričano podpiralo predvolilno delo in dogovore med strankami, izraža svoje popolno nasprotovanje takemu sistemu lotizacije pri dodeljevanju odgovornih mest. Pričakovati je bilo, da bodo tako tradicionalne stranke kot tudi novoizvoljeni predsednik izbrali nov pristop pri oblikovanju odbora, saj so vo-lilci že večkrat dokazali svoj
odpor preživeli logiki delitve stolčkov. Zal pa tudi ta predsednik, ki sicer ne izhaja iz političnih vrst, se je takoj prilagodil zahtevam tistih konservativnih sil, ki zagovarjajo stara politična ravnovesja in tako dejansko zatajil pravi duh koalicije Oljke. Pri vsem tem je ostala še najbolj opeharjena slovenska manjšina, ki je skoraj v celoti podprla projekt Oljke in še posebej kandidata Brandolina, saj je le ta v slovenskih okrožjih dobil tudi 90 odsotkov konsenza, ni pa "znal” v svojem odboru dodeliti ustreznega mesta predstavniku slovenske manjšine.
Slovensko gibanje za Oljko smatra tako ravnanje za povsem krivično in neopravičljivo, predvsem za človeka, ki je med volilno kampanjo stalno opozarjal na važnost in vlogo slovenske prisotnosti v pokrajini. Na tiskovni konferenci ob predstavitvi odbora je Brandolin sicer omenil ta problem in tudi napovedal, da bo upošteval naša pričakovanja. Ze danes pa je vsem jasno, da je zamudil edinstveno priložnost, da bi od besed prešel k dejanjem.
Slovensko gibanje za Oljko ne namerava torej brezpogojno podpirati predsednika in ta odbor in bo zato izredno pazljivo ocenilo vsak nadalnji korak pokrajinske uprave predvsem v odnosu do manjšinjske stvarnosti.”
DSL / PIZZIN
Pustimo odbom da začne delati
Precej drugačnega mnenja je, vsaj na podlagi tiskovnega sporočila, pokrajinski tajnik DSL. Polemike po sestavi odbora je bilo sicer pričakovati, vendar pa je treba zdaj začeti resno delati. Po njegovem je predsednik Brandolin ravnal v skladu z duhom zakona in ob ohranitvi avtonomije s tem ko je izbral dva zunanja "tehnika”, štiri odbornike pa izmed kandidatov, ki so jih predložile stranke. Po mnenju pokrajinskega tajnika DSL je bil sestavljen "trden in sposoben odbor z dobrimi izkušnjami”. In temu odboru je zdaj treba dati možnost, da upravlja, da v praksi dokaže, kako je mogoče uresničevati program. Ocene se bodo dajale na podlagi rezultatov dela.
Pizzin ugotavlja, da je treba z gibanjem zelenih ponovno vspostaviti dialog in sodelovanje, ker da so potrebni za rast in utrjevanje levosredinske koalicije. DSL je tudi zato, da se spor z zelenimi reši čimprej.
Seveda, če se sploh rešiti da. Zelenih kot je slišati, danes ne bo na srečanju v Gradišču. Negodovanje pa je občutiti tudi v vrstah drugih komponent, ki niso ne PPI ne DSL.
ŠTEVERJAN / OBISK G. CRUDERJA
Več pozornosti do majhnih občin
V ospredju predvsem težave financiranja proračunov
Predsednik deželnega odbora Giancarlo Cru-der, ki je v četrtek obiskal kulturni center Lojze Bratuž in imel krajši pogovor s predstavniki Sveta slovenskih organizacij, je zatem obiskal še Steverjan. To je bil kratek prijateljski obisk, nam je po telefonu povedal župan Hadrijan Cor-si, ki je predsednika deželne vlade in deželnega svetovalca Longa sprejel na županstvu, skupaj s članoma odbora. Gosta so seznanili z najbolj	perečimi
vprašanji s katerimi se soočajo skoraj vse občine na briškem območju: gre za vprašanje hidrogeo-loškega urejanja in saniranja teritorija, v kar bo treba v prihodnje vlagati veliko več sredstev kakor doslej. Glede sanacije usada na cesti med Ste-verjanom in Oslavjem (na Sovenci) bo mogoče v doglednem času uporabiti nekaj nad eno milijardo lir. Po izjavah župana, je že v teku postopek, ki bo omogočil uporabo omenjenih sredstev.
V nadaljevanju srečanja je bil govor tudi o nekaterih splošnih zadevah, s katerimi se soočajo malodane vse male in manjše občine. Na deželni ravni bo treba najti ustrezno rešitev, da
se manjšim skupnostim zagotovijo minimalna finančna sredstva. Državni zakoni, ki imajo kot cilj postopno finančno avtonomijo občin, so bili pripravljeni ob upoštevanju stanja in pogojev v katerih delujejo večje občine. Manjše pa so se znašle takorekoč brez denarja, oziroma ga je vsako leto manj.
Zupan Corsi je predsedniku deželne vlade predočil tudi vprašanje financiranja Briške gorske skupnosti v smislu čl. 4 dež. zakona št. 10. Cruder je dejal, da bodo zadevo skušali urediti s popravkom. Na sliki -foto Bumbaca - Giancarlo Cruder.
GORICA
E. Komel: glasbeni poklon gojencev
Letošnji glasbeni poklon učencev Centra Emil Komel se predstavlja, kakor že prejšnja leta, s pisano in zanimivo vsebino. Prvo glasbeno srečanje, ki nosi naslov Mojca Pokrajculja in prijatelji, je namenjeno najmlajšim učencem. Na drugem - V galeriji instrumentov - bodo igrali v solističnih in komornih sestavih večji učenci. Tretji večer -Petje in glasba pod cerkvenim obokom - pa je posvečen sakralni glasbi in petju.
Danes, ob 19.30, se bo na odru Velike dvorane kulturnega centra "Lojze Bratuž” predstavila deklica iz koroškega pravljičnega sveta, po imenu Mojca Pokrajculja, ki bo v družbi svojih gozdnih prijateljev in najmlajših učencev glasbene šole pripovedovala zgodbo o cekinčku in piskrčku. Seveda bosta predstavo popestrila glasba in petje.
Tudi drugo srečanje bo v dvorani centra "Lojze Bratuž” in sicer 14. junija, prav tako ob 20.30, medtem ko bo zadnja prireditev iz niza na sporedu 20. junija v cerkvi sv. Ivana.
PRISPEVKI
Za zvonove v Pevmi so darovali: Valentina Sfiligoj 100 tisoč lir, druž. Radikon 200 tisoč lir, Silvan Primožič 200 tisoč lir, NN 100 tisoč lir, NN 150 tisoč lir, Olga Zuzič 50 tisoč lir, NN 50 tisoč lir, Carme-la 100 tisoč lir, Vladimir Klanjšček 100 tisoč lir, Maria Pintar 100 tisoč lir, NN 100 tisoč lir, druž. Figelj 100 tisoč lir, NN 50 tisoč lir, V.F. 200 tisoč lir, Frančiča 200 tisoč lir, druž. Jožef Bavčar 100 tisoč lir, druž. Silvan Bevčar 100 tisoč lir, druž. Marjan Bevčar 100 tisoč lir, NN 50 tisoč lir, Franc Mikluž 100 tisoč lir, druž. Valantič 50 tisoč lir, Slava Srebemic 50 tisoč lir, Lidia Codermaz 50 tisoč lir, druž. Branko Sfiligoj 100 tisoč lir, druž. Vili Prinčič 100 tisoč lir, Jožica Prinčič 100 tisoč lir, Avgust Lenardič 50 tisoč lir, starši prvoobhajancev 300 tisoč lir, druž. Bensa 200 tisoč lir, druž. Jerica Sosol-Grinove-ro 200 tisoč lir, Fani Bensa 50 tisoč lir, NN 100 tisoč lir, Majda in Magda Figelj 100 tisoč lir, Gabrijela 200 tisoč lir, Anita in Bruno Vižintin 100 tisoč lir, NN 50 tisoč lir; Marici v spomin: druž. Gmsovin 300 tisoč lir, druž. Tommasone Peršolja 200 tisoč lir, druž. Sfiligoj 200 tisoč lir, druž. Quandam 200 tisoč lir, sestra Dora in družina 200 tisoč lir; Milkotu Pavlinu v spomin: žena Erika 200 tisoč lir.
g,____________IZLETI
SPDG vabi jutri na izlet na Vršič, kjer bo 26. srečanje zamejskih planincev. Uradni del srečanja bo ob 13. uri. Zjutraj pa bosta pohoda na Sleme (skupne hoje 3 ure) in Malo Mojstrovko (4 do 5 ur). Avtobus odpelje ob 6. uri iz Rožne doline. Popoldne ogled stalne zbirke v Centru Triglavskega narodnega parka v Trenti. Kosilo iz nahrbtnika.
DRUŠTVO SLOVENSKIH
Otroški zbor O. Župančič vabi na lutkovno igrico
Ce imate radi otroke, če z njimi podoživljate pravljični svet živali, potem se drevi, ob 20. mi zagotovo zglasite v domu Andreja Budala v Stan-drežu. Člani otroškega pevskega zbora vabijo na lutkovno igrico (kjer ne bo manjkalo petja in veselja) Gozdne živali prirejajo gostijo, ki so jo pripravili ob zaključku sezone, pod vodstvom Elde Gravner Nanut in sodelovanju Loredane Prinčič, ki je krojila lutke. Najmlajši člani zbora pa so poskrbeli še za dodatno presenečenje: spremenili se bodo v žabice in predstavili sliko Žabja mlaka.
Danes srečanje učencev, učiteljev in storitev v Ronkah
Šolsko leto je tik pred iztekom in tako se bodo v prihodnjih dneh zvrstile številne zaključne prireditve. Že danes ob 11. uri bo tradicionalno srečanje otrok, učiteljev in staršev slovenske šole in vrtca v Ronkah. Zbrali se bodo ob 11. uri na prireditvenem prostoru v Selcah, kjer bodo program, ki so ga pripravili nalašč za to priložnost, dopolnili še z nastopom čarodeja Nevia iz Trsta. Pokrovitelj tradicionalne prireditve je Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem centru.
Obisk učencev iz Ptvačine Razvitje občinskega praporja
Glasbene in druge prireditve ob večdnevnem praznovanju v Doberdobu se nagibajo koncu. Danes ob 10.30 bo srečanje šol iz Doberdoba in Prvačine, popoldne bodo praznovali lovci (ob 18.30) Mladina prireja avtoreli, zvečer pa bo nastop Vagabundov. Jutri ob 15. uri bo slovesnost ob razvitju občinskega praporja s podelitvijo priznanj in 20-letnica pobratenja s KS Prvačina. Ob 17. uri bo osrednja slovesnost ob 50 - letnici godbe, z nastopom vojaške godbe alpinske brigade "Julia” ter slavnostnim koncertom pihalnega orkestra "Kras”.
E3
ČESTITKE
UPOKOJENCEV sporoča, da bo avtobus za izlet v San Marino jutri, 8. junija odpeljal ob 5. uri iz Podgore (pri spomeniku), s postanki v Sovodnjah m nato v Standrežu.
_________________KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.00-19.30-21.00-22.30 »Lilly il vagabon-do«. Risanka. W. Disney.
VITTORIA 3 17.45-20.00-22.15 »Hamlet«.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Perversioni femminili». Prepovedan mladini pod 18. letom.
VVALTERJU IN SONJI, ki danes stopata na skupno življenjsko pot, želijo mnogo sreče, medsebojnega razumevanja in veliko naraščaja Marjan Bandelj z družino. Čestitkam se pridružujejo še MePZ “Podgora”, MoPS “Akord” in PD “Podgora”.
M PRIREDITVE
MLADINA godbe "Kras”
prireja danes Doberdobski avtoraid po Krasu. Prijave od 12. do 13.30 v občinskem parku. Prva nagrada je tridnevno letovanje za 4 osebe v Miinchnu ob Oktoberfestu.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bo-sco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO’ (Olivetti), UL I Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes: ob 10.15, Rosa Teat vdova Movio, iz splošne bolnišnice v Škocjan ob Soči; ob 10.30, Daniela Mania, iz bolnišnice sv. Justa v Staran-can.
SACCHETTI LUCIANO AUTOMOBILI
Gorica: ul. Lungo Isonzo Argentina 9/11, tel. 0481/533771
Grupa Volksvvagen
Pihalni orkester »KRAS« Doberdob
------------Danes, 7. junija------------
Ob 14.00 doberdobski avtoraid
Ob 20.30 ples in zabavni program z ansamblom »Vagabundi«
Ob 21.30 Nastop plesne skupine »Gardenia« iz Tržiča
GORICA
Sobota, 7. junija 1997
SOVODNJE / PRIREDITEV OŽ PETER BUTKOVIC - DOMEN
DOBERDOB /GLASBENO SREČANJE
NOVICE
Predstavili bodo izkušnje triletnega sodelovanja v okviru načrta Comenius
Izmenjava s šolama na Irskem in Wallesu
Prihajajo
Vagabundi
Igrajo in pojejo slovensko, nemško in italijansko
Osnovna Sola Petra Butko-viCa-Domna iz Sovodenj se je pred letom dni povezala s tremi drugimi Solarni v skupni evropski projekt Comenius. Pobuda naj bi omogočila šoloobveznim otrokom, da se med sabo spoznavajo, sodelujejo in si izmenjujejo različne informacije ter, skratka, prijateljujejo. Kjer se ustvarjajo pravi medsebojni prijateljski odnosi, tam ni mržnje, nestrpnosti, zapostavljanja ter diskriminacije. In taki stiki so gotovo najboljše dopolnilo vzgoji, ki jo nudijo Sole.
