CELJE, 26. JUNIJA 1959
Leto X., štev. 25
list izdaja in tiska časopisno pod-
jetje »celjski tiskc
direktor ivan melik-gojmir
urejuje uredniški odbor
odgovorni urednik tone maslo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE. TITOV
TRG 5 - POSTNI PREDAL 16 — TELEFON
UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLAS-
NEGA ODDELKA 25-23 - TEKOČI RAČUN
PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-66Í
- IZHAJA OB PETKIH - LETNA NAROČ-
NINA 500, POLLETNA 250, ČETRTLETNA
125 DIN — POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 DIN
ROKOPISOV NE VRAČAMO
ČETRTI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Plodno delo slovenskih komunistov
JASNE PERSPEKTIVE ZA'^BODOČE DELO
v TOREK DOPOLDNE JE ZAČEL Z DELOM IV. KONGRES
ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE. SLOVENSKE KOMUNISTE JE
ZASTOPALO 700 DELEGATOV, MED NJIMI 59 IZ CELJSKEGA
OKRAJA. DELEGATI SO SPREJELI OBŠIRNO TISKANO PORO-
ČILO VNAPREJ. POROČILO VSEBUJE PODATKE O GOSPODAR-
SKEM RAZVOJU NASE REPUBLIKE, RAZVOJU NA SOCIALNO-
ZDRAVSTVENEM PODROČJU, NA PODROČJU PROSVETE, KUL-
TURE IN ZNANOSTI, O BORBI ZKS ZA NADALJNJI RAZVOJ
SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE TN ORGANIZACIJSKEM TER
IDEJNEM RAZVOJU ZKS MED III. IN IV. KONGRESOM.
Kongres je začel sekretar CK
ZKS tov. Miha Marinko, ki je po-
zdravil delegacijo ZKJ, še posebej
pa sekretarja Izvršnega komiteja
CK ZKJ tov. Aleksandra Rankovića.
V kratkem uvodnem govoru je to-
variš Marinko poudaril, da kongres
zaseda v obdobju, ko proslavljamo
40 let borbe KPJ, ki je povedla na-
rode Jugoslavije do zmage. S pol-
no zavestjo in zadoščenjem lahko
trdimo, je dejal, da je Komunistična
partija na čelu slovenskega ljud-
stva častno izpolnila svojo nalogo
in njej gre velika zasluga za dose-
go enotnost! narodov Jugoslavije.
Po uvodnem nagovoru je kongres
izvolili delovno predsedstvo. Vanj
so bili med drugimi izvoljeni tov.
Miha Marinko, Viktor Avbelj, Stane
Kavčič, Edvard Kardelj, Franc Le-
skošek, Ivan Maček, Ivan Regent,
Franc Popit, Lidija Šentjurc, Vida
Tomšič in Janez Vipotnik. V imenu
CK ZKJ je kongres pozdravil se-
kretar Izvršnega komiteja CK ZKJ
tov. Aleksander Rankovič.
Prvi dan kongresa je bral poro-
čilo sekretar CK ZKS tov. Miha
Marinko, nakar so naslednji dan de-
legati živahno in plodno razprav-
ljali o pismenem poročilu CK ZKS
in o referatu Mihe Marinka v štirih
komisijah.
Kongresno gradivo je zelo obsež-
no in zaradi pomanjkanja prostora
še zdaleka ne bi mogli objaviti niti
delček iz obširnega poročila, ki ob-
sega 100 strani, ter plodnih razprav.
Vendar bo dovolj, če naštejemo sa-
mo nekaj podatkov, ki zgovorno po-
vedo, kako veliki uspehi so bili do-
seženi v gospodarskem in družbe-
nem razvoju Slovenije v dobi petih
let med dvema kongresoma. Indu-
strijska proizvodnja je v tem ob-
dobju rasla povprečno za 9,9 od-
stotkov na leto, narodni dohodek je
narasel za 47,5 odstotka. Število
zaposlenih je poraslo od 274.000 na
329.000, število kmečkega prebival-
stva pa je padlo na 38,9 odstotkov.
Kmetijska proizvodnja je porasla
za 54 odstotkov.
2e teh nekaj podatkov zgovorno
kaže, da je Zveza komunistov Slo-
venije uspela mobilizirati močne si-
le za izvajanje gospodarske politike
ter za ustvarjanje materialne osno-
ve za še hitrejši razvoj socialistič-
nih družbenih odnosov.
Zveza komunistov Slovenije si je
prizadevala, da vzporedno z eko-
nomskim razvojem raste tudi osebni
in družbeni standard delovnih ljudi.
Proizvodnja za široko potrošnjo se
je v primerjavi s proizvodnjo sred-
stev za delo povečala za 20 odstot-
kov. Medtem ko so gospodarske in-
vesticije bile v upadanju, so v tem
petletnem obdobju investicije za
družbeni standard narasle za 83 od-
stotkov, vlaganja v stanovanjsko in
komunalno dejavnost pa za 127 od-
stotkov. Vse to je omogočilo, da je
osebna potrošnja delovnih ljudi v
zadnjih petih letih narasla za 31 od-
stotkov.
Prav tako so doseženi veliki uspe-
hi tudi na področju zdravstvene in
socialne zaščite. Za opremo zdrav-
stvenih ustanov je bilo izdano v ob-
dobju med dvema kongresoma sko-
raj 10 milijard dinarjev, lani pa je
bilo že 63,5 odstotkov prebivalcev
socialno zavarovanih.
Pomembni rezultati so doseženi
tudi v razvoju socialistične demo-
kracije in v organizacijski ter idej-
ni krepitvi Zveze komunistov. Ena
osnovnih ugotovitev v poročilu Cen-
tralnega komiteja je, da komunisti
Slovenije z uspehom opravljajo vlo-
go družbene sile v svoji republiki.
Organizacija je samo v zadnjih
dveh in pol letih tudi številčno po-
rasla, in sicer za 13.000 novih čla-
nov. Zveza komunistov Slovenije
šteje danes že preko 60.000 članov.
Za dosego vseh teh uspehov pa
je bilo potrebno, kot je poudarjeno
v poročilu, premagovati velike te-
žave, večkrat se boriti z raznimi ne-
pravilnimi mnenji in tendencami, s
pojavi partikularizma in lokalizma
itd.
Kongres je podal izčrpno analizo
in oceno vseh dosedanjih uspehov
in slabosti, kar bo pripomoglo, da
se bodo slabosti in negativni po-
javi čimprej odpravili, za bodoče
delo komunistov Slovenije pa je
kongres začrtal smernice in naloge,
ki bodo omogočile še hitrejši vse-
stranski razvoj naše republike.
