ladie brez posadke. Naloga dveh rušilcev. Po sklepu mednarodne morske konference sta poslali ameriška vlada križarko »Seneca« in angleška vlada tor-> pedni rušilec »Terror« v vsa morja zemeljske oble z nalogo, ikatero sta ti dve ladji te dni srečno dovoršili. Vojni ladji sta dobili nalogo, preiskati vsa morja in poiskati vse zapuščene in pokvarjene ladje, ki plavajo po morjU: Nihče skoraj ne ve, koliko tisoč takih ladij, ki so podobne res ladjam strahov, plove po morju sem in tja. Vse te ladje gonijo vetrovi, kakor se jim zahoče, drugič pa jih zagrabijo mprski' tokovi, tako da te ladje kljub počasnT vožnji v teku let napravijo silno dolge VOŽI-je. Te ladje, ki ne vozijo v nobeni smeri in katere čestokrat križajo znana paroplovna pota po morju, postanejo lahko morskemu prometu prav nevarne. Angleška vojna ladja je dobila nalogo, naj očisti Atlantski ocean pred temi ladijskimi mrliči. Ameriška vojna ladja pa je dobila isto nalogo za Tiho morje. Jadrnica, ki je blodila 80 le\. Povod za ta sklep je dala nesreča, ki jo je povzročila zapuščena 'ladja, ki je ena najstarejših takih vagabundov na morju. Izkušeni mornarji poznajo pre cej takih ladij, saj jih včasih na svojih vožnjah tudi srecajo. Tako je n. pr. 1. 1848 zašla velika mehikanska jadrnica »Silicos« v tajfun, ki je bil tako silen, da je jadrnici skoraj v trenutku odtrgal vsa jadra. Mornarji jadrnice so se k sreči mogli rešiti v čolnih. Zapušče na jadrnica brez jamborov in jader pa je blodila po vseh morjih, 80 let je plavala po oceanih in neštetokrat so jo videli parniki najrazličnejših držav. V mesecu decembru leta 1929 pa je zadel v to zapuščeno ladjo ameriški potniški parnik. Bila je megla in noč in ker na zapuščeni ladji ni bilo žive duše, seveda nihče ni mogel z nje odgovoriti na rog, s katerim so trobili na parniku zato, da ne bi zadeli v kako ladjo, ki bi jiin plula nasproti. Udarec je bil tako strašen, da je ameriška potniška ladja »McKinley« dobila velikansko lukn>o v stransko stcno. Le z največjim naporom so mornarji zamašili luknjo in tako obdržali pokvarjeni parnik na vodi. Takoj po tej nesreči je začel zasledovati to ladjo strahov ameriški torpedni rušilec. Toda morski tok jo je odnesel neznano kam in radi tega je morska konferenca napovedala vojno vscm takim zapuščenim ladjam. 15krat v vseh morjih sveta. Druga taka znana ladja strahov je jadrnica s tremi jambori »W. G. Sargent«, l.i je plula leta 1891, naložena z dragocenim lesom, v Evropo. Sedem let ni bilo o tej ladji glasu, ko so jo prvič zapazili na morju v bližini Nove Zelandije. Pocasi in brez najmanjšega glasu je plavala zapuščena ladja, ki jo je nosil morski tok, glavni jambor je bil odlomljen in ležal postrani črez krov. Od vseh jader ni ostala niti cna majhna cunjica. Noben človek se ni pokazal na tej ladji in od takrat so za- pazili na morju to še 70krat v vseh morjih sveta, tako v bližini Avstralije, Indije, Japonske, Severne in Južne Amerike in Afrike. Po cenitvah. starih in izkušenih mornarjev so morski toikovi to ladjo nesli že najmanj lokrat okrog in okrog sveta. Morski strah. Strahoten doživljaj pa so imeli mornarji biazilskega tovornega parnika »Jason« v Karibskem morju. Njihovermi parnikn je priplavala počasi nasproti čudna ladja, ki je bila pobarvana s čisto črno barvo. Iz stranskih odprtin v steni so štrlele cevi topov. Niikjer niso mogli najti nobenega napisa, z ladje pa ni bilo čuti najmanjšega glasu. — Ker je še dancs mnogo mornarjev praznovernih, so bili skoraj vsi v trenutku prepričani, da jim pluje^naproti »večni mornar«. Kapitan pa je šel z nekaj mornarji v majhen motorni čoln in se peljal do pokvarjene ladje. Na tleh največje kabine so našli v zapuščeni ladji tri okostja in več revolverjev, iz ikaterih je bila izstreljena zadnja municija, Na ladji niso našli nobenih papirjev ali vrednosti. Kapitan je sklepal, da so najbrž našli preostanke roparske ladje, ki je svojčas pienila v kitajskih in malajskih vodah. Z vsega, kar so videli na ladji, so sklepali, da so se mornarji roparske ladje uprli svojim vodjem, jih pobili in s plenom zapustili ladjo. Srečna najdba. Bolj prijetno srečanje pa je doživel v poletju leta 1929 L. Warren, kapitan ribiškega parnika v bližini zahodne obale Gronlandije. Srečal je zapuščen nizozemski parnik, id je bi_ na tovorjen s samimi poljedelskimi stroji. Dal je privezati zapuščeno ladjo ob svoj parnik in jo pripeljal nazaj na Nizozemsko, kjer je dobil izplačano najdenino 20.000 nizozemskih goldinarjev. Po poročilih o nesreči, ki je zadela ta parnik, so sklepali, da je ta ladja zašla v orkan, nakar je moštvo zapustilo ogroženo ladjo. Vihar je prevrnil vse reševalne čolne, mornarji so vsi utonili, ladja sama pa je srečno prestala vihar. Uničevanje teh ladij ni bilo lahko. Ker plovejo te ladje toliko let po morju, okamene vsi leseni deli v vodi, iki postanejo tako trdni, da jih ni mogoče uničiti niti z ognjem, niti z dinamitom. Vojni ladji sta vse te ladje torpedirali in edino to je zaleglo, da so se zapuščene ladje potopile.