V Comeniusu so s sovo-denjsko osnovno šolo povezane Se tri druge manjšinske šole: Nižja srednja šola sv. Cirila in Metoda iz Trsta, večja Sola Chronain iz kraja Rathcool, v okolici Dublina (Irska) ter trirazred-nica iz vasi Chvvilog v Wa-
lesu (Velika Britanija).
Prvo leto delovanja v skupnem projektu je potekalo v spoznavanju drug drugega, skupnih pobudah, dopisovanju in obiskih. In reči je treba: kar pozitivno!
Učenci so se najprej predstavili sošolcem ostalih treh šol, temu je sledila izmenjava različnih raziskav in podatkov: o vremenu, praznikih in običajih, TV programih, športu in prehrani, igrah, vstajanju in počitku. Učenci so si za praznike pošiljali voščila vsak v svojem jeziku. In prav to je pomembna značilnost projekta: raba treh manjšinskih jezikov vrelščine, irSCine in slovenščine, seveda ob skupni angleščini. Tako imajo mladi elani Evropske unije možnost, da spoznavajo jezik in kulturo ostalih. Sole so si izmenjavale tudi
videoposnetke o svojem delovanju.
SvojCas smo že poročali o obisku waližanskih in irskih učiteljev v obeh slovenskih šolah. Mesec kasneje - konec aprila - pa je bil obisk vrnjen: dve tržaški profesorici Ciril-metodove srednje Sole in dve učiteljici sovodenjske osnovne so se za teden dni mudile na otokih: v VValesu in zeleni Irski. Sodelovale so pri pouku na obeh pobratenih šolah, poglabljale prijateljske vezi z uCenci, učitelji, starši. Res bogata doživetja in spoznanja! Zadnji teden v maju pa so se v Dublinu srečali ravnatelji štirih Sol in koordinatorji projekta. Priložnost za obisk je bila tudi slavnostna otvoritev nove Sole v Rath-coolu (na Irskem), kjer so na ta dogodek Čakali kar 12 let. Slovenski Solniki so se z obiska vrnili navdušeni.
V letu dni Comeniusa se je nabralo kar veliko doživetij, pobud, spoznanj pa tudi materiala. Sovodenjska šola bi rada vse to predstavila našemu širšemu prostoru in to se bo zgodilo v ponedeljek, 9. junija pod večer. Ob 18.30 bo najprej v sejni dvorani sovodenjskega županstva otvoritev razstave in predstavitev skupne knjižice pravljic. Sledil bo ob 19. uri v Kulturnem domu prikaz videoposnetkov in nastop uCencev.
Prisrčno vabljeni k udeležbi. (TS)
Glasbena srečanja na krasu, ki se letos odvijajo v znamenju obeleženja pomembnih obletnic društev in organizacij, ki delujejo v občini Doberdob, se bodo danes in jutri popestrila Se z nastopom ansambla Alpski vagabundi. Gre za skupino, ki nastopa od leta 1992, v glavnem v Nemčiji in Avstriji, v zadnjem Času pa tudi v Italiji in ki jo sestavljajo poklicni glasbeniki in pevci, zbrani iz različnih koncev in krajev Slovenije. Gre za skupino,
ki ima zelo bogat spored narodnozabavne in plesne glasbe, ki zna zapeti nemško, slovensko in italijansko, ki zna prisluhniti okusom in željam poslušalcev. Sestavljajo jo Franc Božnik, Jani Red-nak, Dani Gregorc, Tomaž Majcen, Srečko Ošlovnik in Sandi Majcen. "Potepuhi” so se odzvali vabilu godbe "Kras”; ki letos slavi 50 let delovanja in bodo danes in jutri, ob 20.30 nastopali v Doberdobu, pod prireditvenim šotorom v občinskem parku.
V	Gabrjah drevi tradicionalno srečanje "Koncert na boijaču”
V	Gabrjah bodo drevi, ob 20.30, na pobudo moškega pevskega zbora Skala in istoimenskega društva obnovili pobudo "Koncert na borjaCu”. Gabrcem je treba priznati, da so bili prvi na Goriškem, ki so uresničili pobudo zborovske prireditve izven tradicionalnih okvirov. Drevi spet vabijo ljubitelje lepe pesmi na borjaC (dvorišče) nekdanje PavletiCeve domačije, ki se postopoma a zato nic manj vztrajno spreminja v dostojen sedež kulturnega društva. Koncert bodo sooblikovali člani moškega pevskega zbora Skala in gostje iz Steverjana, elani mešanega pevskega zbora F.B. Sedej.
V	Turjaku javno srečanje
o Ustavi in ustavnih reformah
V	Turjaku (dvorana ARCI) bo jutri ob 10. uri javno zborovanje, ki ga prirejajo sekcije VZPI/ANPI iz Škocjana, Turjaka in Šempetra o aktualnosti Ustave ter o razpravi, ki se odvija v dvodomni komisiji za ustavne reforme. Zborovanja se bo udeležil prof. Ettore Gallo. Zborovanje se bo sklenilo z nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora.
Franco Dugo bor razstavljal v Villi Fiscarini Rossi
Znani goriški slikar in grafik Franco Dugo bo od jutri do 13. julija razstavljal v Villi Foscarini Rossi v kraju Stra. Razstavljal bo slike iz najnovejšega obdobja (1993-1997). Postavitev je omogočila skupina desetih sponzorjev.
Knjiga o vseh italijanskih nesrečah in vzrokih
Društvo Jadro prireja v petek, 13. junija ob 18.30, v sodelovanju s knjigarno II Segnalibro, predstavitev knjige "Origini e cause delle attuab sciagure d’Ita-lia”, Angela Filipuzzija, docenta na univerzah v Padovi, na Dunaju, Salzburgu in Dresdenu ter ravnatelja italijanskega kulturnega združenja na Dunaju. Predstavitev bo v knjigami v Ronkah, Carduccijeva 21.
Razstava o perujskih zakladih in kulturi
V	pokrajinskem muzeju na gradu bodo danes ob 11. uri odprti razstavo o zakladih in stari perujski kulturi. Obsega nad dvesto eksponatov z različnih področij človekovega ustvarjanja in delovanja in ki dajejo dovolj vemo sliko kulture staroselcev v andski deželi. Razstava bo odprta do konca poletja.
Dia večer o Soči
Na sedežu skupnosti Arcobaleno, bo v ponedeljek, 9. junija ob 20.30 prjekcija diapozitivov o SoCi. Posneti so jih Tultio Marega, Marisa Bemardis in Roberto Marega. Prireditev prireja združenje Legam-biente, v sodelovanju z društvom AGFAV.
Od 11. do 15. junija Sejem obrti v Novi Gorici
V	Novi Gorici bodo od 11. do 15. t.m. priredili Sejem obrti in podjetništva. Sejem bo v prostorih Mebla, letos pa ga prirejajo že drugič. Slovesnost ob odprtju bo v sredo, 11. t.m. ob 11. uri. V ponedeljek pa bodo pobudo predstaviti na novinarski konferenci.
!X'V

GIORGIO ARMANI
OCCHIALI
EMPQRIOWARMAM
OCCHIALI
OD
VALENTINO
LES LUNETTES	^	^ -
GORICA
Cdlvin Klein Ul. MORELU 36, tel. 0481 /S3130S
POLICE
OTTICA GORIZIANA
e y e w e a r
VERSACE
DOLCE 1. GABBANA
bybk*z
* STING *
OCCHIALI
FLORENCE © VOgUE
Sttok
3RIKO
SPOMLADANSKA
PROMOCIJA
Z OGLASOM 20% POPUSTA PRI NAKUPU SONČNIH OČAL
B
FENOL
1 LUNETTES V
OLIOOER
n VALENTINO
G E N N Y
T I T A N I U M
occhiali
VCCAEir
OCCHIALI
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
NOVICE
Rekordni vpis na 8. tečaj MIB: konkurentov je več kot 600
TRST - Te dni se je končalo vpisovanje kandidatov za obiskovanje 8. podiplomskega menedžerskega tečaja MIB, in to s presenetljivim rekordom: vpisalo se je namreč več kot 600 kandidatov, medtem ko je prostih mest le 40. Sprejemni izpiti bodo te dni, 9. in 10. ter 23. in 24. junija, selekcijske komisije pod vodstvom znanstvenega ravnatelja Konzorcija MIB prof. Vladimira Nanuta pa gotovo ne bodo imele lahkega dela. Poleg okrog 70 kandidatov iz Furlanije - Julijske krajine, jih veliko prihaja iz Veneta, Lombardije, Lacija, Kampanije in Apulije, skoraj dvajset prošenj za vpis pa je prišlo iz tujih držav: Slovenije, Hrvaške, Cme gore, Albanije, Bolgarije, Ukrajine in Rusije. Po besedah prof. Nanuta ta uspeh potrjuje kakovost in prestiž tržaške izobraževalne pobude, saj je to edini teCaj iz mednarodnega poslov-ništva v Italiji.
Ura končala teden razmeroma pozitivno
MILAN - Kljub temu, da je precej izgubila v menjavi z dolarjem (včeraj je veljal 1.708, 94 lire), je italijanska valuta končala razmeroma pozitiven teden na vseh glavnih valutnih trgih, kjer je ohranila stabilno menjavo z glavnimi bankovci. Zaključek tedna je še toliko ugodnejši, če upoštevamo, da je bilo v preteklih dneh kup pomembnih dogajanj tako na tujem (francoski volilni izidi, spor med nemško vlado in Bundesbank) kot doma (v prvi vrsti razgreto ozračje v dvodomni. komisiji za ustavne reforme). Pozornost trgov bo zdaj namenjena obrestnim stopnjam v ZDA, saj odlično gibanje zaposlitve (maja se je brezposelnost znižala na 4, 8 odstotka, kar je nanižja stopnja od novembra 1973) in utrjevanje živahne gospodarske rasti lahko centralno Federal Reserve navedejo, da zaostri protiinflacijsko politiko. To se je že zgodilo v Veliki Britaniji, ki je zvišala uradno obrestno mero za 0, 25 odstotka, in sicer na 6, 5 odstotka.
V Franciji stabilna gospodarska rast
PARIZ - Rast bruto domačega proizvoda (BDP) v Franciji je v prvem četrletju 1997 ostala stabilna pri 0, 2 odstotka. Številka je enaka stopnji gospodarske rasti v zadnjem četrtletju 1996, so sporočili iz statističnega urada ESJSEE v Parizu. Poraba gospodinjstev se je med januarjem in marcem povečala za 0, 4 odstotka, nasprotno pa se je vrednost naložb zmanjšala za 1, 3 odstotka. Izvoz blaga in storitev se je v opazovanem obdobju povečal za 1,1 odstotka. (STA/dpa)
Tajska za več kot štirikrat povečala izvoz avtomobilov
BANGKOK - Tajska je v prvih treh mesecih letos povečala izvoz avtomobilov, motorjev in rezervnih delov za 462 odstotkov na 4, 1 milijarde batov (280 milijonov nemških mark), so sporočili iz panožnega združenja TAIC. V prvem četrtletju so tajski proizvajalci avtomobilov izvozili 9137 vozil v vrednosti 2, 9 milijarde batov, kar je za 860 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tajska vse bolj postaja stičišče za japonske avtomobilske koncerne, ki od tu oskrbujejo jugovzhodno Azijo. Tako je Toyota v maju s Tajske začela v Brunei izvažati za Azijo razviti model sohma, Honda pa je na Tajskem za jugovzhodno Azijo razvila model city. (STA/dpa)

11


P
lili
; Hi

INDUSTRIJA / PODATKI ZAVODA ISTAT
V	marcu nov upad prometa in naročil
V	primerjavi z marcem lani se je promet skrčil za L h naročila pa za 1,9 odstotka
RIM - Nov negativni predznak za italijansko industrijo v marcu; statistični zavod Istat je včeraj objavil podatke, ki kažejo, da se je znižal tako ustvarjeni promet kot delovna naročila. Promet je v primerjavi z lanskim marcem upadel za 1,1, naročila pa za 1, 9 odstotka, medtem ko se je prvo trimesečje izteklo z znižanjem prometa za 2, 4 in naročil za 2, 2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.
Po Istatovih ugotovitvah odpade marčevski upad prometa v industriji za 1, 9 odstotka na notranji trg, medtem ko se je promet s tujimi trgi povečal za 0, 6 odstotka. Pri delovnih naročilih pa je znižanje posledica tako padca notranjega povpraševanja (-3,1%) kot tujega (-0,1%). V prvih treh mesecih leta je glede na enako obdobje lani padec povzročilo 2, 5-odstotno znižanje prodaje na domačem trgu in 2-odstotno znižanje na tujih trgih, pri naročilih pa je notranje znižanje doseglo kar 5-odstoni padec, medtem ko so se
zunanja naročila povečala za 2, 2 odstotka.
Gibanje prometa glede na namembnost industrijskih izdelkov je bilo v marcu naslednje: promet z investicijskimi dobrinami se je povečal (+0, 3%), vmesne in po-trošne dobrine pa doživele 2, 7- oziroma 0, 3-odstotni padec. Povsem drugačna je slika, če primerjamo prvo letošnje in lansko trimesečje: promet z blagom za široko porabo se je povečal za 0,1 odstotka, medtem ko je promet z investicijskimi in vmesnimi dobrinami doživel 1, 4- oziroma 4, 6-odstotno skrčenje.
Najbolj ugodna gibanja prometa so v marcu zabeležili sektorji prevoznih sredstev (+16%), in to predvsem na račun povečanega prometa z avtomobili (+9%), potem predelava neželeznih rudnin (+1, 4%) in proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov (+1, 2%). Na vseh ostalih področjih je bila rast negativna, na prvih mestih te lestvice pa najdemo usnjarstvo (-8, 3%), papimičarstvo in založništvo (-6, 9%).