Sekretar CK ZKS Miha Marinko
Napredek v kmetijstvu
je nezadržen
IZ POROČILA PREDSEDNIKA OZZ FRANCA LUBEJA NA
OBČNEM ZBORU
Predsednik OZZ tov. Franc Lubej
je v svojem poročilu na 8. letnem
občnem zboru v uvodu navedel po-
glavitne uspehe pri delu zadružnih
organizacij. Le-ti so:
Storjeni so bili nadaljnji koraki
pri organizacijski utrditvi zadrug
in poslovnih zvez. S precejšnjimi in-
vesticijami se je dvignila material-
na in tehnična osnova zadrug in po-
slovnih zvez. Večina zadrug, zlasti
pa poslovne zveze so odigrale po-
membno vlogo v nadaljnjem razvo-
ju kmetijske proizvodnje, zlasti pri
sodelovanju zadruga-kmet. Razen
nekaj redkih izjem so vsi organi
upravljanja v zadrugah opravičili
svoj obstoj, povečala pa se je tudi
skrb družbenopolitičnih organizacij
za problematiko v kmetijstvu.
Ko je govoril o kadrih, ki jih je
pri nas še vedno premalo, je pohva-
lil dejstvo, da so strokovnjaki iz
poslovnih zvez že v precejšnjem
številu odšli na operativno področ-
je—v zadruge.
Ugotovil je, da je v zadnjem letu
večina zadrug popolnoma odvrgla
vse nekmetijske dejavnosti in da
je le pri 15% zadrug ostala še de-
javnost, katere osnova leži izven
interesov kmetijske proizvodnje.
Med obravnavanjem stanja članstva
je navedel, da se je članstvo v okra-
ju povečalo za 4%, močno pa se je
spremenila struktura, predvsem v
korist žena in mladine, medtem ko
je število nekmetov pri članstvu
močno padlo.
Kar se tiče kooperacijske proiz-
vodnje, je poudaril, je led že prebit.
Veliko pomoč so pri tem nudili
kmetijski in zadružni kadri. Kon-
kretni uspehi pri proizvodnem so-
delovanju med zadrugami in kmeti
so spodbudno odjeknili, kajti 95%
posevkov je dobrih in celo izvrstnih.
Ko je analiziral slabosti v koope-
racijski proizvodnji, je med prve
štel nepravilno ekonomsko računico,
ki gre največkrat v večjo korist pro-
izvajalcu kot pa zadrugi. Te po-
manjkljivosti in še druge bo treba
popraviti, kajti načela sodelovanja
sa zlasti po 9. plenumu SZDL do-
volj jasna. V bodoče vsekakor ne
bomo smeli razviti kooperacije za
vsako ceno. Izbrati bo treba tiste
oblike in načine, ki lahko ustvarijo
pogoje za proizvodnjo na večjih
kompleksih.
Za investicije je bilo porabljenih
v preteklem poslovnem letu 2 mili-
jardi in 300 milijonov dinarjev za
gradnje, strojno opremo, živinorejo,
nasade, regulacije in melioracije itd.
Na koncu je tov. Lubej govoril o
bližnjih nalogah. Dejal je, da je za
obdobje v letih 1959 in 1960 predvi-
deno povečanje kooperacijske pro-
izvodnje na nadaljnjih 3800 hekta-
rih.
Naloge bližnjega obdobja velike
bitke za napredek kmetijstva in rast
socialističnih odnosov na vasi so
vsekakor velike.	-K.
Delovno predsedstvo ob otvoritvi IV. kongresa ZKS
Zaprla so se
šolska vrata...
Nič več ni zjutraj in opoldne
po celjskih ulicah tistega vrve-
ža, ki so ga povzročili šolski
otroci... Šolska vrata so se
zaprla, utihnili so zvonci...
Napočil je čas velikih počitnic,
čas brezskrbnega uživanja, ve-
selja in počitka učencev in di-
jakov. Kdo bi se ga ne veselil!
To kažeta tudi naši sliki: Prvi
pogled v spričevalo je dogodek
zase, posvetovanje na cesti, z
aktovkami in cekri po tleh, pa
prav tako... Bržkone se po-
govarjajo, kam pa zdaj v po-
čitnicah?
OD 25. JUNIJA DO 5. JULIJA
Do konca junija nestalno s
pogostimi padavinami. V juli-
ju splošno izboljšanje vreme-
na. Prevladovalo bo lepo vre-
me, Pač pa se okoli 3. julija
spet pričakujejo padavine z
ohladitvami.
PROSLAVA 40-LETNICE KPJ IN SKOJ
Okvirni spored prireditev,
ki bodo v počastitev Dneva borca:
v soboto, 27. junija ob 20. uri: PROSLAVA DNEVA BORCA pri
bivšem Stegu v Zagradu.
V	nedeljo, 28. junija ob 15. uri: ODKRITJE SPOMINSKE PLO-
ŠČE PRI STARI RIBOGOJNICI V PECOVNIKU.
Prireditelj: Osnovna organizacija Zveze borcev v povezavi
z ostalimi organizacijami Breg-Polule-Zagrad.
V	petek, 3. julija ob 20. uri:
SVEČANO RAZVITJE ZASTAVE Osnovne organizacije ZB
II. četrti na vrtu Doma OF v Celju. Po razvitju DRUŽAB-
NA PRIREDITEV.
V	soboto, 4. julija 1959 (Dan borca): SESTANKI IN POGOSTI-
TVE VDOV, OČETOV IN MATER padlih borcev in žrtev
fašističnega terorja. Izvedejo Osnovne organizacije Zveze
borcev NOV na področju Občinskega odbora ZB Celje.
Ob 20.30: Kino podjetje Celje bo predvajalo brezplačno v letnem
kinu jugoslovanski film »Major Bauk«.
Ob 5. uri zjutraj: Začetek praznovanja KRAJEVNEGA PRAZ-
NIKA in DNEVA BORCA v STRMCU.
V	nedeljo, 5. julija: ZLET SVOBOD IN KULTURNO-PROSVET-
NIH DRUŠTEV V CELJU.
Veliko zborovanje — kulturno-prosvetne prireditve.
Ob 5. uri zjutraj: nadaljevanje praznovanja krajevnega praznika
T STRMCU.
Z ZASEDANJA »HMELJARSKEGA PARLAMENTA«
TRIJE USPEHI
v soboto je bil v Žalcu tretji red-
ni letni občni zbor Kmetijske proiz-
vajalne poslovne zveze Žalec. Ra-
zen številnih delegatov so se kot
gostje občnega zbora udeležili še
Franc Simonič, Stane Sotlar, Ivan
Kovač in zastopniki drugih poslov-
nih zvez iz celjskega okraja.
O delu poslovne zveze, uspehih v
preteklem obdobju in o najvažnej-
ših nalogah za naslednje obdobje
je poročal predsednik žalske po-
slovne zveze Miran Cvenk.
Gotovo je, da je Poslovna zveza
v Žalcu v treh letih popolnoma
opravičila potrebo po taki kmetijski
organizaciji v Savinjski dolini. Raz-
širjevanje hmeljevih površin, ne-
nehno izboljševanje kakovosti in
uspešna organizacija proizvodnega
sodelovanja zadrug z zasebnimi
proizvajalci so trije največji uspehi,
ki so jih zabeležili v preteklem ob-
dobju.
