2004 - > < !3  =  ** ',0 #CD «Vero iz Rima, politiko od doma!«1 Na slavnosti ob odprtju èitalnice v Tol- minu je goriški odvetnik in narodnjak dr. Ka- rel Lavriè septembra leta 1868 med drugim z vznesenim tonom dejal naslednje: “Oh, ko bi jaz imel vsaj nekoliko tiste zgovornosti, ka- koršno veleslavni irski govornik O’Connell, o kterem pravi Cormenin:2 to je O’Connell, ki `ivi ob `ivljenji svojega naroda, ki se raduje z njim v veselji, ` njim oto`nim `aluje; na- rodove rane in boleèine so tudi njegove bo- leèine, od dviga rojake od strahu do nade, od su`njosti do svobode, do pravice, do dol`no- sti, in èe nasvetuje, naj se podpiše preobra- `evanje, da se umakne razprtija, da se narod pobrati, zedini, da se nasprotniki prekolnejo, ali da se jim odpusti: vse ljudstvo podpisuje, edini se in pobratuje, preklinja in odpušèa”.3 Lavriè ni bil edini slovenski politik, kate- remu je bil irski voditelj in narodni junak, tedaj `e veè kot dvajset let pokojni Daniel O’Connell vzor. Zanj so namreè goreli, pa èeprav z razliènimi poudarki, tako svobodo- misleci kot katoliški duhovniki. Prvi so kaj- pak na prvo mesto postavljali njegove zasluge za narod, drugi za Cerkev. Josip Jurèiè je O’Connella leta 1868 oznaèil kot “sloveèega branitelja naroda irskega,”4 Andrej Einspieler pa je o njem napisal, da je “neumorno in ne- prestrašeno delal in agitoval, naj katolièani na Angleškem zadobijo svoje pravice.”5 In leta 1876 je mladi duhovnik in kasnejši mariborski škof Mihael Napotnik v Slovencu priobèil pod- listek o O’Connellu z zgovornim naslovom Vzor pravega katolika in domoljuba. V njem je med drugim trdil, da je O’Connell »vse svoje duševne in telesne moèi posvetil ubo- gim, zanièevanim, su`nim Ircem, da jim pri- bori najsvetejše pravice – pravice sv. cerkve.«6 O’Connellovo ime seveda ni bilo znano le na Slovenskem. Njegov boj za versko in na- rodno svobodo je visoko cenila vsa svobodo- ljubna Evropa. Prvaki italijanskega Risorgi- menta in drugih gibanj za narodno osvobo- ditev so ga imeli za enega od svojih. Simon Bolivar, osvoboditelj Ju`ne Amerike, ga je oz- naèil za »najveèjega evropskega domoljuba«.7 Ob njegovi smrti leta 1847 ga je Charles Montalembert v pismu prijatelju Henriju La- cordairu oznaèil kot “najveèjega mo`a našega stoletja,”8 teatinski redovnik Gioacchino Ventura, kasneje simpatizer t.i. rimske repub- like, pa za »novega Judo Makabejca, novega Mojzesa, po èigar zgledu naj bi se Rimljani borili za osvoboditev Italije.«9 Skratka, ime Daniela O’Connella je bilo v 19. stoletju ne- loèljivo povezano z zgodovino evropskih na- rodnoprerodnih gibanj, v okviru katerih je zavzemal eno od prvih in najvidnejših mest. Toda oris O’Connellove osebnosti ne bi bil popoln, èe bi ob njegovi narodnostni vne- mi zamolèali njegovo enako trdno in neomaj- no zvestobo katoliški Cerkvi. Pape` Pij IX. ga je imenoval »heroja katolištva«, Louis Ve- uillot pa »vidno bo`jo moè med ljudmi«.10 Prav je imel torej Mihael Napotnik, ko je pi- sal, da O’Connell »ni loèil sv. vere od narod- nosti« in da sta mu bila vera in narodnost »nerazrušljivo zvezane«. Pri tem je pisec po- menljivo dodal: »Pravice sv. cerkve ni nikoli izdal ali popustil, da pridobi kake narodne - # pravice. Iz dolgoletne izkušnje je sprevidel, da stoji in pade narodnost z vero.