V Nemčiji in ZDA se je število brezposelnih nekoliko zmanjšalo
BONN, NEW YORK - V ZDA je stopnja brezposelnosti padla na 4, 8 odstotka, kar je najbolj ugoden podatek, ki so ga zabeležili v zadnjih 25 letih, v Nemčiji pa se je prejšnji mesec število brezposelnih znižalo za 91.200 enot. Gre za sicer majhne premike, ki pa kažejo na pozitivno spremembo trenda.
V ZDA se je v enem mesecu brezposelnost zmanjšala za eno desetinko odstotka in od 4, 9 prešla na 4, 8. Tako nizke brezposelnosti v ZDA niso poznali od leta 1973. Po podatkih Biroja za statistike dela je aprila našlo zaposlitev 138
tisoč Američanov, katerim gre dodati 323 tisoč novih delovnih mest v marcu in 182 tisoč v februarju. Sicer so strokovnjaki pričakovali še bolj ugodne rezultate, do katerih pa ni prišlo zaradi krize nekaterih sektorjev, kot so predelovalna industrija in prevozi.
Tudi v Nemčiji je bil ugoden majski podatek pričakovan, saj gre za obdobje, ko se spet začenja sezonsko delo. Število brezposelnih v Namčiji znaša tako zdaj 4 milijone in 255 tisoč ljudi, kar je sicer manj kot mesec prej, a še vedno 437 tisoč več kot maja lani.
GORICA / 70 LET PODJETJA TERPIN
Od jestvin do kmetijskih strojev
GORICA - Prejšnjo nedeljo smo, sicer na kratko, poročali o slovesnosti ob 70-letnici podjetja Terpin. Slovesnost je bila v kulturnem centru Lojze Bratuž, združena s kulturnim sporedom s pevskimi in glasbenimi točkami, podelitvijo priznanj in pozdravi in ob udeležbi zelo številnih gostov, visokih predstavnikov slovenske vlade, poslovnih partnerjev itd. Zaključila pa se je z blagoslovom in ogledom prostorov novega sedeža delniške družbe "Terpin import-export ” v ulici Terza Armata.
O dolgi, večkrat, zlasti v prvem obdobju, zelo težavni a končno uspešni podjetniški poti, je na slovesnosti v dvorani "L. Bratuž” spregovoril Ciril Terpin. Iz njegovega posega navajamo nekaj zanimivih ugotovitev.
Podjetje je leta 1927 ustanovil France Terpin,
oče Cirila, Marjana in Ivana Terpina. Na Bukovju je odprl trgovino jestvin, kjer je Steverjancem, takrat v glavnem revnim spolovinarjem in kmetom, poleg prehrambenih artiklov nudil tudi potrebščine za sadjarstvo,
vinogradništvo in kmetijstvo nasploh. Trgovina je delovala neprekinjeno do leta 1943, ko so jo Nemci dokončno spraznili, lastnik pa je preživel dve leti na Sardiniji. Po vojni sta zakonca Terpin začela na novo. Sredi petdesetih let
in po delnem odprtju meje z Jugoslavijo, je začelo naraščati popraše-vanje po kmetijskih strojih. To je bila obenem spodbuda za Francetove naslednike, da so v kratkem naredili kakovosten korak od preproste
vaške trgovine do podjetja, ki je v nekaj letih postalo znano v Sloveniji in tudi drugih republikah nekdanje Jugoslavije. V sedemedesetih letih so sedež podjetja preselili iz Steverjana v Gorico, nato odprli podružnico v Trstu, začeli graditi novo skladišče, odprli semenarno itd. Vmes je bilo seveda treba prebroditi kar nekaj težkih obdobij, kot posledico restrikcij glede valute, uvoza itd.
Podjetje se je v zadnjih letih uspelo reorganizirati kar zadeva prodajno mrežo v Sloveniji in na Hrvaškem, poslovne partnerje pa ima tudi v drugih državah. Prisotno je (na Gorenjskem sejmu je bilo med prvimi) na številnih sejemskih prireditvah, zlasti na kmetijskih sejmih. Skupaj z lastniki je danes v podjetju zaposlenih petnajst oseb. Odločitve in upravljanje že prevzema tretja generacija.
6. JUNIJ 1997	vil	RAM
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1680,00	1725,00
nemška marka	973,00	993,00
funt šterling	2751,00	2806,00
švicarski frank	1157,00	1187,00
belgijski frank	46,65	48,65
francoski frank	286,00	296,00
danska krona	253,00	263,00
norveška krona	232,00	242,00
švedska krona	213,00	223,00
kanadski dolar	1215,00	1255,00
portugalski eskudo	9,22	10,12
nizozemski gulden	858,00	883,00
avstrjski šiling	137,10	141,60
španska pezeta	11,14	12,24
grška drahma	5,88	6,68
irski šterling	2475,00	2555,00
japonski jen	14,19	15,09
avstralski dolar	1242,00	1312,00
madžarski florint	8,75	11,50
hrvaška kuna	230,00	280,00
slovenski tolar	10,60	11,00
KMEČKA BANKA - GORICA 1 MILANSKI DEVIZNI TRG
6. JUNIJ 1997	v Ul	1AH		6, JUNIJ 1997	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1685,00	1715,00		ameriški dolar	1708,940
nemška marka	974,00	992,00		EKU	1917,430
francoski frank	287,00	297,00		nemška markp	982,660
nizozemski gulden	858,00	883,00		francoski frank	291,280
belgijski frank	46,78	48,58		funt šterling	2771,390
funt šterling	2730,00	2810,00		nizozemski gulden belgijski frank	873,470 47,623
irski šterling	2471,00	2566,00		španska pezeta	11,637
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,130
grška drahma	6,00	6,60		irski funt	2524,790
kanadski dolar	1214,00	1249,00		grška drahma	6,186
švicarski frank	1159,00	1184,00		portugalski eskudo	9,735
avstrijski šiling	137,24	141,74		kanadski dolar	1238,540
slovenski tolar	10,60	11,05		japonski jen	14,745
				švicarski frank	1170,910
				avstrijski šiling	139,620
				norveška krona	237,620
				švedska krona	219,070
				finska marka	327,410
					
6. JUNIJ 1997		INDEKS MIB-30: +0,08%					.
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. ^ .
Alleanza Ass.	10.949	+0,25	Montedison	1.040	-0,76
Bca di Roma	1.184	-0,25	Olivetti	484,60	-0,22
Bca Fideuram	4.375	-0,95	Parmalat	2.456	+0,82
Benetton	23.248	-1,06	Pirelli Spa	3.890	+1,09
Comif	3.472	+0,95	Ras	12.978	-0,99
Credit	2.632	+ 1,97	Rolo	18.293	-0,13
Edison	7.814	+0,51	Saipem	8.900	+0,99
Fiat	5.811	+1,48	San Paolo To	10.859	-0,44
Generali	28.803	-0,32	Sirti	9.564	-0,04
Imi	14.821	-0,85	Štet	8.536	-0,55
Ina	2.420	+0,54	TIM	5.120	-0,31
Italgas	5.179	-0,21	Telecom Ita	4.639	-0,53
La Fondiaria	6.135	-0,51			
Mediaset	7.270	-0,45			
Mediobanca	9.642	-1,13			
Mediolanum	17.199	+0,65			

ALŽIRIJA / NA ČETRTKOVIH VEČSTRANKARSKIH VOLITVAH
Zmagale laične sile, »islamisti« poraženi
ALŽIR - Narodnode-mokratsko gibanje (RND) je zmagovalec parlamentarnih volitev v Alžiriji, je včeraj sporočil alžirski notranji minister Mustafa Benmansour. RND, ki je blizu predsedniku države Liamineju Zeroualu, je osvojilo 155 od 380 sedežev v parlamentu, ter s tem doseglo relativno večino. Na drugo mesto se je uvrstila največja dovoljena zmerna funda-mentalistična stranka Gibanje za družbo miru (MSP), ki je zasedla 69 parlamentarnih sedežev. Nekdanja vladna stranka Narodna osvobodilna fronta (FLN) bo imela v novoizvoljenem alžirskem parlamentu 64 poslancev, na četrtem mestu pa je s 34 sedeži druga največja fundamentalistična stranka An-Nahdha. Islamisti imajo tako v alžirskem parlamentu skupno 103 poslance, stranke, ki podpirajo predsednika Liamineja Zerouala, pa so prejele 219 poslancev in s tem tudi absolutno večino. Fronta socialističnih sil (RFS) in Združenje za kulturo in demokracijo (RCD), demokratični stranki, ki sta najbolj razširjeni na berberskih območjih, sta prejeli po 19 poslancev vsaka. Za pravo presenečenje je poskrbela skrajnolevičarska Delavska stranka (PT) karizmatične voditeljice Louise Hanoune, ki je izvolila štiri poslance. Tri manjše stranke so prejele pet sedežev, izvoljenih pa je bilo tudi 11 neodvisnih kandidatov. Četrtkovih volitev se je udeležilo 66, 30 odstotka volilnih upravičencev, kar je precej manj, kot na predsed-
niških volitvah, ki se jih je udeležilo več kot 70 odstotkov volilcev. Vseeno pa je to visoka volilna udeležba, ker so funda-mentalistični skrajneži poskušali s terorjem in poko-li doseči bojkot volitev.
VVashingtonska administracija je že pohvalila hrabrost alžirskih volilcev, ki se niso pustili ustrahovati. LVashington se ne spušča v analizo » demokratčnosti volitev«, ker bodo to morali oceniti mednarodni opazovalci. Fronta socialističnih sil in zmerna fundamentalistična stranka Gibanje za družbo miru (MSP) sta vladne sile že obtožile volilnih prevar in sleparij v korist Ze-roualevega Narodnode-mokratskega gibanja. Vodja zmernega islamskega gibanja MSP Mahfoud Nahnah je na tiskovni konferenci navedel, da je v mestecu Tlemsan na zahodu države prišlo do pravega pokola, ko so se spopadle rivalske oborožene skupine. Nahnah je tudi zagrozil, da se bo zaradi volilnih prevar obrnil na Ustavno sodišče. Po njegovem je neopravičljiv tak pretiran razkorak med RND in njegovim MSP. Nahnah je obenem izrazil bojazen, da tak rezultat ne bo omogočil premostitev sedanje alžirske krize, ker je bodoči parlament le delno zakonit.
Po mnenju političnih opazovalcev pa ne bi uspeli prekiniti sedanje krize niti v primeru, da bi bile volitve stoodstotno brezhibne, ker jih teroristi skrajnega fundamentali-stičnega oboroženega gibanja GIA ne priznavajo.
Veselje pristašev predsednika Zerouala ob volilni zmagi gibanja RND (Telefoto AP)
NOVICE
Miloševič kandidira za predsednika ZRJ
BEOGRAD - Srbski predsednik Slobodan Miloševič bo kandidiral za predsednika ZRJ na prihodnjih volitvah, je včeraj sporočil podpredsednik vladajoče srbske sociahstične stranke Milorad VuCelič po neodvisnem televizijskem kanalu BK. Dosedanjemu predsedniku srbsko-čmogorske federacije Zoranu Liliču namreč poteče mandat 25. junija. S tem so dokončno potrjene govorice, da Miloševič ne bo kandidiral za srbskega predsednika.
Papež v Zakopanih
ZAKOPANE - Papež Janez Pavel H. je včeraj v poljskem zimskošportnem letovišču Zakopane pred priblišno 300.000 navzočimi poudaril »poklicanost ženske« v družbi in Cerkvi ter ob tem dejal, da se posebni ženski darovi kažejo v pripravljenosti za pomoč, odprtosti ter sožitju in predajanju za človeško trpljenje. Po papeževih besedah naj bi bile to »posebne kvalitete ženskega srca«. Zenske vrednote so v današnji družbi pogosto »podcenjevane«, je poudaril papež in ob tem zatrdil, da prav današnji čas nujno potrebuje ta »ženski duh«. Poglavar rim-skokatoliške Cerkve je med slovesnostjo za blaženi razglasil poljski redovnici Marijo Karlovvsko in Marijo Jablonsko, prva je pomagala revežem, druga pa prostitutkam. (STA/dpa)
Boris Jelcin hoče pokopati Lenina
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je v Sankt-Peterburgu med drugim predlagal, da bi jeseni v Rusiji razpisati referendum o pokopu posmrtnih ostankov očeta komunistične revolucije, Lenina, ki ležijo v mavzoleju na moskovskem Rdečem trgu. Jelcin noče, da bi bil Rdeči trg »pokopališča«, zato hoče ispod kremeljskih zidov »izgnati« tudi druge pokopane sovjetske voditelje.
NEMŠKO-BRITANSKI VRH / NA SREČANJU S KANCLERJEM KOHLOM
Blair Gradimo Evropo za ljudi
BONN - Deset dni pred evropskim vrhom v Amsterdamu se je britanski premier Tony Blair prvič uradno sestal z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom, da bi mu predstavil svoja gledanja do evropskih integracijskih procesov. V intervjuju za Bild je Blair še pred srečanjem s Kohlom izpostavil svoja stališča. Po njegovem »se Evropejci čutijo daleč od vsega kar politiki sklepajo in delajo«. Prav zato se bodo morali sedaj več ukvarjati »z delovnimi mesti, s kriminalom, onesnaženjem okolja in varnostjo«, tako da bodo »graditi Evropo za ljudi«. Blair je Kohlu jasno povedal, da Velika Britanija ne namerava pristopiti k skupni evropski valuti že v prvem krogu. Seveda sta državnika
izmenjala mnenja tudi o prihodnjem vrhu zveze Nato v Madridu, na katerem bodo odločali o novih vzhodnoevropskih članicah, in o denverskem vrhu sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta (G7).
Balair, ki so ga prav včeraj v Veliki Britaniji proglasiti »za najpopularnejšega laburističnega premiera vseh časov«, je v Bonnu lahko spregovoril s prednostne pozicije, kar seveda ne velja za Kohla. Prav včeraj je nemški deželni zbor (Bundesrat) zavrnil vladni osnutek o davčni reformi, ki bi deželam in krajevnim upravam odvzel precejšni del dosedanjih davčnih pristojnosti, še vedno pa niso zgladili spora z Bundesbanko.