OBVESTILO
Obveščamo vse cenjene stran-
ke, da bomo prihodnji teden
zaključili sprejemanje oglasov
že v torek ob 12. uri, ker bo
zaradi praznika Dneva borca
naš list izšel že v četrtek,
2. julija.
Posnetek dela povorke na zletu Svobod 1935. leta v Celju
Na pragu zleta Svobod v Celju
Dober teden nas še loči od velike kulturne in politične mani-
festacije, od republiškega zleta Svobod, 5. julija v Celju.
Priprave na zlet, ki je posvečen jubilejnemu letu Zveze ko-
munistov Jugoslavije in prav tako predvojnemu celjskemu zletu
Svobod, so v polnem teku. Po dosedanjih prijavah bo na zletu
sodelovalo okoli 30.000 članov Svobod in prosvetnih društev vse
Slovenije. Največjo udeležbo so seveda prijavila društva celj-
skega področja; med njimi prednjačijo ona iz šoštanjske občine;
poleg tega pa bodo posebni vlaki pripeljali še iz gorenjske in
ljubljanske strani, Zasavja, Maribora, Rogatca itd.
Poleg povorke in političnega zborovanja na športnem pro-
storu v Mestnem parku, poleg nastopa združenih pevskih zborov
in godb na pihala, bo ta dan odprtih še več razstav. Največja
med njimi bo vsekakor razstava »40 let KPJ«, poleg tega bodo
urejene še: razstava slikarjev-amaterjev Slovenije, razstava per-
zijskih miniatur ter razstava izobraževalne dejavnosti v Svobo-
dah in prosvetnih društvih. Medtem, ko bodo godbe na pihala
izvajale temu zletu posvečeno Arničevo skladbo, bodo tudi zdru-
ženi pevski zbori med 12 pesmimi zapeli pesem »Delu čast in
oblast«, ki sta jo Mile Klopčič, oziroma Rado Simoniti posvetila
istemu dogodku.
Na zlet se skrbno pripravljajo tudi trgovski in gostinski de-
lavci celjskega mesta. Ta dan bo v mestu odprtih več trgovin,
trafik in podobno, v parku pa bodo postavljeni paviljoni, v kate-
rih bodo prodajali hrano in pijačo.
Prometna služba bo imela polne roke dela. Zato je določila
parkirne prostore ter smeri vožnje motornih vozil zlasti v času
povorke.
Tudi informacijske pisarne ne bodo ostale praznih rok. Na
čast zleta bo izšla še posebna brošura s programom prireditev
in podobno vsebino.
Hkrati s tem, pa se Celje pripravlja na sprejem tisočev go-
stov. Mesto bo lepo okrašeno z zelenjem in zastavami, primerno
razsvetljen bo tudi Stari grad... Skratka, Celje bo sprejelo dra-
ge goste z največjo gostoljubnostjo.	-mb
o
CELJSKI TEDNIK — Stev. 25 — 26. junija
Zadovoljivo izpolnjevanje planskih nalog
s SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE
Pod vodstvom predsednika Franca Rupreta je bila v ponede-
ljek dopoldne 19. skupna seja obeh zborov Občinskega ljudskega
odbora v Celju. Prvi del zasedanja je bil posvečen poročilom treh
svetov. Tako je v imenu sveta za zdravstvo poročal tov. Janez Tro-
fenik, v imenu sveta za varstvo družine tov. Slava Skrabec ter za
svet za splošno varstvo tov. Jože Zapušek. Kakor vsa poročila, ta-
ko je tudi razprava opozorila na vrsto problemov, s katerimi so
se in se še bodo ukvarjali vsi trije sveti. Na tej osnovi so ljudski
odborniki sprejeli vrsto sklepov za njihovo nadaljnje delo.
Na predlog sveta za zdravstvo so
se ljudski odborniki strinjali s pri-
poročilom, da bo treba spričo čeda-
lje večje obremenitve zdravstvenih
ustanov (uvedba zavarovanja za
kmečko prebivalstvo) številčno
okrepiti ne samo kader splošnih
zdravnikov, temveč prav tako zobo-
zdravnikov in zdravnikov-speciali-
stov. Ista skrb naj velja tudi za
srednji medicinski kader. V zvezi s
to zahtevo se poraja še potreba po
pospešeni gradnji stanovanj. Pripo-
ročilo po urejevanju obratnih ambu-
lant pri gospodarskih organizaci-
jah je več kot utemeljeno. Večjo
skrb kot doslej, pa naj bi gospodar-
ske organizacije posvečale še vzgo-
ji, oziroma štipendiranju socialnih
delavcev. Koristna je pobuda, da
naj celjski Zdravstveni dom čim-
prej razširi svojo dejavnost, izbolj-
ša opremo itd. V tej zvezi je bilo
sprejeto priporočilo, po katerem naj
bi zavod razbremenili obveznosti do
dolga, ki je nastal pri nabavi opre-
me ipd. Prav tako naj bi postopoma
začeli izročati še preostale prostore
doma zdravstveni službi! In končno
— zdravstveni delavci naj bolj kot
doslej posegajo v družbeno življe-
nje.
Ni naključje, da se je večina pri-
poročil sveta za varstvo družine na-
našala na delo in uveljavljanje sta-
novanjskih skupnosti. V tem sklopu
smo slišali predlog po ureditvi sta-
tusa tako imenovanih družinskih
ustanov itd. Svet je napovedal bor-
bo tudi alkoholizmu, kot viru in za-
četku najrazličnejših družinskih in
družbenih težav na sploh. Na pred-
log tega sveta naj bi razširili de-
javnost vzgojne posvetovalnice.
Tudi priporočila sveta za splošno
varstvo so v glavnem posegala v
problematiko stanovanjske skupno-
sti.
Pred zaključkom skupne seje je
bilo na vrsti še poročilo o izvrševa-
nju družbenega načrta in proraču-
na v prvih petih mesecih letošnjega
leta. Uvodne besede v tej razpravi
je prispeval predsednik Fr. Rupret;
za njim pa sta poročala še pred-
sednik sveta za industrijo Edi Gole
ter podpredsednik ljudskega odbora
celjske občine Beno Krivec.
Ce povzamemo splošne pokazate-
lje o izvrševanju planskih nalog
tako v industriji, kot ostalih pano-
gah gospodarske dejavnosti, potem
lahko govorimo o zadovoljivem raz-
voju proizvodnje, saj je bil n. pr.
samo fizični obseg industrijske pro-
izvodnje v prvih petih mesecih do-
sežen z 41,4%. Kljub tej ugotovitvi
pa so opazna nekatera nesorazmer-
ja zlasti pri planih celotnih dohod-
kov, ki so pri podjetjih za okoli 900
milijonov nižji, kot jih je predvidel
občinski družbeni načrt. Nekaj hib
kaže tudi plan zaposlovanja nove
delovne sile; to zlasti v pretiranem
zaposlovanju. Ob teh in drugih ugo-
tovitvah je ljudski odbor sprejel
sklep, da opozori gospodarske or-
ganizacije na nekatere pomanjklji-
vosti, ki jih je moč do konca leta
povsem odstraniti.
