822
Rozka Štefanova
NIL GILEVIČ (rojen 1931)
*      *      *
Noč.
Tišina.
Na ulici nikogar ni.
Stojim, poslušam — tu v bližini
utrga zrelo jabolko se z veje,
ob trhel panj udari med potjo
in gluho, mehko se v prepad spusti.
odpravim se v senik — postalo je hladneje —
in dolgo, dolgo, dokler ne zaspim,
udarce zrelih sadežev lovim v uho.
A zgodaj zjutraj
jih deklica bo nasmejana —
vsa v pegicah,
s škrbinico,
in malce še zaspana, pobrala v košek
in vzela bo najlepše in najboljše,
umito v rosi in rumeno,
otrla ga (da jabolko, kot povoščeno,
kar zahrešči) in s tekom ga hrustaje
pnidelek zreli bo domov odnesla.
Mojo nespečnost bo domov odnesla.
*      *      *