.ALBANIJA / NAPETOST RASTE IZ DNEVA V DAN
VranHzky bo juhi spet na pogovorih v Tirani
Atentata na šolo v Draču in na linijski avtobus
TIRANA - V pričakovano predčasnih volitev v Albaniji 29. junija bo posrednik O VSE Franz Vranitzky jutri odpotoval v Tirano, kjer se bo sestal s predsednikom Berisho, s premieram Finom in z voditelji obeh največjih albanskih strank ter s poveljnikom mednarodnih zaščitnih sil generalom Forlanijem. Položaj v Albaniji je namreč iz dneva v dan bolj napet, ob lažnih bombnih alarmih pa prihaja do novih atentatov. Tako je včeraj v neki srednji šoli v Draču eksplodirala bomba, ki pa ni terjala ne žrtev in ne ranjenih. Na cesti med Beratijem in Fierom pa so neznanci z rafalom prerešetali linijski avtobus, tako da je bilo pet Novi ambasador Italije v Tirani Marcello Spatafora, ki Potnikov ranjenih.	je bil do sedaj veleposlanik v Camberri (Telefoto AP)
SARAJEVO / SREDNJEEVROPSKA POBUDA
Zunanji ministri SEP tudi o čezmejnem sodelovanju
Danes plenarno zasedanje in sprejem sklepne izjave
SARAJEVO - V Sarajevu se je včeraj z neformalnim sestankom zunanjih ministrov začelo letno zasedanje ministrov za zunanje zadeve držav članic Srednjeevropske pobude (SEP). Danes bo sledilo plenarno zasedanje s predstavitvijo uradnih izjav, razpravo in sprejemom sklepnega dokumenta.
Zunanji ministri držav SEP naj bi na srečanju v Sarajevu - na povabilo BiH kot letošnje predsedujoče SEP - posebno pozornost namenili vprašanjem integracijskih procesov v Evropi s poudarkom na potrebi po zmanjševanju vpliva razlik med državami članicami, odnosom SEP z drugimi subregionalnimi skupnostmi, predvsem s Črnomorsko ekonomsko skupnostjo in Svetom baltskih držav, sodelovanju med državami članicami SEP na različnih področjih ter pospeševanju povezovanja in solidarnosti v Evropi, med drugim z obravnavo
razmer v BiH, na Hrvaškem, v Albaniji, Belorusiji in Ukrajini. Na zasedanju pričakujejo tudi predstavnike EU, OVSE, EBRD in Ekonomske komisije ZN za Evropo.
Na včerajšnjem neformalnem sestanku, ki mu je predsedoval zunanji minister BiH Jadranko Prtič, so ministri obravnavali razmere v BiH in Albaniji v širšem okviru evropske stabilnosti, vključno s sprejemom stališča SEP za solunsko ministrsko konferenco 9. in 10. junija letos, ter širitev in transformacijski proces političnih, ekonomskih in varnostnih struktur v Evropi, predvsem zveze NATO in EU.
Na današnjem plenarnem zasedanju, tudi pod vodstvom zunanjega ministra BiH, pa bodo sprejeti sklepni dokument, v katerem naj bi predvidoma izraziti solidarnost z BiH v njenih naporih za vzpostavitev miru in obnovo v vojni prizadetih območij ter trdno
podporo mirovnemu procesu, ki temelji na VVashingtonskih in Daytonskih sporazumih. Oblast BiH in mednarodno skupnost naj bi pozvati k popolni uresničitvi določb mirovnega sporazuma, države članice SEP pa k nadaljnji pomoči za obnovo BiH in Hrvaške. Sklepnemu dokumentu bodo predvidoma dodani trije aneksi o projektnih dejavnostih SEP ter s seznamom tekočih in novih projektov ter dejavnosti delovnih skupin. Prvi aneks bo med drugim predstavil mednarodno konferenco o čezmejnem sodelovanju v Srednji Evropi s posebnim poudarkom na severnojadranskih lukah Trst, Koper in Reka, ki bo 17 in 18. oktobra letos v Portorožu in ki naj bi pomenila primer dejanskega čezmejnega sodelovanja med hrvaškimi, italijanskimi in slovenskimi oblastmi ter sodelujočimi iz Avstrije, Madžarske, predstavniki SEP in Delovne skupnosti Alpe-Jadran.(STA)
ŠPORT
Sobota, 7. junija 1997

NOVICE
Nagrada »Lucchetta 97« Padovanu
TRENTO - Včeraj so v Trentu podelili nagrade
Lucchetta« v spomin na v Mostarju umrlega novinarja tržaškega sedeža Rai. Nagrado je dobil novinar Coniere della Sera Giancarlo Radovan.
Hotzfeld je odstopil
Ottmar Hotzfeld je odstopil. Vest je konferenci potrdil sam Hotzfeld, ki je namignil na možnost, da bi v klubu ostal kot odbornik. Sirijo pa se tudi glasovi, da bi Hotzfeld lahko na Realovi klopi zamenjal Fabia Capella, ki se vraCa k Milanu.
Nafa Watcher pred Gaic legend
RIMINI - Brezveiiie je včeraj popoldne v višini Ancone zaustavile pot jadrnice Nafa Watcher (skiper Stefano Ricci) do cilja na 14. regati Rimini - Krf -Rimini. Nafa VVatoher se za konCnmo zmago bori .s slovensko jadrnico Gaia Legend, ki je ubrala smer ob dalmatinski : odi. Za tretje mesto bijeta oster boj Nafta Ecologica n Kamak.
Lombardi trener Reggiane
REGGIO EMILIA - Gianfranco Lombardi je novi trener košarkarskega moštva CFM Reggiana, ki je letos napredovalo v Al ligo. Petinpetdesetletni »Dado« je zamenjal Giordana Consolinija, ki je takoj po napredovanju podpisal pogodbo z bolonjskim Virtusom kot pomočnik trenerja Messine. Lombardi po prejel 150 milijonov Ib bruto letne plače. Na tiskovni konferenci je dejal, da Američana Pacea Manniona ne bodo potrdili, pod vprašajem pa je tudi mnjegov rojak Mike Mitchell.
Tomba utajevalec?
BOLOGNA - Finančni stražniki so opraviti hišno preiskavo na domu Alberta Tombe. Na muhi imajo tudi družbo New Event, ki skrbi za sponzorstva smučarskega asa, upravlja pa jo njegov oCe Franco. Govori se seveda o davčnih utajah. Po nekaterih ocenah naj bi Tomba od sponzorjev iztržil do 20 mihjard Ib na leto.
Detroit vodi že s 3:0
DETROIT - Hokejisti moštva Deboit Red Wings so v sinočnji 3. tekmi finala severnoameriške poknene hokejske fige premagati moštvo Philadelphie s 6:1 in povedli s 3:0 v zmagah. Za osvojitev Stanleyeve-ga pokala jim tako manjka še ena zmaga.
SAK igral neodločeno
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v 24. kolu prvenstva v regionalni ligi (3. divizija) v gosteh iztržiti neodločen rezultat 0:0 proti Leibnitzu. Štajerci so vso tekmo imeti terensko premoč, toda odlični vratar SAK-a Adi Prešeren je bil nepremagljiv. Slovenski nogometaši so si z osvojitvijo točke zagotoviti solidno 8. mesto na lestvici, na vrhu lestvice pa si je enajsterica iz Welsa z zmago nad Rohrbachom (3:2) že zagotovila napredovanje v 2. zvezno ligo. Njihov najnevarnejši zasledovalec WAC je namreč izgubil proti Beljaku 2:4 in zaostaja za osem točk. Pliberk pa po presenetljivi zmagi v gosteh proti Gratkor-nu (3:2) lahko spet upa na obstanek v ligi. (I.L.)
KOLESARSTVO / 20. ETAPA G1RA
Ivan Golli je vse bližji končni zmagi
Včeraj slavil Kolumbijec Pico, Tonkov in Goffi na cilju z desetminutno zamudo
TONALE - Ivan Gotti in Pavel Tonkov bosta imela danes zadnji dvoboj, ki bo odločil, kdo bo dobil letošnji gbo. Kolesarsko karavano Čaka namreč 238 km dolga etapa, v kateri se bodo kolesarji povzpeli tudi na Mortbolo, z veC kot 10-od-stotno poprečno strmino, ki je dolga 12, 6 km. Ce lahko sodimo po dosedanjem poteku dbke, pa bo Rus težko odvzel Ivanu Gottiju roza majico. Včeraj je Tonkov nekajkrat poskusil spraviti vodilnega v težave, toda Gotti je vedno takoj reagbal. Tonkov ima torej danes zadnjo priložnost, jutri pa Čaka kolesarje samo še »sprehod« do Milana.
Junak včerajšnje etape je bil Kolumbijec Jose Jaime Gonzales Pico, ki je napadel že po petih kilometrih. Pridružiti so se mu še nekateri in skupina si je nabrala tudi 15 minut prednosti. Toda vse bolj ko se je bližal cilj, močnejši je bil Pico, ki je nato pripeljal na Tonale s skoraj 2 minutno prednostjo pred Italijanom Podenzano.
Vrstni red 20. etape Gira, Bruneck - Prelaz Tonale, 176 km: 1. Jose Jatine Gon-zalez Pico (Kol/Kelme) 4 ure 45 minut 3 sekunde (poprečna hitrost 37, 046 km na uro); 2. Massimo Po-denzana (Ita) + 1:43; 3. Fe-lice Puttini (Svi) +2:10; 4. Gabriele Missaglia (Ita) +3:02; 5. Fausto Dotti (Ita) isti čas; 6. Germano Pierdo-menico (Ita) +4:02; 7. Bruno Boscardin (Svi) +4:50; 8. Evgenij Berzin (Rus) +5:34; 9. Alessandro Baronti (Ita) +7:41; 10. Andrea Noe (Ita) +10:10; 11. Sergej Gončar (Ukr); 12. Ivan Gotti (Ita).. 19. Pavel Tonkov (Rus)isti Cas itd.
Skupni vrstni red (prevoženih 3.515 km); 1. Gotti
Pico med zmagovitim vzponom (Telefoto AP)
(Ita/Saeco) 91 ur 15 minut 48 sekund (poprečna hitrost 38, 514 km na uro); 2. Tonkov +1:32; 3. Gueri-ni +6:00;	4. GonCar
+10:27; 5. Nicola Miceli
(Ita) 10:40; 6. Di Grande +11:04; 7. Belli +12:44; 8. Marcos Serrano (Špa) +14:00; 9. Stefano Garzelli (Ita) +14:42; 10. Jose Luis Rubiera (Spa) +17:16 itd.
KOŠARKA / TURNIR V BERLINU h
Italija po Rusiji presenetila tudi Jugoslavijo
Na EP za ženske v Pecsu »azzurre« ugnale Madžarke
Italija - Jugoslavija 84:83 (47:37).
Italija: Coldebella 5, Bonora 8, Fucka 18, Pittis 6, Esposito 4, Ghiacig 12, Galanda 2, Marconato 8, Abbio 8, Frosini 13, Carera, Moretti.
Jugoslavija: Radoševič, Danilovid 22, Dokič, LonCar 5, Cubrilo 6, Berid 5, Djordjevid 16, Bulatovid 7, Drobnjak 7, Savid 2, Tomaševid. Topiti 13.
PM: Italija 22:36, Jugoslavija 21:37; 3T: Italija 6:14, Jugoslavija 10:18.
BERLIN - Po nedavni zmagi nad Rusijo, si je Italija privoščila še nega evropskega velikana. Tokrat so »az-zurri« v okviru turnirja v Berlinu premagati prvega favorita bližnjega EP, reprezentanco Jugoslavije.
Na ženskem EP: Italija OK
PECS - V prvi tekmi na evropskem košarkarskem prvenstvu za ženske je Italija v okviru slaipme B (v njej so še Moldavija, Rusija, Bosna in Slovaška) prav v zadnji sekundi premagala1 Madžarsko s 70:69 (35:45), potem, ko so domače košarkarice vodile ves čas srečanja. Madžarke so še 40 sekund pred koncem vodile z 69:65 m imele na razpolago dva prosta meta, vendar so oba zgrešile. Pol minute pred koncem so Italijanke s bojko znižale zaostanek na eno samo točko, nato pa so domače košarkarice 4 sekunde pred koncem zgrešile met in dovolile Italijankam, da v protinapadu dosežejo zmagoviti koš.
Danes se bo Italija pomerila š Slovaško, neposredni prenos po RA12 pa se bo zadel ob 15. uri.
SKUPINA A: Nemčija - Španija 72:71
TENIS / MOŠKI POLFINALE V PARIZU
Guga je včeraj zasenčil Ronalda
Kuerten prvi Brazilec v finalu Roland Garrossa - Njegov nasprotnik bo Bruguera
PARIZ - Brazilskemu teniškemu igralcu Gustavu Kuertenu je vderaj uspelo zasenčiti nogometaša Ronalda. »Guga«, kot mu pravijo v domovini, je namreč prvi Brazilec, ki se je uvrstil v finale mednarodnega teniškega prvenstva Francije in o njem v teh dneh govori vsa Brazilija.
»Sploh si še ne morem predstavljati, da je to res,« je po zmagi v polfinalu proti Belgijcu Devvulfu dejal dvajsetletni bivši surfist iz Florianopolisa, ki se je tudi včeraj predstavil na igrišču v dresu z brazilskimi nacionalnimi barvami, za kar si je prislužil opomin strogih sodnikov Roland Garrosa, ki so od njega zahtevali, naj v jutrišnjem finalu pri oblačenju nekoliko bolj
upošteva tradicijo pariškega turnirja. Kuerten, ki mu nasvete pred vsakim dvobojem kar po telefonu daje stara mama, na jakostni lestvici poklicnih teniških igralcev zaseda trenutno 66. mesto, vendar bo po Parizu zanesljivo napredoval za veliko število mest.