Na koncu zasedanja so odborniki
ljudskega odbora celjske občine
sprejeli predlog, da pošljejo četrte-
mu kongresu Zveze komunistov Slo-
venije pozdravno brzojavko z željo
za njegovo najboljše delo.
-mb
KAJ PRAVI ZAKON O STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH
o stanovanjskih skupnostih, tej
»razširjeni družini državljanov«, be-
remo v zadnjem času marsikaj za-
nimivega. Oglejmo si kaj pravi o
njih poseben zakon, objavljen letos
22. aprila v 16. številki Uradnega li-
sta FLRJ.
V temeljnih določbah zakona je
poudarjena glavna naloga stano-
vanjskih skupnosti: neposredno
upravljanje in sodelovanje držav-
ljanov v zadevah komunalne in so-
cialne politike občine v določenem
naselju oziroma četrti, ki naj pred-
stavlja zaokroženo urbanistično in
komunalno celoto. Z drugimi bese-
dami: stanovanjske skupnosti se ba-
vijo s tistimi dejavnostmi, ki nepo-
sredno služijo družinam, gospodinj-
stvom in delovnim ljudem pri za-
dovoljevanju vsakdanjih potreb.
Stanovanjske skupnosti naj organi-
zirajo strokovno pomoč pri hišnem
upravljanju ter pri vzdrževanju sta-
novanj (popravila). Obenem naj
pomagajo zaposlenim ženam in dru-
žinam pri varstvu in vzgoji mladi-
ne.
Najprej nas zanima, kako nasta-
ne taka skupnost stanovalcev v ne-
ki soseski ali četrti.
Zakon v 10. členu postavlja okvir
za ustanovitev skupnosti: statut ali
urbanistični načrt (oziroma odlok)
določa konkretna območja, kjer so
zadostni pogoji za nastanek in živ-
ljenje skupnosti — glede na za-
dostno število prebivalcev, družin,
hišnih svetov. Pri tem se je treba
ozirati na geografsko zaokroženost
ter na primerno cestno povezavo
območja.
Na podlagi navedenega oblastve-
nega akta lahko zbor volivcev ob-
ravnava predlog za ustanovitev
skupnosti stanovalcev. Ce volivci
sprejmejo pozitiven sklep, ga pre-
dajo občinskemu ljudskemu odboru,
ki ustanovi stanovanjsko skupnost
na sejah obeh zborov (11. čl.). Pri-
poročati je, da se na zboru volivcev
le-tem pojasni osnovni namen pred-
lagane skupnosti in predoči delovni
program v osnovnih potezah.
Sleherna organizacija mora imeti
svoja poslovna pravila. Za stano-
vanjske skupnosti predvideva za-
kon poseben statut, ki podrobneje
regulira dejavnost skupnosti.
Kakor ustanovitev, tako tudi be-
sedilo statuta predlaga zbor voliv-
cev v odločanje občinskemu ljud-
skemu odboru. Razlika je samo v
tem, da občinski ljudski odbor skup-
nost ustanovi, konstituira, dočim
statut skupnost samo potrdi (13.
člen).
V statutu mora biti med drugim
določeno tudi število članov najviš-
jega organa — sveta stanovanjske
skupnosti. Dokler statut ni potrjen,
odredi občinski ljudski odbor na se-
jah obeh zborov koliko članov sveta
stanovanjske skupnosti se izvoli na
posameznih zborih volivcev v soraz-
merju s številom prebivalcev (45. in
62. čl.).
Na podlagi gornje oblastvene od-
ločbe izvolijo državljani na zboru
volivcev člane sveta stanovanjske
skupnosti.
Zbor volivcev ima tedaj odločilno
vlogo pri začetnem delovanju skup-
nosti: predlaga ustanovitev skupno-
sti, voli člane njenega sveta in
predlaga sprejetje statuta.
Stanovanjske skupnosti delujejo s
svojimi organi po poslovnih eno-
tah — servisih na podlagi določenih
virov dohodkov. Zato se bomo na
kratko seznanili z organi skupnosti,
nakazali delovanje servisov in na-
šteli finančne vire.
Organi stanovanjskih skupnosti so
po zakonu: svet stanovanjske skup-
nosti, predsednik sveta, izvršilni od-
bor, tajništvo sveta, odbor za mate-
rialno in finančno kontrolo poslo-
vanja, poravnalni svet in komisije
v raznih strokovnih zadevah (43.
člen).
Svet za stanovanjske skupnosti
sklepa o predračunu in zaključnem
računu, o statutu (predno se preda
v potrditev občinskemu ljudskemu
odboru), predpiše pravila posamez-
nim servisom, dalje odloča o usta-
novitvi servisov, zavodov, obrtnih
obratov in podjetij. Svet tudi iz-
voli člane izvršilnega odbora, taj-
nika sveta in ostale organe (46.
člen).
Člani sveta si izvolijo predsedni-
ka. Ta reprezentira skupnost na zu-
naj in vodi izvršilni odbor (44. in
48. člen).
Glede tajništva sveta je treba po-
jasniti, da poleg administrativnih
poslov sestavlja predračun in za-
ključni račun dohodkov ter izdat-
kov (49. člen).
Tajništvo sveta vodi tajnik, ki je
šef administracije. On nastavlja in
razrešuje uslužbence tajništva in je
seveda tudi odredbodajalec za iz-
vajanje predračuna dohodkov ter
izdatkov (51. člen).
Poravnalni sveti posredujejo v
raznih sporih in nesoglasjih. Obsta-
jajo iz predsednika in dveh članov
in njihovih namestnikov (58. člen).
Servisi kot uslužnostne delovne
enote se ukvarjajo z uslugami v go-
spodinjstvih in pri finančnem
upravljanju hiš, z raznimi remont-
nimi obrtniškimi deli za hišne sve-
te in stanovalce ter z družbeno pre-
hrano. Servisi niso samostojne de-
lovne enote; zato jih na zunaj za-
stopa stanovanjska skupnost po
svojem predsedniku sveta (17. in
21. člen).
Kot samoupravna in samostojna
organizacija lahko stanovanjska
skupnost ustanavlja v okviru svo-
jih nalog razna podjetja, obrti, sa-
mostojne obrate in zavode: otroška
in dijaška zavetišča, menze, igri-
šča, počitniške zavode, knjižnice, či-
talnice in podobne kulturno-prosvet-
ne zavode (17. in 19. člen).
Denarni viri skupnosti so: pri-
spevki državljanov na osnovi pis-
mene zaveze, razne dotacije držav-
nih organov, prispevki iz skladov
socialnega zavarovanja, n. pr.
za preventivno varstvo, z odlokom
občinskega ljudskega odbora dolo-
čen delež najemnine za stanovanj-
ske in poslovne prostore, dohodki
raznih kulturnih, zabavnih, športnih
ali družabnih prireditev in rami
drugi prispevki.