«11 Napot- nikovo razumevanje O’Connellove misli je se- veda neoporeèna, vendar pa vzporeditev irske izkušnje s slovensko, kar je bil po vsej priliki njegov skriti namen, spregleduje dve po- membni razliki. Prva je ta, da je irsko iden- titeto v razmerju do angleške opredeljevala poleg narodnosti tudi vera. Istega kajpak za slovensko identiteto v razmerju do nemške ali italijanske ne moremo trditi. Poleg tega moramo ugotoviti, da je kljub povezanosti na- rodnega boja z verskim O’Connell – za razliko od veèine tedanjih slovenskih katolièanov — zelo jasno in odloèno razlikoval posvetne pri- stojnosti od cerkvenih. V enem od svojih go- vorov je `e leta 1814 izjavil naslednje: “Èe po eni strani odklanjamo kakršno koli poseganje svetnih oblasti v verske zadeve, pa po drugi strani ne moremo dopustiti, da bi si Sveti Se- de` lastil pravico vmešavanja v naša politièna naèela in pogojevanja naših politiènih odlo- èitev.”12 In ko je bil na Dunajskem kongresu pape`ev poslanec kardinal Ercole Consalvi `e na tem, da angleški kroni prizna pravico do veta pri imenovanju katoliških škofov,13 z na- menom, da si zagotovi njeno pomoè pri ob- novi Cerkvene dr`ave, se je O’Connell uprl. Pape`u namreè ni priznal pravice, da irske ka- tolièane brez pristanka krajevnih škofov in proti njihovi vesti prisili v te dogovore.14 S to samozavestjo in z zahtevo po priznanju po- litiène avtonomije je bil O’Connell daljno- vidni predhodnik mnogo kasnejšega uvida, > Daniel O’Connell (1775-1847)    2004 - ki je utrl pot gibanju, znanemu pod imenom “Kršèanska demokracija.” Daniel O’Connell se je rodil 6. avgusta 1775 v kraju Carhen House na Ju`nem Irskem v trdni in premo`ni katoliški dru`ini. Šolal se je v Angliji in v Franciji. Tu ga je leta 1893 iznenadila revolucija, kar ga je nagnilo, da se je vrnil na Irsko. Študij je nadaljeval v Lon- donu, kjer se je izšolal za odvetnika, nato pa se vrnil v svojo domovino in leta 1898 v Dub- linu odprl odvetniško pisarno. Ko je irski parlament leta 1800 podlegel pritiskom in z veèino glasov potrdil »unijo« med Anglijo in Irsko, je O’Connell stopil v javno `ivljenje in se zaobljubil, da se bo boril, dokler ne bo preklicana. Bil je star petindvajset let. Dve leti kasneje se je poroèil in nadaljeval z od- vetniškim poklicem. K njemu so se zaèeli zatekati po pomoè preganjani Irci vseh sta- nov in poklicev. Svoje izjemne govorniške sposobnosti – Gioacchino Ventura ga je imel za najveèjega govornika vseh èasov15 — je izkoristil na sodišèih v številnih procesih, ki so glas o njem razširili po vsej de`eli. Med sodno razpravo je nekoè vzkliknil: »Jaz sem Danijel, res, toda ko stojim pred poroto, sem Danijel v levnjaku!«16 Daniel O’Connell je zavraèal je nasilje kot metodo politiènega boja.17 Zavzemal se je za naèelo aktivne pokoršèine, zdru`ene s pasivnim odporom. To je pomenilo naslednje: angleške zakone spoštovati do pièice natanèno, toda obenem v okviru zakonitosti razviti vse oblike prièevanja, protesta in boja za irsko stvar. Leta 1823 je s sodelavci ustanovil Irsko katoliško zdru`enje, kar je v zgodovini boja irskega na- roda predstavljalo pomembno prelomnico, saj so k njej pristopili tudi škofje in s tem na- rodnemu gibanju pridru`ili celotno katoliš- ko Cerkev. Zdru`enje je odigralo tudi po- membno socialno in gospodarsko vlogo, ko je stalo ob strani irskim kmetom in malim obrtnikom v njihovem neenakem boju z ve- leposestniki in industrijalci. Èlani so bili Zdru`enju dol`ni plaèevati èlanarino, ki pa je bila tako nizka (en penny na mesec), da so jo zmogli vsi, tudi najrevnejši.18 S tem je O’Connell dosegel široko ljudsko soudele`e- nost in ustvaril masovno in nenasilno gibanje, najbr` prvo v zgodovini moderne dobe. Leta 1828 se je O’Connell odloèil za drzno potezo. V okraju Clare so bile razpisane na- domestne volitve za poslansko zbornico, toda za poslanska mesta so se vselej potegovali le anglikanci, saj je bilo besedilo poslanske pri- sege neuskladljivo s pripadnostjo kaki drugi veroizpovedi. V splošno zaèudenje je s svojo kandidaturo nastopil tudi sam O’Connell, blešèeèe izpeljal volilno kampanjo, bil