Dvoboj z Devvulfom je trajal dve uri in Četrt. Belgijec je prvi igralec, ki je v Parizu igral v polfinalu, potem ko se je na glavni turnir uvrstil iz kvalifikacij. Včeraj je odigral svoj deveti dvoboj v zadnjih 17 dneh. Bil je utrujen in to se je poznalo še posebej na servisu, kjer je bil samo 35-odstoten. Kuerten je na nasprotnikovih napakah zlahka dobil uvodni set, v drugem pa je
po vodstvu s 3:1 popustil in izgubil pet iger zapored. Tretji set je bil pravi monolog Brazilca. Zmagal je v 17 minutah, v Četrtem setu pa je prvo zaključno žogo imel pri stanju 5:4, vendar je nato zmagal šele v dvanajsti igri. Na lestvici po zaslužkih je Kuerten dosegel kvoto 600.000 dolarjev, do nastopa v Parizu pa je v celi karieri spravil v žep 284.000 dolarjev.
Njegov nasprotnik v finalu bo Španec Sergi Bruguera, ki je potreboval štiri sete, da je stil odpor Avstralca Rafterja.
Polfinalna izida: Kureten (Bra) - Devvulf (Bel) 6:1, 3:6, 6:1, 7:6 (7:4); Bruguera (Špa) -Rafter (Avs) 6:7 (6:8), 6:1, 7:5, 7:6 (7:1).
VN Francije: dol25ccm na treningu prvi Rossi
LE CASTELLET -Italijan Valentino Rossi v razredu do 125 cc, Francoz Oliver Jacque v Cetrtli-trskem in Spanec Alex Criville v pollitrskem razredu so bili najhitrejši na včerajšnjem prvem treningu pred jutrišnjo Veliko nagrado Francije za svetovno motociklistično prvenstvo.
Najboljši Časi, 125 ccm: 1. Rossi (Ita, aprilia) 1:29, 197; 2. Manako (Jap, honda) l':9, 366; 3. Tokudo-me (Jap, aprilia) 1:29, 373; 250 ccm: 1. Jac-que (Fra, honda) 1:23, 733; 2. Capbos-si (Ita, aprilia) 1:23, 998; 3. Waldmann (Nem, honda) 1:24, 242; 500 ccm: 1. Criville (Spa, honda) 1:21, 456; 2. Doohan (Aus, honda) 1:21, 737; 3. Romboni (Ita, aprilia) 1:21, 916.
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA S^>i
NAMIZNI TENIS / NA NEDAVNEM MLADINSKEM DP
Danes in jutri 16 tekem
Po teh srečanjih bo položaj v skupinah že jasnejši
Kvalifikacije za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Franciji, se počasi bližajo h koncu, vendar pa je položaj še marsikje nejasen. Danes in jutri bo na sporedu 16 tekem, ki bodo lahko že prinesle odgovore na nekatera vprašanja.
SPORED SKUPINA 1 Jutri: Danska - BiH VRSTNI RED (v oklepaju število odigranih tekem): Danska (4) in Grčija (6) 10, Hrvaška (5)
9,	BiH (4) 3, Slovenija (5) 1.
SKUPINA 2
Danes: Gruzija - Moldavija VRSTNI RED: Italija (6) 16, Anglija (6) 15, Poljska (5) 4, Gruzija (3) 0, Moldavija (4) 0.
SKUPINA 3
Jutri; Finska - Azerbejdžan; Madžarska - Norveška
VRSTNI RED: Norveška (4)
10,	Madžarska (4) in Švica"(4) 6, Finska (4) 4, Azerbajdžan (4) 3.P
SKUPINA 4
Jutri: Belorusija - Škotska; Latvija - Avstrija; Estonija -Švedska
VRSTNI RED: Škotska (7) 14, Avstrija (5) 10, Švedska (5) 9,
Latvija (6) 7, Belorusija (5) 4, Estonija (6) 4.
SKUPINA 5
Jubi: Rusija - Izrael; Bolgarija - Luksemburg
VRSTNI RED: Izrael (6) 13, Rusija (5) 11, Bolgarija (4) 9, Ciper (6) 4, Luksemburg (5) 0.
SKUPINA 6
Jutri: Fersko otočje - Malta; ZRJ - Slovaška; Španija - Češka
VRSTNI RED: Španija (7) 17, ZRJ (7) 16, Slovaška (5) 12, Češka (4) 4, Fersko otočje (6) 3, Malta (7) 0.
SKUPINA 7
Danes: Belgija - San Marino
VRSTNI RED: Nizozemska (6) 15, Belgija (5) 12, Turčija (5) 7, Wales (6) 7, San Marino (6) 0.
SKUPINA 8
Danes: Makedonija - Islandija
VRSTNI RED: Romunija (6) 18, Irska (6) 10, Makedonija (6) 10, Litva (5) 9, Islandija (4) 2, Liechtenstein (7) 0.
SKUPINA 9
Danes: Ukrajina - Nemčija; Portugalska - Albanija
VRSTNI RED: Ukrajina (7) 13, Nemčija (5) 11, Portugalska (6) 9, Severna Irska (7) 7,: Armenija (6) 5, Albanija (5) 1.
Kras Telital 3. na društveni lestvici
Skupno je na državnem prvenstvu nastopilo 457 igralcev iz 142 društev
Nastop na državnem finalu je krona vseh naprezanj skozi celotno sezono, hkrati pa tudi kovačnica novih izkušenj, preizkušenj vzbajnosti, padcev in dvigov ter številnih doživetij za mladega športnika - skratka mala šola za življenje.
O državnem mladinskem prvenstvu, ki je bilo v Temiju od 21. do 25. maja smo podrobno poročati v glavnem o tistih, ki so segli po medaljah. Ker pa je Kras Telital tam nastopil z zajetno skupino obetavnih mladih igralcev (16 v posamični konkurenci, z enajstimi dvojicami in sedmimi ekipami) je prav, da njihov trud zabeležimo tudi s preglednico vseh njihovih uvrstitev. Petdnevna tekmovanja so bila zelo naporna, napetost in sbes sta bila stalno prisotna, pa tudi veselje, zadovoljstvo, Čeprav je bilo tudi nekaj razoda-ranja in solz. Kvantiteto tekem bi lahko simbolično označili s prepotenimi majicami: 24 prepotenih majic Katje Milic (računajoč nasprotnice, ne pa setov) oziroma dve manj Vanje Milic. To sta Krasovi mladinki, ki sta največkrat stopiti na stopničke
za zmagovalce. Kras Telital je kot društvo osvojil 3. mesto. Prvi je bil vsedržavni center iz Genove s 17 igralci, drugi je bil vsedržavni center Terni z 31 igralci. Kras Tehtal je bil prisoten bidi s štirimi benerji (Ge Ke Quiang, Wang Xue Lan, Sonja in Robi Milic), s spremljevalcem Lucianom Miličem in dopisnikom. Skupno pa je na DP nastopilo 457 športnikov iz 142 društev iz celotne Italije. KRASOVE UVRSTITVE DRŽAVNI NASLOV (1): Vanja Milič/Katja Milič (mladinske dvojice)
SREBRO (2):	Vanja
Milič/Katja Milic (mladinke ekipno), Daša Bresciani (naraščajni-ce)
BRON (6): Vanja Milic (mladinke), Martina Milič (naraščaj-nice), Katja Milič/Bojan Simo-neta (mešane mladinske dvojice), Daša Bresciani in Martina Mitič (ekipno naraščajnice), Jasmin Kralj in Kristina Stubelj (ekipno naraščajnice), Nataša Doglia, Sara Sardo in Martina Tretjak (ekipno deklice) OSTALE UVRSTITVE Posamezno, mladinke: Katja
Mitič (5. do 8.), Martina Milic. Ivana Stubelj (obe med 16), Nina Mitič, Daša Bresciani (obe med 32), Jasmin Kralj, Barbara Santini, Bojan Simoneta; na' rašCajnice: Jasmin Kralj, Kristina Stubelj (obe med 16)’ deklice/dečki: Nataša DogHa (med 16), Boštjan Milič (med 32), Uroš Fabiani.
Dvojice, mladinci/ke-Kralj/Santini (5. do 8.); Ivana Stubelj/Nina Milič (med 16)’ Bresciani/M. Mitič (med 32); Peter Santini/Bojan Simoneta (med 32); Vanja Milič/Peter Santini (med l6j’ narašCajniki/ce: Bresciani/M-Milic, Jasmin Kralj/Kristina Stubelj (ob 5. do 8.); M. Mitič/Dario Mucignat S. Giovanni (med 16)> Kralj/Gabriele Taverna (Cu® Udine) med 32; dedd/dekfice-Doglia/Sardo (5. do 8.); Uroš Fa biani/Boštjan Milič (med Im-Fabiani/Doglia (med 32); B. M1 lic/Sardo (med 32).	„
Ekipno, mladinke/ci: Kras (Ivana Stubelj, Nina Mitič) 5. do 8; (Peter Santini, Bojan Simone ta) med 32; deda (Uroš Fabiani, Boštjan Milic) 5.-8.	.
KOŠARKA / DODATNA TEKMA ZA NAPREDOVANJE
Dom želi v C2 ligo z zmago z Aiellom
Če bo prišlo do reorgonizocije lig, bosta napredovali obe ekipi in še tretjeuvrščeni
Domovci bodo drevi ob 20. uri v Sta-rancanu igrali dodatno tekmo za prestop v C2 ligo proti Aiellu, ki je v vi-demsko-pordenonskem okraju osvojil drugo mesto. Varovanci trenerja Livia Semoliča bodo tako teden po neuspelem poskusu proti Santosu imeli popravni izpit.
Zadnje Čase je veliko govora in pisanja, da bo z reorganizacijo kar nekaj ekip napredovalo v višjo, C2 ligo. Seveda tu je tudi Domovo moštvo, ki je osvojilo 2. mesto, in tudi Bor, kd je bil tretji.
»Zelja vseh igralcev in tudi moja je seveda ta, da bi si na igrišču prislužili napredovanje v višjo ligo,« je dejal Domov trener Livio Semolič. In dodal: »Bila bi to povsem zaslužena nagrada za vložen trud in požrtvovalnost igralcev.«
Kaj pa meniš o nasprotniku, ekipi Aiella?
»Aiello si je šele na zadnji tekmi prislužil drugo mesto in to na raCun Per-teola, ki je imel enako število točk, imel pa je slabšo razliko v koših. Aiello je
izkušena ekipa, ki ima zelo dobro prvo peterko, nima pa enakovrednih menjav. Sestavljena je s fizično dobro zgrajenimi in visokimi košarkarji, igralci pa so večinoma počasni. Najboljša posameznika ekipe sta branilec-krilo Viola, M je že igral v Čedadu, in krilo Bertoz.«
Glede na »sliko« o nasprotniku, kako ga mislite premagati?
»Mislim, da bomo morali vsiliti nasprotniku visok ritem, proti kateremu so ekipe z značilnostmi Aiella v velikih težavah.«
Kako ste se pripravili na to tekmo?
»Trenirali smo še kar dobro, glede na to da se je regularni del prvenstva že zdavnaj končal in da obdržanje zbranosti na treningih ni lahka stvar. Utrujenost, predvsem psihična, naCne še tako izkušene igralce. Glede na vse to in na sobotni poraz proti Santosu moram reci, da je bila intenzivnost na treningih precejšnja.«
Domovi navijači, ki se jih je že na prejšnji tekmi zbralo v velikem številu, bodo drevi spet prišli na svoj raCun. Upati je, da se bodo tokrat tudi vesehh.
KOŠARKA / TURNIR SARTI n
V tekmi za peto mesto Jadran ugnal Barcolano
Končna uvrstitev nekoliko nižja, kot je bilo pričakovati
TEKMA ZA 5. MESTO
Jadran - Barcolana 116:91 (46:46)
JADRAN: Arena 212, Rauber 20, Pregare 10, Grbec 9, Rebula 25, Oberdan 3, Tomasini 23, Požar 4, trener Čehovin.
BARCOLANA: Car-bonara 7, S. Miloch 8, Volpi 16, Job 6, G. Miloch 4, Colocci 11, Ellero 8, Sari 12, Valente 2, trener: Stibiel.
SON: 15, PON: Pregare, 3T: Rabuer 2, Grbec 1, Oberdan 1, Tomasini 1.
Po zelo slabem prvem polčasu, ko je bil izid izenačen, so jadranovci znatno bolje zaigrali v drugem delu tekme in tudi zanesljivo zmagali. Tako so jadranovci osvojili 5. mesto, kar je
sicer pod pričakovanjem, glede na okrnjeno postavo, s katero so nastopili na tem turnirju, in utrujenost vseh igralcev po napornem drugoligaškem prvenstvu pa več niso mogli doseči.
IZIDI
SKUPINA A: Moto-navale - Latte Carso 91:85; Latte Carso - Jadran 89:69; Jadran - Mo-tonavale 103:100. VRSTNI RED: 1 Latte Carso (+14 koš razlika), 2. SGT Motonavale 2 (+3), 3. Jadran 2 (-14).