Zakon o stanovanjskih skupnostih
bo začel veljati tri mesece po obja-
vi v Uradnem listu FLRJ, to je
letos 22. julija. S svojimi načelnimi
in okvirnim določbami nudi veliko
možnosti ter iniciative za nastanek
in uspešen razvoj skupnosti stano-
valcev v soseski.	D. F.
Otroška igrišča, gospodinjski servisi in še kaj...
Razgovor s predsednico občinske
Zveze ženskih društev v Celju Sta-
so Milovanovićevo ni bil tisti obi-
čajni novinarski intervju; to je bil
razgovor sredi gospodinjskega dela,
ki ga je venomer prekinjalo zvone-
nje telefona. Kljub temu je bil plo-
den in uspešen, zato še enkrat pri-
srčna hvala.
»Naj vam že kar na začetku po-
vem,« je začela tov. Milovanoviće-
va, »da naša organizacija pri svo-
jem delu ni osamljena. Skupaj s
svetom stanovanjske skupnosti in
pristojnimi organi pri ljudskem od-
boru se spoprijemamo s problemi,
jih obravnavamo in rešujemo. Pri
vsem tem ima Zveza ženskih dru-
štev bolj vlogo miciatorja, svet sta-
novanjske skupnosti pa v glavnem
nalogo izvajalca. V teril okviru so
žene na terenih postale tudi bistven
faktor pri obravnavanju problemov,
ki.,zadevajo v glavnem družino.
V -delovnem načrtu za letošnje
leto stoji na prvem mestu gradnja
in ureditev otroških igrišč, kjer koli
je to možno. Tako bomo na prvi
četrti dobili igrišče na dvorišču blo-
kov na Titovem trgu št. 6, 7 in 8,
nadalje ob Savinjskem nabrežju itd.
Ko bodo odstranjene nekatere ovi-
re materialnega značaja bo tudi v
Gubčevi ulici urejena pralnica z li-
kalnico ter prostor za izvenšolsko
dejavnost otrok. Podobno bodo ure-
dili v Gaberju. Novo otroško igri-
šče bo nastalo še za stanovanjskim
bloTiom konzorcija trgovskih podje-
tij na Slandrovem trgu. Bogat pro-
gram v tem smislu pa ima pred
kratkim ustanovljena stanovanjska
skupnost na Otoku, kjer so tudi ide-
alni pogoji za uresničitev marsika-
terih načrtov.«
»Kako pa je z gospodinjskimi
servisi?«
»Ze dosedanja mreža teh servisov
kaže na veliko aktivnost. Z njimi
smo se tudi najbolj približali gospo-
dinjstvom in razbremenili zaposle-
no ženo. Zal pa ugotavljamo, da
kapacitete vseh servisov še niso iz-
koriščene, pa čeprav so usluge v
njih cenejše kot drugod. Najbolj
delajo servisi v Ključavničarski,
Malgajevi in Kersnikovi ulici. Le-ti
so tudi preobremenjeni, ker se jih
poslužujejo celo žene iz drugih
mestnih predelov. Lep uspeh je do-
segla krpalnica v Ključavničarskem
bloku, ki je že tako razvila svojo
dejavnost, da bo treba že v krat-
kem misliti na njeno razširitev, ali
pa na ustanovitev še ene.
Prikrojevalni tečaj, ki je štiri leta
delal pod društvenim okriljem, je
zdaj spričo boljših finančnih pogo-
jev sprejela stanovanjska skupnost.
Naša prizadevanja in naši predlo-
gi segajo še na področje družbene
prehrap.e. Vendar se nam zdi, da o
tem kar preveč govorimo, premalo
pa storimo.
Zveza ženskih društev je našla
hvaležno delovno področje še v ne-
katerih tovarnah, zlasti pa v tistih,
kjer po številu prevladujejo žene.
Tu delajo aktivi, ki so že doslej pri-
pravili več zdravstvenih predavanj,
organizirali zdravniške preglede že-
na in podobno. Med najbolj delav-
ne aktive spada tisti v Kovinotehni,
sicer pa so agilni še v Topru, To-
varni emajlirane posode itd. Aktiv
žena dela tudi na Teharjih.«
»Kako boste počastili mesec dru-
žine in gospodinjstva?«
»Skupaj z Zavodom za napredek
gospodinjstva, s katerim prav tako
tesno sodelujemo, pripravljamo raz-
stavo o delu in nalogah stanovanj-
skih skupnosti, nadalje bo 29. t. m.
predaval dr. Jurij Zalokar o temi
»Mož alkoholik« in končno bomo
pripravili še občni zbor.«
Na koncu razgovora je tov. Mi-
lovanovičeva opozorila še na orga-
nizacijo dnevnih letovanj za otroke,
na delo otroških vrtcev tudi v po-
čitnicah in nazadnje na delo dija-
ške kuhinje v istem času. Tudi biro
za pomoč v gospodinjstvu, ki dela
pod društvenim okriljem, je dosegel
pomembne uspehe. Biro zaposluje
okoli 80 žena, ki gredo na občasna
pospravljanja stanovanj, okoli 30
pa jih je stalno zaposlenih. Pri bi-
roju so na razpolago še sokovniki,
po katerih gospodinje prav rade po-
segajo zlasti v teh mesecih, ko je
zadosti sadja.	-mb
V zadnjem tednu po domovini
Petek, 19. junija
10-LETNICA SMRTI VLADI-
MIRJA NAZORJA. V spomin na
10-letnico smrti hrvatskega pesni-
ka in prvega predsednika ZAVNOH
med ljudsko revolucijo Vladimirja
Nazorja so položili h grobnici po-
kojnika vence, med njimi tudi ve-
nec maršala Tita. Na komemorativni
seji Izvršnega sveta Sabora pa so
sprejeli osnutek zakona o ustano-
vitvi sklada Vladimirja Nazorja.
Sredstva sklada so namenili hrvat-
skim umetnikom za izvirna in re-
produkcijska dela rra področju knji-
ževnosti, glasbe, likovne, gledališke
ter filmske umetnosti. Nagrade bo-
do podeljevali vsako leto na dan
19. junija.
Sobota, 20. junija
SEJA IZVRŠNEGA SVETA LRS.
Izvršni svet LR Slovenije je na seji
razpravljal o osnutku zakona o
osnovnih šolah, o osnutku zakona o
ustanovitvi višje komercialne šole,
o organizaciji uprave ljudskih od-
borov, nadalje o enotni ureditvi ga-
silstva ter končno o vzdrževanju ter
kreditih in kalkulacijah za gradnjo
stanovanj.
Nedelja, 21. junija
NOVA CEZOCEANSKA TOVOR-
NA LADJA. V puljski ladjedelnici
so spiovili novo čezoceansko tovor-
no ladjo »Korotan«, last Splošne
plovbe v Piranu.
