KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 59(1) INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 1. NOVEMBRA 1924. PATENTNI SPIS štev. 2236. Ernst Vogel, industrijalce, Stokerau, Avstrija Krmilo za parne pumpe Prijava z dne 7 decembra 1921. Velja od 1 oktobra 1923. Prvenstvena pravica z dne 9 oktobra 1920 (Avstrija) poznana so krmila za parne pumpe, pri katerih je prirejen za parno razdelitev služeči zasunek vsakega parnega cilindra v notranjosti delovnega bata in sicer koncentrično k njegovi osi in sestoji iz enega edinega v batu radijalno prosto giblivo vloženega kosa-Od teh poznanih krmil se razlikuje izumni predmet s tem. da so prekomerno veliki enostranski pritiski na batov drog izognjeni s tem, da je med končnimi deli bata ležeči in z istim enak dvig izvajajoči zasunek opre mljen z nasproti ležečim in s tem zasunkom trdno zvezanim razbremenilnim delom, in da ta razbremenilni del pokazuje neko število lukenj Tem potom se doseže, da se razbremenitev zasunka lahko nastavi potom vrtanja lukenj. Krmilo je uporabljeno tudi za sestavne parne pumpe, v katerem slučaju je potrebna le podvojitev za vsak zasunek visokotlačne pumpe predvidjenih školjk, katere so vse unešene v visokotlačnih cilindrih odnosno v njih batih, dočim dobijo nizkotlačni cilindri običajne kratke bate. V risbi kaže sl. 1 v prerezu v šematični predstavi četverno učinkujočo visokotlačno parno pumpo shodno izumu Sl. 2 kaže na isti način sestavno parno pumpo. Sl, 3 kaže v prečnem prerezu shodno izumu praktično izvedeni parni cilinder, pri katerem je razvidna razbremenitev. Kakor razvidno iz sl. 1, je v vsakem obeh, v stupnem okrilju a unesenih cilindrovih prostorih b in b’, premakljiv bat c odnosno c’, kateri ima med svojimi trdno zvezanimi končnimi deli prosto giblivo vleženi, koncentrično k osi ba-tovega droga prirejeni, razdelitev pire uči-njajoči krmilni zasunek d odnosno d’. Ti vsak iz enega cilindričnega telesa sesto-ječi zasunki so opremljeni 'sak z dvema osovno usmerjenima podolžnima špranjama e odnosno e’ za svežo paro in z dvema iznimkoma (školjkama) f, f’ za ispuhno paro, kateri so med seboj prestavljeni. Tem špranjam in školjkam v telesu zasunka pripadati dve upustni odprtini g in h in ena izpustna odprtina i v cilindrov! steni. Ena upustna odprtina g v enem cilindrovem prostoru b je potom kanala g’ v svezi z enim koncem drugega cilindrovega prostora b’, druga upustna odprtina h potom kanala h’ z drugim koncem tega cilindra b’. Na enak način so zvezane upustne odprtine tega zadnjega prostora potom kanalov z do-tičnimi konci cilindrovega prostora b. Ispu-stine i obeh cilindrovih prostorov so priključene potom kanalov i’ na skupne ispustilne provode h. Sveža para vstopa skozi pripravno nameščeni provod q (sl. 3) in odprtino r v notranjost bata c, in sicer je na tem mestu parno razdelitev učinjajoči del zasunka skoro po celi svoji dolžini razparan. Iz notranjosti zasunka struji para skozi eno špranjo g najp ej v upustni kanal g’, kateri vodi k sosednjemu cilin-drovemu prostoru b’; od drugega konca istega zasunka d prihaja istočasno izpuhna para skozi eno školjk f k izpuhu i in na ta način Din. 20 se krmljivo vzajemno bati posredovanjem v istih ležečih zasunkov- Ako se nahaja en bat c v srednji legi, drugi na koncu svojega dviga, zasunek d prvega bata prekrije s polnim svojim srednjim delom vse tri odprtine g, h, i, dočim stoji odprtina g v drugem cilindrovem prostoru h’ v zvezi s podolžno špranjo e pripadajočega zasunka d’ in odprtine h in i stoje medsebojno v zvezi potom školjk f tega zasunka Skupni izpuh i 2 je potemtakem zaprt proti cilindrovemu prostoru b, nasprotno pa v svezi z upustno odprtino h cilindrovega prostora b’ potom školjke f di ugega zasunka d’ in dalje z delom cilindrovega prostora b, ležečim za batom c, potom na to odprtino priključujočega se kanala h’. Ako se porine bat c pod vplivom sa njim učinkujočega parnega tlaka naprej, tedaj dospe podolžna špranja e’ zasunka d čez odprtino h, skozi katero prispe pri povratni poti drugega bata c’ v cilindrov prostor b’ skozi pripadajoči kanal prestopajoča para v prostor b’ za bat c’. Školjka f’ zasunka d prehodi istočasno drugo odprtino g in izpustno odprtino i, kateri obe stopite tem potom v komunikacijo, tako da je prostor za nazaj idočim batom c’ priključen na izpust. Na koncu dviga bata c se potisne pred istim nahajajoča se para čez v kanal h’, čigar odprtina h, stekajoča se v cilindrov prostor b’, pa je zaprta potom polnega deU v svojo srednjo lego prispelega zaš