SKUPINA B: Panauto - Don Bosco 98:76; Panauto - Barcolana 101:89; Don Bosco - Barcolana 100:95. VRSTNI RED: 1. Intermuggia 4; 2. Don Bosco 2; 3. Barcolana 0.
r ODBOJKA/PAtlAVOtANDO 97 n
Imsa Kmečka banka danes s Salonitom in VBU
Štiridnevna prireditev Pallavolando 97, ki jo prireja goriška odbojkarske zveza, bo danes doživela svoj višek. V športni palači bo danes popoldne, s pričetkom ob 19.30, mednarodni troboj«Veterani športa« z nastopom slovenskega prvaka Salonita iz Anhova, novopečenim Bl-ligašem tmso Kmečko banko in videmskim drugoligašem Volley bali Udine. Kljub temu, da je bila za valovce sezona izredno naporna, bodo danes nastopili praktično v popolni postavi, saj bosta manjkala samo Matej Cemic, ki se v Cagliariju mudi na pripravah državne mladinske reprezentance, in pa Fabjan Koršič. Vprašanje pa je, s kakšno postavo se bosta predstavila ostala dva tekmeca. Pred turnirjem bo ob 19.15 na sporedu tekmovanje za tolkaCe, po končanem troboju pa še množično srečanje 100:100, ki je namenjeno vsem ljubiteljem odbojke.
Sinoči je bil v telovadnici Slovenskega športnega centra tekma za trofejo Flamio med zmagovalcema tržaške in goriške 1. ženske divizije, v Katoliškem centru v LoCniku pa je bil turinir v miniodbojki. Nagrajevanja bodo v nedeljo dopoldne v Auditoriumu Fogar.
ODBOJKA / NA 4. MEMORIALU GOLOB
Naš prapor na 2. mestu
Proti Remanzaccu in tržaškemu Riguttiju igral neodločeno
Na 4. memorialu Golob za zmagovalce moških 1. divizij v naši deželi, so odbojkarji Nsašega praporja zasedli drugo mesto za tržaškim Riguttijem in pred Remanzaccom iz videmske pokrajine. Na troboju so se ekipe pomerile med sabo na dva igrana seta, vsak set pa je veljal eno točko. V uvodni tekmi je Naš prapor igral neodločeno 1:1 z Remanzaccom. Nasprotnik je bil dokaj povprečen, a je imel v svojih vrstah enega zelo močnega napadalca, ki je tudi zelo dobro serviral v skoku, vendar pa je bil njegov učinek iz točke v točko slabši, tako da je bil v drugi tekmi med Remanzaccom in Riguttijem že manj opazen in boljši Tržačani so zmagali z 2:0. Troboj se je končal s tekmo med goriškim in tržaškim prvakom, ki sta se razšla pri neodločenem izidu 1:1.
Končni vrstni red je bil torej: Rigutti 3, Nas prapor 2, Remanzacco 1. Po mnenju trenerja Sandra Legiše so vse šesterke zaigrale bolj poletno, s tem nastopom pa se je za Naš prapor sezona, v kateri so dosegli toliko pirCakovano napredovanje v D ligo, tudi končala.
Trofeja Golob, v spomin na prezgodaj preminulega odbojkarskega sodnika, je sodila v okvir prireditve Pallavolando 97, ki jo organizira goriška odbojkarska zveza. Nagrajevanje memoriala bo v nedeljo dopoldan v Auditoriumu Fogar.
Izidi troboja: Naš prapor - Remna-zacco 1:1 (9:15, 16:14), Rigutti - Rem-nazacco 0:2, Rigutti - Naš prapor 1:1 (15:6,9:15).
NAS PRAPOR: Legiša, BevCar, Cev-dek, KoreCic, Sošol, Juretic, Boškin, Sfiligoj, Miki us, Ippolito, Paulin.
V selekciji »D« in promocijske lige tudi našikošarkarji
HOKEJ NA ROLERJIH / PO USPEHU V TRISSINU
Polet Kwins zdaj za uvrstitev v finale
Že jutri prvi dve tekmi v Bocnu - Poletovci doslej upravičili vsa pričakovanja
Drevi ob 20.30 bo v tržaški telovadnici, v Ul. Montecengio zanimivo košarkarsko srečanje med izbrano selekcijo D li-gašev in igralcev promocijske fige. Organizatorja te All-Stars tekme sta društvi Chi-arbola in San Vito.
V obeh ekipah nastopajo tudi košarkarji naših društev. Od D ligašev so: Susani in Mauro Simonič (-Bor), Civardi (Konto-vel) in Persi (Cicibo-na); naša predstavnika iz promocijske fige sta De Guarrini in trener Denis Salvi (oba Breg).
Za naše košarkarje je to vsekakor lepo Priznanje, še posebno Pa za Bregovega trenerja Denisa Salvija, ki so mu skupno z ^Valterjem Forzo zaupali vodenje te selekcije, Čeprav je Breg v Prvenstvu osvojil zadnje mesto.
Kot je bilo pričakovati, je Polet Kwins v 3. krogu kvalifikacij za državno prvenstvo v hokeju na rolerjih v Trissinu zanesljivo premagal še zadnjo oviro in premočno osvojil prvo mesto na lestvici. S tem se je tudi uvrstil v play-off za finale in prvi
krog bo že jutri v Bocnu.
Tekmi v Trissinu sta bili pravzaprav monolog Poletovih predstavnikov, ki so dodobra prerešetali nasprotnikovi mreži, saj so skupno na dveh tekmah dosegli kar 31 golov, prejeli pa samo enega.
IZIDA 3. KROGA
Polet Kwins - Sorči Verdi Verona 12:0 (3:0, 2:0, 3:0, 4:0)
Polet Kwins - Falcoms Mogliano 19:1 (6:0, 6:0, 4:1, 3:0)
POLET: Mojmir Koko-rovec, Mitja Kokorovec skupno na 2 tekmah 4 gole + 2 asistenci, Fonzari
7+1, D. Medeot 3+3, M. Medeot 7+2, Poloni 4+1, Borme 1+0, F. Volpet 2+3, R. Volpet 1+2, Boz-zato 1+0, trener Rušanov.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Polet Kwins 15; 2. Trissino 12; 3. Sorči Verdi Verona 6; 4. Falcoms Mogliano 3; 5. Chioggia 3; 6. Scaltenigo 0.
V	3 krogih, ki so bili vsi v Trissinu, so poletovci dosegli kar 76 golov, dobili pa so jih samo 5. Že to dejstvo zgovorno priča o veliki premoč Poletovih rolerjev.
V	Bocnu Čakata jutri poletovce prvi tekmi play-offa. Ob 9. uri bodo igrali proti ekipi Totem iz Trevisa, ob 12.00 pa proti Bressanoneju.
Teden kasneje pa bodo spet zaposleni v Bocnu. V soboto, 14. 6. bodo ob 14. uri igrali proti Gortini, v nedeljo, 15. 6. bodo ob 9. uri igrali proti Monzi, ob 12.00 pa proti ekipi But-chers iz Mester.
domači šport
Danes
Sobota, 7. junija KOŠARKA
DODATNA TEKMA ZA C2 LIGO
20.00	v Starancanu: Dom Agorest Rob Roy -Aiello
TENIS
UNDER 14 - MOŠKI
15.00	na Padricah: Gaja - Ganeva UNDER 12 - ŽENSKE
15.00 na Padricah: Gaja - San Vito
Jutri
Nedelja, 8. junija 1997 HOKEJ NA ROLERJIH
PLAY-OFF ZA FINALE
V Bocnu, ob 9.00: Polet Kwins - Totem Treviso; ob 12.00: Polet Kwins - Bressanone
Obvestila
SZ SLOGA
vabi vse elane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v Četrtek, 12. t. m., ob 20. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava, volitve in nagrajevanje najuspešnejših ekip v sezoni 1996/97. Vabljeni!
MOSPDT
organizira v nedeljo, 8. junija, izlet z gorskimi kolesi na Tr-stelj. Zbirališče bo na parkirišču pri avtobusni postaji v Sempolaju ob 10. uri. Informacije nudi Maksi Kralj (tel. 229463) v večernih urah.
FC PRIMORJE
sklicuje v sredo, 11. 6. 34. redni občni zbor na sedežu kluba na Proseku. Prvi sklic bo ob 20.00, drugi pa ob 20.30. Dnevni red: poročila, razprava, razno. Vabljeni elani in simpatizerji.
KKBOR
sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 23. t.m. na stadionu »Prvi maj« ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev; 2. predsedniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. razrešnica staremu odboru; 5. volitve; 6. razno:
Vabljeni člani in prijatelji!
SD KONTO VEL - SEKCIJA MINIB ASKET
prireja na odprtem igrišču na Kontovleu tridnevni teCaj za
začetnike in minikošarkarje. TeCaj bo v torek, 10., v sredo,
11.	in v četrtek, 12 t.m. od 16. do 17. ure za letnike od 1988 do 1991 in od 17. do 18. ure za letnika 1986/87.
Vabljeni vsi začetniki.
SD POLET - KOŠARKARSKI KAMP 97 bo tudi letos v Prosvetnem domu na Opčinah, in sicer od 23. do 28. t.m. in bo za letnike 1983 in mlajše. Za informacije na sedeZu Poleta, Ul. Ricreatorio, 1 v Prosvetnem domu na Opčinah vsak torek, Četrtek in petek od 17. do 20. ure.
SKBRDINA
organizira v nedeljo, 15. junija v Repnu (blizu nogometnega igrišča) 6. kraški bike slalom in vzporedni bike slalom s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba - Pro-seška ul. 131 na Opčinah, v petek 13. junija, od 19. do 21. ure. Inf. na tel. št. 212859 in 299573.
SKBRDINA
sporoča, da bodo v nedeljo, 15. junija, ob priliki 6. Kraškega bike slaloma prisotni predstavniki Andraževe tvrdke.
SD PRIMOREC
prireja od danes, 6. do 15. junija turnir v malem nogometu za 3. Trofejo Gostilna-pizzerija VETO na nogometnem igrišču v Trebčah. Umik tekem 19.30 - 20.45. Navijati in ljubitelji nogometa toplo vabljeni!
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita na Obmejno planinsko srečanje, Id bo na Vršiču v nedeljo, 8. junija. Za informacije tel. 208373 (Lutiano).
SZ SLOGA
prireja odbojkarski tečaj za fante letnikov ’83 do ’90 in deklice letnikov ’85 do ’90, ki bo na Opčinah od ponedeljka 16. do srede 25. junija od 9. do 16.30. Vkluceno je tudi kosilo v restavracijah Veto in Rino. Vpisovanja in informacije lahko dobite v uradu ZSSDI, Ul. S. Francesco 20, od 8. do 16. ure, tel. 635627. Vpisovanje bo možno tudi neposredno v telovadnici na Opčinah ob začetku tečaja.
SK KRAS - odsek za rekreacijo
organizira teCaj tenisa za osnovnošolske in srednjetoUB otroke ter odrasle rekreativce. Za vpisovanje in informacija pokličite v tajništvo društva, tel. 229477 v dneh: ponedeljek, od 9. do 12. ure, četrtek, od 17. do 19. ure in petek, od 9. do
12.	ure.
VCCUPA
prireja tečaje jadranja za otroke od 23. 6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za windsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 oh sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00.
TPK SIRENA
prireja tečaje jadranja za otroke od 16.6. do 27.6. in od 7.7. do 18.7. Informacije in vpisovanje na sedeZu kluba v Mira-marskem drevoredu 32 ah po tel. in faxu 422696 ob ponedeljkih in Četrtkih od 18. do 20. ure.
SD MLADINA - rolkarsld odsek
vabi vse, ki bi radi kaj zvedeh ah se spoznah z rolkanjem, v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16.45.
SD POLET
sporoča, da bo začetek brezplačnega tečaja hokeja na rolerjih v sredo, 11. t.m. ob 15. uri v Prosvetnem domu na Optinah.
Beneški bienale: Slovenijo bo zastopal J ožje Barši
Sto let po prvem nastopu slovenskih umetnikov na Beneškem bienalu bo Slovenijo na tej prireditvi letos zastopal kipar Jože Barši. Kot na zadnjih dveh bienalih bo tudi letos slovenski paviljon v razstavišču Ateneo San Basso na Trgu sv. Marka. Barši, eden vodilnih avtorjev sodobne slovenske likovne umetnosti, bo na bienalu predstavil projekt z angleškim naslovom There are Many Ansvvers to the Question About Why to Grow Vegetables (Obstaja mnogo odgovorov na vprašanje, zakaj gojiti zelenjavo), katerega osrednja metafora, okrog katere je strukturirana celotna postavitev, je navidez banalno vprašanje o gojenju zelja, ki pa v sebi skriva globoka teoretska vprašanja o umetnosti in naravi bivanja. Slovenski paviljon se bo za obiskovalce odprl prihodnjo sredo.
Prostor Baršijeve razstave ni idealen abstraktni prostor, očiščen vseh efememosti, temveč ga namerava avtor v zatemnjenem okolju nekdanje cerkve, oddaljene od osrednjega bienalnega prizorišča Giardinov, napolniti z na videz naključnimi predmeti; z njimi skuša opozoriti na različne možnosti razumevanja prostora. Tako bodo razstavni prostor oblikovala lesena korita, v katerih bodo rasle zeljnate glave, osvetljene s posebnimi žarnicami za gojenje zelenjave, ležišča iz preprostih žimnic in stoli-skulpture, na katerih si bodo
obiskovalci lahko odpočili, celoto pa bo dopolnjevala skladovnica steklenic s pitno vodo, ki jih bodo obiskovalci lahko odnesli s seboj (pas za prenašanje steklenico je oblikoval Novi kolektivizem).
V skladu s svojim teoretičnim zanimanjem glede narave umetniškega dela in njegovega odnosa do gledalca, ki ga izraža že sam naslov projekta, Barši obiskovalcev razstave ne jemlje kot abstraktna bitja, temveč kot določne ljudi, ki jih z zasnovo projekta skuša pritegniti v interakcijo z razstavljenimi objekti. Njegova razstava tako postane prizorišče nekega dogajanja, ki ne določa že vnaprej gledalčevega obnašanja. Prav ta odprtost njegovega dela je, kot je na novinarski konferenci poudarila komisarka in direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, glavni razlog za izbor Baršija na letošnjem bienalu. Pomočnik komisarke Igor Zabel je ob tem izpostavil tudi proce-sualnost projekta, ki ni bil v celoti zamišljen vnaprej, temveč je v Ate-neu San Basso nastajal sproti.