Ponedeljek, 22. junija
RAZSTAVA SOCIALNE GRAFI-
KE. V počastitev 40-letnice Zveze
komunistov Jugoslavije in na večer
pred začetkom IV. kongresa Zveze
komunistov Slovenije so v Ljublja-
ni odprli razstavo socialne grafike,
na kateri sodeluje 22 slovenskih sli-
karjev.
Torek, 23. junija
ZAČETEK IV. KONGRESA ZKS.
V Ljubljani se je začel četrti kon-
gres Zveze komunistov Slovenije.
RAZPRAVLJALI BODO O URBANI-
STIČNEM NACRTU MESTA
Ciani upravnega odbora Olepševalne-
ga in turističnega društva v Celju so na
svoji seji sklenili, da bodo že v bliž-
nji bodočnosti pripravili razpravo o
osnutku urbanističnega načrta celjske-
ga mesta. Tako bodo s predlogi in pri-
pombami pomagali pri reševanju tega
aktualnega problema mesta ob Savinji.
POGLED
PO
SVETU
v Ženevi so se torej razšli, ven-
dar ne za dolgo časa, sešli se bodo
spet 13. julija. Sest tednov so se
pogovarjali, drug drugemu dopove-
dovali svoja stališča, sporazumeli
pa se niso o nobenem vprašanju, le
o tem, da je nadaljevanje konferen-
ce nujno, o tem so si vsi na jas-
nem. Najdalj so prišli z Berlinom,
kajti v Berlinu so vsi štirje vsak
dan v neposrednem stiku. Obe stra-
ni sta nekoliko popustili: Zahodne
sile ne vztrajajo več na statusu quo
v Berlinu, SZ pa ne več na časov-
nem ultimatu. Ce bi po 18 mesecih
ne prišlo do spremembe berlinske-
ga statusa, potem naj se skliče no-
va konferenca, ki naj prouči polo-
žaj zahodnega Berlina. 28 javnih in
tajnih sej in veliko družabnih se-
stankov med ministri je bilo po-
trebnih, da so prišli do čisto ma-
lega sporazumčka o Berlinu, ki pa
še nima skupnega besedila, a ven-
darle kaže neko pot za nadaljnje
razgovore.
Tik pred prekinitvijo konference
v Ženevi je Hruščev ponovno podčr-
tal, da SZ ne bo popustila v nem-
škem vprašanju tako, kot je Zahod
terjal v Ženevi. Obstojita dve nem-
ški državi in če se bo ustanovil
skupni nemški odbor, bosta obe
Nemčiji v njem zastopani po načelu
paritete ali pa odbora ne bo. Za-
hod predlaga načelo proporca, ta
pa za Hruščeva pomeni, da se Za-
hod ne misli odreči želji, spremeni-
ti družbeno politični red v Vzhodni
Nemčiji. Hruščev je ponovno pribil,
da bo SZ z vsemi sredstvi, s kateri-
mi razpolaga, branila teritorialno
nedotakljivost Vzhodne Nemčije, če
bi jo zahodne sile zaradi Berlina
skušale pogaziti. Z drugo besedo.
Zahod naj se vendarle že sprijazni
z obstojem dveh nemških držav.
Končno je Hruščev dejal, da bi bil
sestanek na najvišji ravni še po-
trebnejši, če bi se v Ženevi res vse
pokazilo.
No, vse se ni pokazilo in morebiti
bo kljub vsemu le prišlo do takega
stika, da se bo planet nekoliko od-
dahnil. So znamenja, ki kažejo, da
Adenauerjeva politika ne ustreza
več potrebam ameriške politike. Ne-
dvomno je to ameriško stališče po-
vzročilo, da so se ministri v Ženevi
poslovili z ljubeznivim nasmehom in
da so si pri tem želeli: »Na skoraj-
šnje svidenjem. Adenauer pa je te
dni udaril plat zvona, in sicer z
vprašanjem, ali je Zahod še enoten.
Po njegovem je enotnost, dosled-
nost in moč edino, kar naj Zahod
S Z pokaže. Razume se, da Adenauer
ve, da niti Zahod niti S Z ne bosta
zaradi Berlina sprožila svetovne
vojne, toda kljub temu terja kon-
cesije samo od Rusov. Antikomuni-
stična propaganda v svoji najbolj ob-
skurantski in ultramontanski obliki
se v Zahodni Nemčiji razpihuje tudi
v najbolj resnem časopisju. Obenem
pa Adenauer apelira na ameriško
vojaško pomoč, ki edina utegne re-
šiti Nemčijo in Evropo pred premoč-
jo SZ. Adenauer se je te dni poka-
zal kot vojskovodja hladne vojne,
s staro strategijo in taktiko. Nem-
ci danes očitajo amerikanskim ge-
neralom, da so sami krivi, če niso
leta 1945 zasedli Dunaja in Prage.
S tem se izdajajo kot oboževalci
stare Bismarckove imperialistične te-
ze: Kdor ima Prago, ima Evropo.
Kažejo pa tudi svoje dejanske na-
mere: Hoteli bi spet imeti glavno
besedo v Evropi. 12 milijard letnega
proračuna za vojsko v Zahodni
Nemčiji kaže, da se ne mislijo za-
našati samo na ameriško vojaško
silo. Pisanje »New York Timesa«:
seveda še vedno ustreza Adenauer-
jevi politiki. Ta list pravi, da bi
konferenca na najvišji ravni, ki bi
jo izsilila SZ in ki bi na njej stavila
svoj ultimatum, žalila pamet in do-
stojanstvo »svobodnega sveta«:.
Kljub vsemu temu pa kaže, da bo
kmalu prišlo do novih pomembnej-
ših stikov med S Z in ZDA. V nem-
ški zavori je nekaj, ob čemer se mo-
ra zamisliti ves svet, ne samo »svo-
bodni«:.
Pri vsem tem se po svetu snuje
bodočnost v najrazličnejših, na prvi
pogled manj pomembnih dogodkih.
Notranja napetost v Argentini, od-
porniška gibanja v Južni Afriki,
revolucija v Kamerunu, alžirsko
vprašanje, Iran, Irak, arabski svet
in Izrael, Koreja, Laos, povsod tre-
nje, premiki in gibanja, ki so zna-
čilna za današnji čas in ki priprav-
ljajo neizogibne spremembe v smi-
slu napredka, svobode, osvobajanja
človeštva. Celo v Španiji, za katero
je marsikdo mislil, da je Franco v
njej ustvaril nepofušljiv pokopali-
ški mir, se je nekaj zganilo. Nemiri
v Madridu in Barceloni, delavske
stavke v Avstriji niso mogle biti
zatrte po obstoječem zakonu o te-
rorizmu in banditizmu, zato je mo-
rala frankistična vlada v juniju 1959
dati nov predlog tega zakona, po
katerem je zrasla moč notranjega
yninistrstva. Lahko bo uporabil voj-
sko vselej, kadar se mu bo zdelo,
da je ogrožena varnost osovražene-
ga režima, pač ena od najsramol-
nejših peg na našem planetu. Novi
predlog jasno kaže, na kako sla-
bih nogah stoji Francov režim. Tb
dokazujejo tudi enodnevna protest-
na stavka zoper teroristično faši-
stično prakso in resolucija, ki jo je
vladi izročil predstavnik španskih
intelektualcev.	T. O.
OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LETNICI KPJ * OB 40-LET
Fedor Gradišnik, st.:
Kekaj spominov na sodelovanje
Po predpisih volilnega zakona je moral vsak kandidat skrbeti za
to, da je imel na vseh voliščih okraja svoje predstavnike, predlog za
njegovo kandidaturo pa je moralo podpisati določeno število predlaga-
teljev. Da zadostim predpisom zakona, sem obšel domala ves okraj
in prišel nekega dne tudi v Slivnico pri Šentjurju, kjer sem se sestal
s tamkajšnjimi zaupniki v gostilni Graselli. Posestnika te gostilne sem
dobro poznal, vedel sem, da je formalno pripadnik vladne JRZ, drugače
pa kulturbundovec in petokolonaš. Hinavsko mi je segel v roko in me
kot svojega gosta prijazno pozdravil. Nato je odšel, kake četrt ure po
njegovem odhodu pa se pojavita dva orožnika. Zahtevala sta, da se
jima legitimiram, nato pa sta me skupaj z mojim tovarišem Dolharjem
(pristaš SKOJ) odpeljala v orožniško postajo. Tam so naju vse po-
poldne zasliševali in pisali zapisnike, proti večeru pa sta nama rekla,
naj se pripraviva na peš pot v Celje. Ponovno sem protestiral proti ta-
kemu protizakonitemu postopanju, ko sem kot kandidat na listi, ki je
sicer opozicionalna, vendar pa od merodajnih faktorjev odobrena, ven-
dar upravičen in celo dolžan, da se na terenu pogovorim s svojimi
ljudmi glede formalnosti, ki jih predpisuje zakon. Nič ni pomagalo:
orožniški poveljnik je vztrajal pri svojem, češ da sem komunistični
kandidat in da sem nameraval imeti neprijavljene sestanke, zaradi česar
me mora peljati na okrajno glavarstvo na zaslišanje. — Končno mi je
dovolil, da sem telefonično naročil iz Celja avtotaksi, ki me je pod
budno stražo dveh orožnikov pozno ponoči pripeljal pred poslopje celj-
skega okrajnega glavarstva (današnje okrožno sodišče). Bilo je že pol-
noči, ko sta me oba orožnika z nasajenimi bajoneti kot velikega hudo-
delca zmagoslavno peljala v prvo nadstropje naravnost pred vrata
stanovanja okrajnega glavarja dr. Zobca. Trajalo je precej časa, da sta
ga zbudila. Precej nejevoljen se je končno pojavil, oblečen v pižamo,
na vratih. Orožnika sta javila, pričakujoč seveda pohvale, da sta pri-
peljala predstavnika komunistov, ki se je nameraval brez oblastnega
dovoljenja sestati s svojimi somišljeniki v Slivnici. Ko me je dr. Zobec
spoznal, se je z ironičnim nasmehom obrnil proti orožnikoma in jima
na kratko pojasniK da sem kandidat zakonito priznane državne liste
dr. Vladka Mačka za celjski okraj in da imam pravico in dolžnost, po-
skrbeti na terenu vse ono, kar predpisuje volilni zakon. Z dolgim nosom
sta jo nato razočarana morala peš mahniti iz Celja v Slivnico, kajti
avto je bil naročen in plačan samo iz Slivnice v Celje. Drugi dan sem
na okrajnem glavarstvu pojasnil vso komedijo in orožniški komandir
v Slivnici je prejel za svoje junaško delo zasluženo plačilo.
Iz časa prve Stojadinovičeve vlade se spominjam občinskih volitev
v Vojniku. Bila je nedelja in moja lekarna je imela dežurno službo. Na
vse zgodaj se pojavi pri meni policijski agent, ki me pozove v imenu
zakona, da grem z njim na okrajno glavarstvo. Tam so me zadržali, ne
da bi mi povedali, čemu, vse do večera, ko so mi slednjič sporočili, da
bom moral ostati na glavarstvu tudi čez noč. Končno pa so si premislili
in me okrog desete ure izpustili. Tedaj so mi tudi povedali pravi vzrok
moje enodnevne internacije: obstajala je nevarnost, da bi utegnil v za-
LANI 140.000 ZDRAVNIŠKIH
PREGLEDOV
Na področju celjske občine vrše am-
bulantno poliklinično in preventivno
zdravstveno službo: Zdravstveni dom
Celje z vsemi kurativnimi in preventiv-
nimi ustanovami ter ambulanto v bol-
nišnici, 3 obratne ambulante (TEP, Met-
ka, Cinkarna), 2 zdravstveni postaji
(Štore in Vojnik z ambulanto v Do-
brni), Javna zobna poliklinika ter 2 le-
karni z ekspoziturama v Gaberju in
Dobrni. V vseh teh ustanovah dela 26
stalnih in razmeroma večje število ho-
norarnih zdravnikov. Te ustanove ^ so
lani izvršile za območje celjske občine
42.331 prvih in 97.252 ponovnih pregle-
dov, kar pomeni, da je bilo na vsake-
ga zavarovanca 2,2 prvih in 4,6 ponov-
nih pregledov. Ti podatki še govorijo
o preveliki obremenjenosti zdravnikov,
zlasti pa še specialistov.
e
Stev. 25. — 26. junija 1959 — CELJSKI TEDNIK
Z občnega zbora Kmetijske poslovne zveze Žalec
NA
istih površinah
več hmelja in
boljša kakovost
Razumljivo je, da razvoj neke
panoge in prehod na višjo stopnjo
intenzivnosti poraja nove probleme
in zahteve. Ob teh se je tovariš
Cvenk v razpravi na občnem zbo-
ru poslovne zveze v 2alcu najdelj
zadržal.
Pogodbeno proizvodno sodelova-
nje kmet-zadruga je dalo že lepe
uspehe, pa je po drugi plati tesno
vezano na popolno izpolnjevanje
pogodbenih obveznosti obeh — za-
druge in zasebnega proizvajalca.
Zato so zgrešena pojmovanja neka-
terih proizvajalcev, ki menijo, da
so po sklenitvi pogodbe rešeni dela
in skrbi za hmeljišča, češ to bo že
opravila zadruga. Zadruga bo
opravila svoje naloge — mora jih,,
enako pa mora svoje opraviti
hmeljar. Pri tem se namreč pokaže i
tudi pravilnost trditve, da je tudi j
v kmetijstvu enako aktualno načelo, i
da.mora plačilo in dohodek posa-
meznika biti neposredno odvisen od
njegovega dela in proizvodnih uspe-
hov.
Tovariš Cvenk se je dotaknil tudi
trenutnega opadanja konkjunkture
nas vetovnem hmeljarskem tržišču.