izvoljen z veliko veèino glasov, slu`be pa zaradi pri- sege ni mogel nastopiti. To je oblast v Lon- donu spravilo v veliko zadrego, iz katere se ni mogla izmotati drugaèe kot tako, da je na- slednje leto zakon, ki je katolièane pri pode- ljevanju javnih slu`b in udele`bi v javnem `ivljenju zapostavljal, odpravila. Emancipacija katolièanov je bila za O’Connella velika zmaga, toda njegovo po- slanstvo s tem ni bilo izèrpano. Prizadevanja za preklic unije so se z nezmanjšano silo na- daljevala. Takoj po odobritvi zakona, ki je katolièanom omogoèil politièno udejstvo- vanje, je osnoval Zvezo za preklic unije. Na- stopal je v parlamentu, kjer je s pomoèjo li- beralne stranke iztr`il za Irsko vrsto ugod- nih ukrepov. Ker pa po parlamentarni poti svojega glavnega cilja ni dosegel, je leta 1840 dal pobudo za novo ljudsko gibanje, in sicer v obliki protestnih taborov na prostem. Nje- govih shodov so se udele`evale za tisti èas ne- pojmljive mno`ice ljudi, stotisoè, štiristo- tisoè in veè.19 Leta 1843 je na gori Tari pred sedemstotisoèglavo mno`ico (velika veèina navzoèih seveda ni mogla nièesar slišati) de- jal med drugim: »Slovesno izjavljam tu pred oblièjem bo`jim in pred oèmi Irske, da ugo- varjam krivièni zdru`itvi z Anglijo. V imenu irskega naroda trdim, da nas zedinjenje ne > -' # ve`e; ne ve`e naše vesti, je nièevo od vsega poèetka, nièeva postava, nièeva ustava.«20 Angleška vlada se je ustrašila, prepovedala ljudske shode, O’Connella pa zaprla. Sodiš- èe ga je obsodilo na eno leto jeèe, toda gos- poska zbornica je njegovo prito`bo sprejela in obsodbo preklicala. Po tem dogodku so kljub sodni zmagi zaèele O’Connellu poha- jati moèi. Ker njegov boj za preklic unije ni uspel, se je zaèel nagibati k zmernejši politiki in pokazal, da bi se zadovoljil z dodelitvijo široke de`elne avtonomije. To pa ni bilo po godu radikalni skupini Mlade Irske, ki je zahtevala, naj se oster boj za popolno neod- visnost otoka nadaljuje, in to tudi z nasi- ljem, èe ne bi šlo drugaèe. Nad Irsko pa se je tedaj zgrnila velikanska nesreèa, in sicer katastrofalna lakota neizrekljivih razse`nosti. Prebivalstvo Irske je v treh letih od osmih milijonov zdrknilo na pet. Po tolikih letih bojev je naposled omagal tudi O’Connell, ki je izdihnil na poti v Rim 15. maja 1847 v Genovi, ne da bi do`ivel irsko politièno osa- mosvojitev. Po Mazzinijevem mnenju se to ni zgodilo, ker naj bi O’Connell hotel ne- kaj, kar naj bi bilo nemogoèe, namreè osa- mosvojitev brez nasilne revolucije.21 Daniel O’Connell je bil brez dvoma glo- bok, preprosto pobo`en in pape`u ter hierar- hiji iskreno vdan katolièan. »Ponosen sem, da sem papist,« je nekoè zabrusil v angleškem parlamentu.22 Njegova vernost je izvirala tudi iz spoznanja, da je le iz zvestobe katolištvu irski narod èrpal notranjo moralno moè, ki mu je omogoèila, da je prebrodil najte`je zgo- dovinske preizkušnje. Toda verska trdnost je bila pri njem povezana z zavzetostjo za versko svobodo. »Po mojem mnenju,« je dejal, »je veèna in splošna resnica, da smo za svojo vero odgovorni samo Bogu in da so èloveški zako- ni, ki zapovedujejo osebno ali skupinsko izra- `anje vere, brezbo`ni.«23 Zato ni èudno, da njegovo gibanje pri delu cerkvene hierarhije ni naletelo na brezpogojno odobravanje in podporo. Nasprotno, veliko je bilo oklevanja, sumnièenja ali celo prikritega in odkritega nasprotovanja. Irski episkopat je po letu 1823 sicer prešel na narodno stališèe, pomisleke nad irskim gibanjem pa so še naprej izra`ali nekateri cerkveni dostojanstveniki in tudi sam pape` Gregor XVI. Angleški škof Nic- holas Wiseman, kasnejši kardinal, na primer ni razlikoval O’Connellovega narodnega li- beralizma od liberalizma filozofov in teologov. Pri pape`u Gregorju XVI. pa O’Connellu ni bilo v korist splošno nerazpolo`enje do na- rodno-osvobodilnih gibanj, ki jih je rimska kurija rada enaèila z revolucijo. Od tod pa- pe`eva svarila duhovnikom in zlasti škofom, naj se ne vtikajo v politiko. Ti pritiski pa po letu 1829 niso imeli `elenega uèinka, kajti du- hovšèina se je plebiscitarno opredelila za O’Connella. 