inka d’. Istotako so tudi odprtine h, g in i v cilindrovem prostoru d’ za se in torej tudi med seboj zaprte, dočim ostane obstoječa v cilindrovem prostoru b zveza e’, g, h’ proti cilidrovemu prostoru b’ kakor tudi zveza izpusta i skozi školjkino votlino z- g, kanalom g’ in prostorom b’ za nazaj pomikajočim se batom Pri prekoračenju srednje lege bata e’ počenja bat e svoj nazadovalni dvig in preki-njenje svež nastopi v cilindrovem prostoru b na gori za cilindrov prostor b’ opisani način, dočim se potom druge skupine votlin (podol žna špranja e in školjka f) zasunka d’ v cilindrovem prostoru dovede do odgovarjajočih premenjcnih zvez (g z i mesto h z i) in torej z nasprotimi batoviml stranmi. Zasunki d odnosno d’ so na svojih koncih togo zvezani po koncentričnih obročih s odnosno s’ njim protiležečimi razbremenilnimi deli t odnosno t’, tako da sveža para, nahajajoča se v votlem prostoru ustvarjenem na ta način, razbremenjuje zasunek potom učinkovanja razbremenilnih delov, ker para obte-žuje zadnjega v nasprotni smeri. Uravnanje razbremenitve se vrši potom lukenj u odnosno u’, čijih razvrstitev, veličina in število se dožene s praktičnimi poskusi. Vsled delno razbremenjenih batnih zasun- kov postanejo sicer bati skupno z batnimi zasunki za batov dvig daljši kakor pri onih znanih parnih pumpah, pri katerih so predvideni posebni zasunki in drogovi zasunkov. Ker pa v predležečem slučaju odpade pogon za te posebne zasunkove drogove kateri se spelje med parnimi in pumpnimi zgostilnimi pušami od tja in sem idočih batovih drogov, se lahko drži zvezni kos med parnim in pumpnim cilindrom za enak kos krajši, tako da ostane skupna gradbena dolžina pumpe enaka kakor pri dosedanjih pumpah s posebej poganjanimi zasunki Potom namestitve po sebi znanih obvodnih kanalov z malimi vzmetno obteženimi zapornimi ventili v cilindrovih pokrovih se dajo zmajšati škodljivi prostori in torej doseči na-daljni prihranki na pari. Z druge strani se dovede potom teh obvodnih kanalov svežo paro pri l očetku dviga tudi tedaj h gonečim batovim ploskvam ako je parni bat pripred-prošli izpustili periodi z pri svoj lastni izpu-stni kanal in s tem prišel do mirovanja S to znano priredbo obvodnih kanalov se izogne istočasni potrebi, da bi se moralo predvideti ločene kanale za parni dotok in odtok, temveč se uporablja isti parni kanal za vpust in izpuh. Potom prir.dbe vstopnih in izstopnih kanalov za paro v spodnjem delu parnega cilindra lahko odteče kondenzna voda prosto navzdol pri početku delovanja parne pumpe. Posebni izpustni petelini za kondenzno vodo in na te priključujoči se cevni provodi, ki so pri zasunkih ležečih nad cilindri brez pogojno potrebni, se torej popolnoma lahko pogrešajo. Kakor kaže sl 2 risbe, se lahko uporabi opisano krmilo tudi za sestavno priredbo V tem slučaju se namesti v vsakem zasunku d odnosno d’ še drugo školjko k odnosno k’ in v cilindrov! steni tema odgovarjajoči dve na-daljni odprtini m in n Ena teh odprtin je zvezana patom kanala n’ z visokotlačnim cilindrom b’ odnosno b drugega bata c’ odnosno c, dočim stoji druga odprtina m potom kanala m’ v zvezi s pripadajočim nizk. tlačnim cilindrom o’ odnosno o, na čigar drugem koncu se steka kanal p, kateri vodi od školjke, katera pokriva kanal i. Dodatne školjke k in k’ prevzemajo potemtakem krmiljenje nizkotlačnih batov o in o’ in na ta način je vse krmiljenje za visoki in nizki tlak unešeno v visokotlačnem cilindru, tako da lahko dobijo nizkotlačni cilindri povsem normalne kratke bate. PATENTNI ZAHTEVI: 1.) Kakor za direUno in četverno učinkujoče parne pump;, pri katerih je prirejen za razdelitev pare služeči zasunek vsakega par« nega cilindra v notranjosti delovnega bata, in sicfr koncentrično k njegovi osi, in sesto!e iz enega v, batu le radialno prosto gibljivo ule-ženega kosa, označeno s tem, da so prekomerno velikij’enostranski tlaki na batov drog izloženi s tem, da je med končnimi deli bata (o, o’) ležeči in s tem enaki dvig izvajajoči-(d, d’) opremljen z nasproti ležečim in s za-sunkom trdno zvezanim razbremenilnim delom (t) in da ima ta razbremenilni del neko število lukenj (n, n’) 2.) Krmiio po zahtevu 1.) za sestavne {5af*-ne pumpe, označeno s tem, da so predvidene za vsak zasunek (sl. 2) mesto dveh štiri za-sunkeve školjke (k, k’), od katerih povrzočajo dve krmiljenje enega visokotlačnih balov, obe drugi pa krmljenje enega nizkotlačnih batov in da je skupno krmilo za visoki in nizki tlak spravljeno v visokotlačnem cilindru, dočim imajo nizkotlačni cilindri normalni kratki bat-