Jože Barši sodi med osrednje avtorje sodobne slovenske likovne umetnosti. Po končanem študijo arhitekture je končal študij kiparstva in v slovenski likovni sceni nastopil sredi 80. let, skupaj z močno generacijo slovenskih umetnikov, ki je uveljavila t.i. fenomen "novega slovenskega kiparstva". Za Baršija je značilno, da je v svojem delu izhajal iz najpreprostejših
vprašanj, ki so ga vodila k elementarnim rešitvam in preprostim formam. Barši sam poudarja, da v svojem delu ne izhaja iz izkušnje minimalizma, temveč so mu bližje vprašanja, ki se odpirajo ob arhitekturi. Prav zato njegovi kipi tudi ne ostajajo čvrsti, avtonomni in čisti gestalti, temveč se lahko - kljub poudarjeni preprostosti materialov, oblik in postopkov - povezujejo v kompleksne, .včasih dvoumne, vselej pa natančno organiziranem oblikovane postavitve. Barši se je predstavil na številnih samostojnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, med drugim je lani razstavljal v newyorški galeriji "Art-OMI".
Ob Slovenski predstavitvi na beneškem bienalu je izšel trijezični katalog/umetniška knjiga z Baršije-vimi fotografijami. Velik del kataloga je prazen, s čimer bralcu omogoča, da predstavitev dopolni s svojimi vtisi in zamislimi. Predstavitev slovenske selekcije na Beneškem bienalu 1997 so omogočili ministrstvo za kulturo, Nova ljubljanska banka in Lesna industrija Bled. (STA)
Betontanc na gostovanju v Braziliji
Skupina Betontanc se s predstavama Za vsako besedo cekin in Know your enemy! te dni udeležuje mednarodnega festivala v brazilskem mestu Londrina.
Na letošnjem jubilejnem, 30. festivalu, ki poteka od 27. maja do 8. junija, se bodo zvrstile predstave 22 gledaliških, plesnih in glasbenih skupin iz Nemčije, Argentine, Brazilije, Kanade, Čila, Kolumbije, Španije, ZDA, Francije, Peruja in Slovenije.
Omenjeni festival je najstarejši in najpomembnejši brazilski neodvisni festival; njegove korenine segajo v začetek 60. let, ko so umetniki iz Londrine zavzeli radijske postaje, prizorišča, plesne dvorane, šole, cerkve in druge javne prostore. Festival je najprej podpiral regionalno gledališko in glasbeno produkcijo, v prvi polovici 80. let je navezal stike z latinskoameriško kulturno sceno, nato pa se je dokončno uveljavil z mednarodno priznanimi gosti z vsega sveta, sporočajo iz gledališča Glej, producenta omenjenih predstav skupine Betontanc. (STA)
Četrt stoletja srečanj »štiriperesne deteljice«
V Stražišču pri Kranju se bodo danes srečali štirje pevski zbori in to kar petindvajsetič zaporedoma.
Zbori iz Stražišča, Brežic, Železne Kaple na avstrijskem Koroškem in Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, so se na prvem srečanju (februarja 1973) v Kranju dogovorili, da se bodo izmenoma srečali vsako leto. Določili so tudi vrstni red: Stražišče, Brežice, Prosek - Kontovel, Železna Kapla.
Kljub temu, da je v posameznih zborih prišlo do sprememb (pristop mladih, odstop starejših pevecv) in seveda tudi do zamenjave dirigentov, si je malokdo mislil, da bo ta »štiriperesna deteljica«, kot pevci pravijo temu vsakoletnemu snidenju, doživela tako visok jubilej.
Zato bo danes v Standrežu vladalo razpoloženje, na katerega pa so lahko zbori in pevci ponosni. V zboru Vasilij Mirk je kar devet pevcev, ki je doslej nastopilo na vseh 24 srečanjih, na katerih so preživeli veliko prijetnih ur in z njih odnesli tudi mnogo lepih spominov. Na srečanjih se obnavljajo prijateljstva, trdna vez se še utrjuje, predvsem pa so srečanja dokaz, da pesem ne pozna meja.
Zato ob 25-srečanju pevskih zborov iz štirih predelov slovenskega kulturnega prostora, se pravi Gorenjske, Posavja, Koroškega in Tržaškega, ali treh držav; Slovenije, Avstrije, Italije, zaželimo nastopajočim »kar naprej po tej poti«.	(b.r.)
Trg Gutenberg: pozitivna izkušnja za Tržaško knjigarno
Do zaprtja letošnjega tržaškega knjižnega sejma manjka še nekaj dni, vendar pa je obračun za Tržaško knjigarno pozitiven (foto KROMA). Odziv občinstva je bil namreč nadvse zadovoljiv, saj so se ob razstavljenih knjigah radi ustavljali tako italijanski kot slovenski kupci. Ob zanimivem izboru knjig na takšen odziv, po mnenju uprave TK, vpliva tudi odnos do obiskovalcev, iz katerega je razvidna velika ljubezen do knjige, v nasprotju s tezo, da je knjiga ena prodajno blago kot toliko drugih.
Tudi ob tej priložnosti pa se mora Tržaška knjigarna soočiti z dejstvom, da so slovenske knjige v povprečju precej dražje od italijanskih. Zaradi tega mora biti prodajalec pri izbiri previdnejši in ponuditi zanimivo »blago«; kaže,
da je imela tokrat TK srečno roko, saj na primer italijanski obiskovalci radi segajo po prevodih slovenskih literarnih del, predvsem po Kosovelovih in Zlobčevih poezijah. Dobro gredo v prodajo tudi turistični vodniki in av-
tokarte po Sloveniji, med novitetami pa je veliko zanimanja med vsemi vzbudila knjiga Gli anni bui della Sla-via, ki jo je izdala zadruga Dom. Med domačimi avtorji pa je med najbolj prodanimi Mario Magajna: Trst v črnobelem v
obeh izdajah, slovenski in italijanski, in monografija, ki jo je ob njegovi lanski razstavi v Ljubljani izdal Arhitekturni muzej, sta spodbudila veliko obiskovalcev k nakupu zanimivih publikacij o delu izredno znanega fotografa.
FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA	SLOVENIJA
TRST
Kulturni dom
V torek, 10. t.m., ob 20.30 koncert, ki ga Glasbena matica prireja v poklon skladatelju Pavletu Merkuju ob njegovi 70-letnici. Sodelujejo vokalno-instrumentalne skupine, ki delujejo v okviru Glasbene matice.
Gledališče Verdi
Pomladna simfonična sezona 1997
Jutri, 8. t.m. (Red B) ob 18. uri koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Janos Fiirst, violinist Uto Ughi. Na programu Strauss in Brahms.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500).
Matineje
Jutri, 8. t.m., ob 11. uri koncert Filharmonikov Gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija. Izvajali bodo skladbe B. Brittena.
Gledališče Rossetti
Danes, 7. t.m., ob 20.30 (Red druga sobota) bo na sporedu musical Alexandra Brefforta »Sladka Irma«, glasba Marguerite Monnot, režija Antonio Calenda. Nastopajo Daniela Giovanetti, Fabio Camilli, Paolo Triestino in Gian. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeč.
TRŽIČ
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 8. t.m., ob 20.30 v glavni dvorani filmska predstava: »Ljudstvo proti Larryju Flin-tu«. Režija Miloš Forman; gl. vloge: Woody Harrelson, Courtney Love.
V petek, 16. t.m, ob 20.30 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor se bo predstavilo z musicalom Marka Vezoviška »Faust TV«.
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture Cankarjev dom
Kosovelova dvorana: danes, 7. t.m., ob 21. uri monodrama Uršule Cetinski »Alma«.
Igra Polona Vetrih. Predstava bo v slovenskem jeziku, sočasni prevod v angleščino.
Mestni in Prešernov trg ter obrežje Ljubljanice: v torek, 10. t.m., ob 18. uri lutkovno-ambientalni spektakel »Povodni mož«. Helena Sobar Zajc in Lutkovno gledališče Jože Pengov. Ponovitev 14. t.m..
Slovensko mladinsko gledališče: v torek, 10 t.m., nastop gledališke skupine Quartet.
Občinsko gledališče
V petek, 13. t.m., ob 20.30 nastopata glasbenika Roberto Fabbriciani in Mayumi Miyata.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno Gledališče
Danes, 7. t.m., ob 19.30 ponovitev musicala »Elvis«. Vse predstave so zaradi obnove gledališkega poslopja v hali 7 celovškega sejmišča.
GLOBASNICA
V Ljudski šoli: jutri, 8. t.m., ob 14.30 Slovesnost ob 5-letnici otroškega zbora Živ-žav ter predstavitev ČD plošče.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: danes, 7. junija, ob 19.
uri koncert Jazz Session s Harryjem Stojko .
V	soboto, 14. junija, ob 20. uri Kabaret s Hevvigom Seebockom.
V	nedeljo, 15. junija, ob 18. uri ponovitev igre »Divji lovec«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: v petek, 13.t.m., ob 20. uri Koncert »Vom Schettl in die UngevviBheit«.
V	soboto, 21. junija, ob 20. uri Open Air »Kurt Ostbahn & Die Kombo«.
OBIRSKO
V	Gostilni Kovač: danes, 7. t.m., ob 20.30 Koncert in veselica. Sodeluje MoPZ Valentin Polanšek.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA
Kulturni dom
Danes, 7. t.m., ob 20.30, Glasbeni večer za UNICEF.
__________SLOVENIJA_____________
NOVA GORICA
Dvorec Vogrsko
V petek, 13. t.m., ob 20.30 Večer dalmatinskih pesmi. Nastopila bo klapa »Adrion« z Makarske.
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture
Cankarjev dom - Gallusova dvorana: v
ponedeljek, 9.t.m., ob 19.30 koncertna izved-
ba Jevgenija Onjegina P. I. Čajkovskega; dirigent: Valerij Gergiev.
V sredo, 11. t. m., koncert simfonikov RTV Slovenije v počastitev Soluna, evropske kulturne prestolnice. Dirigenta: D. Masson in V. Globokar. Na programu: Xenaxis, Aperghis in Globokar.
Slovenski etnografski muzej: danes, 7. t.m., koncert ansambla Janosi.
Slovenska filharmonija: v ponedeljek, 9. t.m., koncert violinista Viktorja Tretjakova in pianista Michaila Erochina.
Mednarodni festival »Druga godba«
Križanke - Poletno gledališče: danes, 7. t.m., nastopajo »Transglobal Underground« (Velika Britanija) in »Musafir - Gypsies Froffl Rajasthan« (Indija).
Prešernov trg: danes, 7. t.m, ob 12. uri nastopajo »Musafir - Gypsies From Rajasthan« (Indija).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«.
Palača Costanzi: še jutri, 8. t.m. je na ogled razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-stava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«.
Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: jutri, 8. t.m„ ob 11. uri otvoritev skupinske razstave z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«.
Galerija Lipanjepuntin: na ogled so dela S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija.
Studio d’arte Nadia Bassanese: v torek, 10. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave Luciana Trojanisa. Razstava bo odprta do 30. t.m., ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 17. do 20. ure.
GORICA
Kulturni dom: do 20. t.m. je na ogled samostoj-
na razstava ilustratorke Vesne Benedetič. Goriški grad: danes, 6. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave - Albrecht Diirer 1471-1528.
__________SLOVENIJA
SEŽANA
Kosovelova knjižnica: do 20. t.m. je na oglod razstava Lojzeta Spacala.
ŠTANJEL
Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« .
KOROŠKA
Sol
CELOVEC
Deželna galerija: do 30. t.m. razstavlja
LeVVitt.
Kavarna Karner: odprta je razstava Tatjan6 Jenko.
Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7)-
do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrij3, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
ŽITARA VAS
Kulturni dom Kumst: na ogled je etnolo^3 razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«-
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Hartvvig Bischol-
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 22. t.m. razstav F Franco Vecchiet.
A RAI3
slovenski
program
Za Trst. na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
TV dnevnik
® RAI 1
7.00
7.30
9.40
10.00
10.30
12.25
12.35
13.30
14.30
15.20
15.50
18.00
18.10
18.45
19.20 20.00
20.35
20.50
23.15
23.25 0.15 0.35
2.05
3.00
Dokumenti
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajse L’ albero azzurro - Piavo drevo
La Raichevedrai: Napoved televizijskih pmgr. Film: Franco e Ciccio su-perstars (kom., It. ’74) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Edina priča
Dnevnik, 14.00 Trbuna o referendumih Aktualna oddaja: Linea blu (vodi Puccio Corona) Sedem dni v Parlamentu Variete: Disnev Club, vmes risanke Gargoyles in Classic Cartoon, limon in Pumbaa Dnevnik
Nabožna oddaja: Sedmi dan
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca)
Variete: Fantastica italia-na (vodita Giancarlo Ma-galli, Teo Teocoli) Dnevnik, 23.20 Izžrebanje lota
Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Sobotni klub - Film: Per-che Bodhi Dharma e par-tito per 1’ Oriente? (dram., Kor. '89, i. Pan-Yong Yi)
Aktualno: Dalle aparole ai fatti-Od besed k dejanju
Film: Adam in Eva
RAI 2
S? RETE 4
	Variete: Scanzonatissima	M
	Nad.: La traidora	B
	Film: Carmela e una	
	bambola (kom., It. ’58)	
	Dnevnik	
	Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja	
	Dnevnik	
	Aktualno: Domani e un	
	altro giorno, 11.00 Evro-	
	pski dnevi	
	Perche? - Zakaj?	