24 O’Connell se je jasnovidno zavedal polo- `aja in ni prizanašal s kritiènimi pripombami na raèun rimskih stališè. Znana je na primer njegova izjava, da bi bil politièno raje odvisen od Bizanca kot od Rima.25 Toda z razliko od Lamennaisa je imel O’Connell prefinjen po- litièni èut in je politiène izbire ostro razliko- val od cerkvenih. Zato mu ni nikoli padlo na misel, da bi od pape`a zahteval, naj javno podpre njegov boj. Pape` je zato, kot je za- pisal Daniel Rops, O’Connellovo preudarnost izkoristil za to, da je molèal in ga ni niti poh- valil niti obsodil.26 O’Connellov zgodovinski pomen presega meje Irske. Pripomogel je k uveljavitvi naèela neodvisnosti cerkvene oblasti od posvetne. Bil je med prvimi evropskimi voditelji, ki svojega boja ni utemeljil ne na legitimizmu ne na revoluciji, ampak na ljudski demokra- ciji. Naèelo dr`avljanske svobode in odgovor- nosti, na katerem sloni moderna liberalna de- mokracija, je med prvimi dosledno in uèin- kovito ponesel v vsakdanjo politièno prakso. Evropi je pokazal, kako je lahko liberalna, ne da bi bila istoèasno jakobinska.27 V celoti dr- >    2004 -( > `i, kar je o njem dejal Lacordaire: »Ni bil ne princ ne kapetan ne ustanovitelj kraljestev, ampak navaden dr`avljan.«28 1. D. Kerr, Restaurazione ed »emancipazione cattolica«: da O’Connell alla Grande Carestia (1815-1848), v: RR.AA., Storia religiosa dell’Irlanda, Milan, 2001, str. 297. 2. Louis-Marie de la Haye, viconte de Cormenin (1788-1868), viden francoski politik in literat, pristaš nacionalnega naèela. 3. Prim.: Simon Gregorèiè, Zbrano delo, I, Ljubljana, DZS, 1947, str. 384-385. 4. Prim.: J. Jurèiè, Zbrano delo, X, Ljubljana, 1982,161. 5. Prim.: A. Einspieler, Politièen katekizem za Slovence, Celovec, 1873, str. 48. 6. Slovenec, 17.10.1876, št. 121. 7. D. Kerr, n.d., str. 297. 8. Montalemebert Lacordairu 23.5.1847, v: H. Lacordaire-C. Montalembert, Correspondance inedite, Pariz, 1989, str. 607. 9. D. Rops, Storia della Chiesa del Cristo, VI-I, Torino-Rim, 1958, str. 341. 10. F. Meda, Nella storia e nella vita, Firenze, 1903, str. 37. 11. Slovenec, 28.11.1876, št. 138. 12. Prim.: V. Conzemius, I focolai internazionali del cattolicesimo liberale fuori della Francia nel XIX secolo: sommario di una geografia storica, v: I cattolici liberali nell’ottocento, Torino, 1974, str. 19. 13. D. Kerr, n.d., str. 277. 14. V. Conzemius, Kirchen uns Nationalismen im Europa des 19. und 20.Jahrhunderts, v: RR.AA., Katholizismus, nationaler Gedanke und Europa seit 1800, Paderborn, 1985, str. 37. 15. G.Ventura, Orazione funebre per Daniele O’Connell, v: Prediche celebri, Milan, 1959, str. 289-290. 16. (J. Kralj), Boji majhnega naroda, Gorica, 1925, str. 16. 17. Res pa je, da O’Connell v zasebnem `ivljenju nasilja ni zavraèal enako odloèno kot v javnem. Kar nekajkrat se je namreè dvobojeval in v nekem dvoboju leta 1803 je izzivalca tudi ubil. Po tej izkušnji, ki se mu je globoko vtisnila v srce, se je dvobojevanju odpovedal. 18. D. Kerr, n.d., str. 278. 19. D. Rops, n.d., str. 340. 20. (J. Kralj), Boji… n.d., str. 30. 21. D. Kerr, n.d., str. 282. 22. G.Ventura, n.d., str. 294. 23. D. Kerr, n.d., str. 296. 24. V. Conzemius, n.d., str. 38. 25. V. Conzemius, n.d., str. 36. 26. D. Rops, n.d., str. 340. 27. G.Ventura, n.d., str. 319. 28. D. Rops, n.d., str. 275.