	Dnevnik	
	Ci vediamo in TV	
	Dnevnik, 13.30 Tribuna	
	o referendumih, vreme	
	Mladinski variete: Super-	
	giovani (vodi F.Santoro)	
	Košarka: Italija-Slovaška	
	Variete: Caro Carosello	
	Film: 11 supercolpo dei	
	cinque dobermann d’ oro	
	Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile	
	Nan.: Hunter	
	Komični filmi	
	Dnevnik	
	Film: Vendetta in blu (dram., ZDA ’95)	s
	Proza: E fuori nevica! (kom., V. Salemme)	
	Dnevnik	
	Napoved TV programov	
RAI 3
Film: AH’ ombra di una colt (vestern, It. '66) Napoved TV programov Film: Moja sestra Evelina (kom., ZDA ’42) Aktualno: Pred premiero Tgr - Kmetijstvo Dnevnik
Aktualnosti o Albaniji: Da costa a costa Nan.: Komisar Maigret Deželne vesti, dnevnik, vreme
Sobotni Šport, vmes tenis, 18.00 rugby Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e Variete: Blob Nogomet: Francija - Anglija
Dnevnik in deželne vesti Aktualna oddaja: Le in-fedeli - Nezveste (vodi Gloria De Antoni) Dnevnik in vreme Aktualno: Liberalizem 21. stoletja
NoCni Šport: boks, 1.25 tenis
Nad.: Lasciati amare TV film: Anastazija (’86, i. A. Irving, O. Sharif) Pregled tiska Dok.: Orizzonti lontani Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik
Šport: L’ Italia del Giro Kviz: Kolo sreče Dnevnik
Kolesarstvo: Arriva il Giro, 14.30 21. etapa, 17.00 Studio tappa Aktualno: Iva show Dnevnik in vreme Kolesarstvo: Giro sera Variete: Game Boat Film: Senza -vda di scam-po (krim., ZDA '86, i. K. Costner, G. Hackman) Film: II giustiziere sfida la citta (dram.. It. ’75, i. T. Milian, J. Cotten) Pregled tiska Nan.: Spenser
B CANALE 5
Na prvi strani Nan.: La donna bionica Aktualno: Nonsolomoda Teleprodaja Nan.: Dieci sono pochi Aktualno: Anteprima Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualna odd.: Amici -Prijatelji (vodi Maria De Filippi)
Nan.: La tata
Nan.: II ritomo di Missio-ne impossibile Nan.: lo e la mamma (i. delia Scala, Gerry Scotti) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti in Franco Oppini)
Variete: Italiani nel modno (vodi Alessandro Ip-polito)
Dnevnik
Film: Italia Village - II tuo sogno nel verde (kom., It. '94, i. Milena Vukotic, Maria A. Monti, Stefano Masciarella), vmes (0.30) dnevnik Sgardbi quotidiani Pregled tiska
% ITALIA 1
fr* Slovenija 1 fr* Slovenija 2
6.10
10.15
10.45
11.35
12.05
12.20
12.55
13.30
14.30
15.30 16.00
17.25
■17.30
18.00
18.30
19.00
20.00
20.30 20.45
22.45
0.45
Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Šport: rally Aktualno: Planet Nan.: Mc Gyver Aktualna odd. o otrocih: Pianeta bambino Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao ciao parade, risanke Šport: Mai dire gol Nan.: Agli ordini papa Variete za najmlajse: Prave su strada di Bim Bum Bam, risanke Variete: Batroberto 2 Nan.: Primi baci Aktualno: Planet Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Nights Variete: Edizione straor-dinaria!
Odprti studio Film: Scuola di ladri -Parte seconda (kom., It. ’87, i. P. Villaggio)
Film: Bounty Tracker -Poliziotto a Los Angeles (krim., ZDA ’92, i. Lorenze Lamas)
Fatti e misfatti
# TELE 4
16.45
14.45 17.00
19.20
20.05
20.35
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Nad.: La ribelle
Film: La bella addormen-
tata
Gospodarstvo Športna oddaja Yanta Yo
(•) MONTECARLO
S 19.30, 22.30, 1.15 Dnev-1 nik, 19.50 TMC Šport El Strettamente personale ^ Film: II dominatore di Chicago (dram., ZDA ’58, i. Robert Taylor)
Varieteja: Tappeto volan-te, 17.50 Zap zap Aktualno: Check Point Film: Operazione Cicero (krim., ZDA ’52)
Film: La Rosa e lo Scia-callo (krim., ZDA ’90)
15.55
20.10
20.30
23.00
	Vremenska panorama		2.40 Teletekst
	Včeraj, danes, jutri		Euronews
	Tedenski izbor: nan.		Otroški program: Rado-
	Snežna reka - Saga o Mc-		vedni Taček: Zavesa,
	Gregorjevih (AvstraL,		9.30 Pod klobukom.
	14.)		10.15 Zgodbe iz školjke
	TV igrica: Hugo (pon.)		Mi smo pa v selah doma
	Tiskovna konferenca -		(1. del)
	Srečanje predsednikov		Tedenski izbor: film Ju-
	Tedenski izbor: Tednik,		tro naslednjega dne
	12.00 Parada plesa		(ZDA, 1986, r. Sidney
	Poročila		Lumet, i. Jane Fonda, Jeff
	Razvedrilna oddaja TV		Bridges, Raul Juha)
	Koper: Karaoke	ITIjg	Razvedrilna oddaja
	Nanizanka: Strela z ja-		Francoska nanizanka: Iz-
	snega (Nemčija, 4. ep.)		zivalci (36. epizoda)
	Otroški program: Tabor-		Tenis: Grand Siam (pre-
	niki in skavti, 15.15 Sprehodi v naravo (12.		nos iz Pariza)
	odd.)		Zaključek festivala (pre-
	Film: Lump (Danska, ’94,		nos iz Portoroža)
	r. Peter Roos, i. M. Har-		Francoska nanizanka: Iz-
	dinger, R. Schwenger)		zivalci (37. epizoda)
	Videostrani		Včeraj, danes, jutri
	Obzornik		Angleška poljudnoznast-
	Dokumentarna oddaja:		vena serija: Cesarstvo
	Svet narave - Krdelo v		žuželk - Na bojišču 3.
	nevarnosti (VB, 1. del)		del)
	Oddaja o ljudeh in živa-		Nogometni turnir: Fran-
	lih: 4X4		cija - Anglija, v odmoru
	Ozare		kolesarska dirka Giro d’
	TV prodaja		Italia
	TV igrica: Hugo		Film:	Once Around
	Včeraj, danes, jutri		(ZDA, 1991, r. Lasse
	Risanka		HAlstrom, i. Richard
	TV dnevnik 2, vreme		Dreyfuss, Holly Hunter)
	Spori, 19.50 Utrip		V vrtincu
	Teater Paradižnik (2. del)		Sobotna noč
	Za TV kamero		
	Novice iz sveta razvedrila		
	Poročila, vreme, šport		
	Zlata šestdeseta sloven-		
	ske popevke: Nostalgija z Evo Sršen (27. oddaja)		
	Nad.: Zlata naveza (VB, 6. del)		
	Videostrani		
® Koper
15.00 16.20 17.10 17.40
18.00 18.45
Euronevvs
Nanizanka: Police News Dokumentarna oddaja Risanke: Baba Malti TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika
Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Juhi je nedelja - verska oddaja
Dokumentarna oddaja, 20.00 Srečanje predsednikov srednjeevropskih držav, 20.25 Nogomet: Francija - Anglija TV dnevnik: Vsedanes, vreme Mednarodni festival športnih filmov Športni dokumentarec: Primož, vleeeci Vsedanes - TV dnevnik

"N
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 7.40 - KUltura; 8.05 Sobotna raglja; 9,30 O jeziku;
10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna °dd. v tujih jezikih; 23.10 Literarni nokturno;
23.30	Kratka igra.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Ko-ledar prireditev; 9.35 Popevki; 11.35 Obvestila; 12.00 Moped show; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.30 DIO; 16,00 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19:30 šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jambalaya.
Slovenija 3
Z.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, b|ues...; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni
rt; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci (3. del); 18.25 V podvečer; 20.00 Lirtična tragedija: Ojdip; 21.45 Do polnoči; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna;
9.00	Kulturni koledar; 9.45 Du jes?l; 10.40 Power play; 10.45 Terenska akcija; 13.30 Turistična poročila, pomorske informacije;
14.00	Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.15 Športna sobota;
22.00	Zrcalo dneva; 22.20 Večer večnoze-lenih s T. Pircem; 0.00 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po
željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Kot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri, vmes (9.00) Ona in Jaz = Oba; 10.10 Koncert: Slovenski kvintet trobil; 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Glasbeni predah; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Madi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mlin glasba; 18.00 Mala scena: Ljudje ob cesti (M. Lipovec, dram. L. Rehar, 3. del); 18.40 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah;!7.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni Ir. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
X
r _ . SREDISCE
20
Sobota, 7. junija 1997
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE AMT1-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.44. Dolžina dneva 15.23.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.28 najriižje -62 cm, ob 12.11 najvisje 32 cm, ob 17.24 najnižje -10 cm, ob 23.01 najvisje 41 cm. Tutri: ob 5.59 najnižje -57 cm, ob 12.50 najvisje 30 cm, ob 18.00 najnižje -5 cm, ob 23.27 najvisje 34 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m			21	2000 m			9
1000 m			16	2500 m 			6
1500 m			12	2864 m			4
		
		■-
Prevara stoletja: na Borneu ni zlata
TORONTO - Na papirnatem denarju beremo, da se ponarejanje le-te-ga kaznuje po zakonu. Od časa do Časa beremo, da bančniki ali policisti zasežejo manjše količine ponarejenih bankovcev. Osrednja banka ZDA je bila prisiljena celo zamenjati stodo-larske bankovce, ker je zelo spretnim ponarejevalcem uspelo “vdreti” v njihov varovalni tiskarski sistem.
Huje je takrat, ko te spretni finančniki naokrog prinesejo. Od majhnih in velikih varčevalec zbirajo denar, in potem, ko so na varno spravili kar veliko število milijard, bodisi da so to dolarji, marke, funti ali lire, kar na lepem izginejo.
V zadnjih nekaj tednih se je zgodilo nekaj še bolj eklatantnega, zaradi Cesar se je zelo veliko število varčevalcev kar na lepem znašlo brez svojih prihrankov. Do sleparije je prišlo v Kanadi, pa Čeprav so osleparjeni varčevalci razstreseni po vsem svetu. Se zlasti so med njimi tisti, ki še vedno verjamejo v velike in izredne posle.
Zlato od vedno priteguje človeka. Zanj so se potegovali egiptovski faraoni, zanj so se potegovali Grki in Rimljani. Spanci so ponoreli, ko so videli, koliko zlata so imeli Azteki in Inki. Beli priseljenci so v Južni Afriki obogateli tudi zahvalujoC se rudnikom zlata. V severni Ameriki so ljudje kar ponoreli, ko so v Aljaski odkrivali zlato. Brez dvoma ga je še veliko pod kakšno goro.
Se zlasti bogata s še neodkritim zlatom naj bi bili indonezijski otoki. Finančna družba Bre-X Minerals je pred nekaj leti objavila, da ima koncesijo za velike rudnike v okolici Bu-sanga na otoku Borneo, kjer da je veliko zlata. Družba je v dokaz za to svoje odkritje na pristojnih mestih pokazala cel kup tehničnih dokazov o tem zlatu. Potreben pa je bil denar za to, da bi se pričelo intenzivno pri-
dobivanje zlata. Trdili so, da ga je najmanj za 71 milijonov unC. Nismo vec v Času, ko bi tisoči ljudi hiteli v te kraje, kot se je to dogajalo v prejšnjem stoletju. Danes je bolj enostavno kupiti delnico tiste finančne družbe, ki bo vse to izkoriščala. Ko bo ta imela uspeh, boš dobil dividende.
DesettisoCi ljudi so nasedli. Od ' praktično niCne vrednosti je delnica Bre-X prišla do 20 dolarjev. V Torontu, kjer je sedež te finančne družbe, so zbrali zelo veliko denarja.
Potem pa, kar na lepem, patatrac. Letošnjega 26. marca je ameriška družba Freeport McMoran Cooper and Gold iz New Orleansa, ki je pristopila k načrtu za izkoriščanje rudnikov v Busangu, izrazila svoje dvome o tem, da bi v tem kraju bilo zlato. Naslednjega dne je sama Bre-X dala nalog družbi Stratchona Mineral Services, naj naredi dodatne analize v Busangu. Vesti o teh dveh izjavah sta počili kot bomba v borzi v Torontu in že naslednjega dne, 27. marca, so delnice Bre-X izgubile kar 83 odstotkov vrednosti. “Sežganih” je bilo kar dve milijardi dolarjev.
V prizadeti javnosti se širijo domneve, da so so v primerke mineralov, ki so jih iz Busanga pošiljali v laboratorije, nalašč vmešali tudi zlato. Na tak naCin naj bi bil nekdo osleparil bodisi spretne finančnike kot množico varčevalcev.
Nekateri menijo, da gre za eno najveCjih sleparij našega stoletja. Zelo so zaskrbljeni v Indoneziji, kjer trdijo, da imajo veliko še neizkoriščenih ležišč zlata, kar naj bi jim prineslo precejšnje zaslužke. Tudi manjše ameriške in kanadske družbe, ki nimajo opravka z še omenjeno Bre-X, so se namreč v aprilu in maju znašle
v težavah.	Marko VValtritsch
Ko vreme ponagaja
NEW YORK - Kdor se pritožuje nad muhastim junijskim vremenom, se lahko tolaži z mislijo, da se ponekod imajo veliko slabše. V Združenih državah, na primer, od
koder sta gornji sliki (telefoto APJ. Na zgornji vidimo deklico, ki se hladi v vodnem parku v državi Alabama, kjer te dni doživljajo pravo tropsko vročino. Spodnjo
sliko pa je fotograf posnel v kraju Billings v državi Montana. Tukaj so sicer nevihte nekaj povsem normalnega, fotografija pa je res slikovita.