Ob tem svetovnem pojavu se je jas-
no pokazalo, da je za naše kmetij-
stvo oblika pogodbenega sodelova-
nja v proizvodnji najprimernejše in
edini garant za trdnost v občasnih
krizah, ki so zlasti za hmeljarstvo
tako značilne. Zadruga je s pogod-
bo določila cene in kmet nima več
strahu pred prodajo še manj pa raz-
logov, da bi tako kot nekdaj ob kon-
junkturnih krizah metal hmelj iz
njiv in jih ob ponovljeni konjunk-
turi znova zasadil s hmeljem. 2e
prvo leto pogodbenega sodelovanja
pa je hkrati pokazalo, da bo treba
misliti na naprednejše oblike, na še
tesnejše proizvodne odnose med za-
drugo in zasebnim proizvajalcem.
V poročilu je podrobno analiziral
stanje živinoreje v hmeljarskem
okolišu,,ki je vseskozi nezadovolji-
vo. 2e v prejšnjem stoletju, ko so
Savinjčani začeli saditi hmelj, je
bilo osnovno načelo dobrega hme-
Ijarjenja pravilno in zadostno gno-
jenje hmeljišč s hlevskim gnojem.
To pravilo danes, ko stremimo za
čim večjimi hektarskimi donosi, ve-
lja še mnogo bolj. 2al pa moramo
ugotoviti, da hmeljarji, v povprečju
seveda, v lastnih hlevih pridelajo
gnoja le za 40 do 50 stotov na ha,
kar je najmanj za polovico manj
od potrebne količine. Zaostajanje
živinoreje za hmeljarstvom, čeprav
je le-ta tesno vezana na hmeljarje-
nje, je zato še bolj boleče. Potreb-
no bo še mnogo naporov, premago-
vanja raznih ovir in miselnosti in
predvsem dobre volje, da se bo sta-
nje uredilo. Jasno pa je, da je ob
trenutno hudi hmeljarski krizi na
svetovnem trgu, kakovost hmelja
toliko bolj pomembna. Zunaj bomo
lahko prodali le najboljši hmelj, je
dejal tov. Cvenk, tega pa morajo
pridelati naši hmeljarji ob najmanj-
ših proizvodnih stroških. Ustrezna
stopnja intenzivnosti živinoreje na
hmeljarskih domačijah je gotovo
prvi klin k temu uspehu.
Delegati med razpravo, prvi z leve upravnik žalske poslovne
zveze Karel Kač
IZ NAŠIH KOMUN
SLOVENSKE KONJICE
STANOVANJA in
ZVNANIA PODOBA ERAIA
Konjičani in okoličani upravičeno
trdijo, da toliko kot se tod letos
gradi, se še nikoli ni gradilo. Vsaj
ne v tako kratkem obdobju. Obisko-
valec dobi vtis, kot da bi Konjičani
hoteli nadoknaditi zamujen čas.
Slovenske Konjice so že od nek-
daj znane po jarku, ki teče skozi
vas. Dolgo je bil neurejen, leglo
smradu, ob neurjih pa neprijeten
hudournik. Lani so ga začeli ureje-
vati, istočasno pa tudi Partizansko
cesto. Računajo, da bodo letos kon-
čali z deli in do kraja asfaltirali
središče mesta. Prahu in blata ne
bo več. Tožijo pa, da tudi dreves ne
in drevoreda. Treznejši jim prigo-
varjajo, da se je izplačalo žrtvovati
drevored, saj so pridobili precej
več, kot izgubili.
To pa ni edino gradbišče v Ko-
njicah. Za tovarno usnja prestav-
ljajo strugo Dravinje, ki je doslej
naredila proti tovarni precej velik
ovinek. Ta prostor bo dobil kom-
binat »Konus«, ki se bo v tej
smeri še naprej razširjal. Gradbin-
ci pa so tudi znotraj tovarne, le
dober mesec podirajo zadnji obrat
stare tovarniške stavbe. Zgradili
bodo novega, lepšega in ustreznej-
šega.
Letos bodo Konjičani pričeli gra-
diti tudi planinsko kočo na Pohorju
in so se že obvezali, da bodo pri-
pravljalna dela in cesto do koče
uredili s prostovoljnim delom.
Prebivalci Konjic pa so najbolj
zadovoljni, ker je stanovanjska iz-
gradnja tudi pri njih letos sila ži-
vahna. Devetstanovanjski blok Les-
no-industrijskega podjetja in po-
družnice Komunalne banke je že do-
grajen. V kratkem ho končan tudi
dvanajststanovanjski blok podjetja
»Konus«. Takoj zatem začno graditi
še eno stanovanjsko poslopje. Če k
temu dodamo še gradnjo novega
sodnega poslopja, dom Avto-moto
društva, adaptacije raznih prosto-
rov v starih poslopjih in urejevanje
delovnega prostora za vaško pral-
nico in krpalnico, moramo priznati,
da v Konjicah letos ne držijo kri-
žem rok.
Enako so se zagreli tudi v so-
sednih Zrečah. V naslednjih mese-
cih bo dograjen za ta pohorski kraj
več kot potreben zdravstveni dom.
V stavbi bodo tudi stanovanja za
zdravstveno osebje. Tudi tovarna
kovanega orodja gradi 14 stano-
vanj, pa še nekateri zasebni gradi-
telji.
Ugotavljajo pa, da je v zadnjem
času precej opadla gradnja zaseb-
nih stanovanjskih hišic. Sredstva
občinskega stanovanjskega sklada
so pretežno uporabljena za večje
blokovne gradnje, večina privatni-
kov, ki so nameravali graditi stano-
vanja, pa imajo hiše že pod streho.
Konjičani so zadovoljni s iem
tempom stanovanjske izgradnje, ve-
do pa, da popolnega uspeha ne bo,
če tudi v naslednjih letih ne bodo
enako intenzivno gradili.
OB 40-LETNICI KPJ OB 40-LETNICI KPJ jç OB 40-LET
S Partijo v stari Jugoslaviji
vezništvu s svojimi komunističnimi tovariši vplivati na potek volitev
v Vojniku, zato je bilo nujno, da mi za ta dan vzamejo prostost. Dežur-
stvo moje lekarne je morala prevzeti za ta dan lekarna »Pri orlu«.
»Slovenska združena opozicija za celjski okraj«, ki smo jo ustano-
vili leta 1938 tudi po volitvah ni prenehala s svojim delovanjem. Peta
kolona kulturbundovcev je vedno ošabneje dvigala glavo, po mestu in
na podeželju so se pojavljali razni preroki v belih dokolenkah in delali
zmedo med ljudstvom. Iz sosednje Avstrije so prihajali v vedno večjem
številu sumljivi turisti v naše planinske kraje, po celjskih ulicah so pre-
pevali svoje izzivalne pesmi v potujoče pevce preoblečeni nacistični agi-
tatorji, po gostilnah in kavarnah pa so v družbi celjskih nemčurjev
pod zaščito policije izzivali domačine. Hitlerjanstvo je bilo na pohodul
V zvezi s predstavniki Partije smo podvojili svoje delovanje med ljud-
stvom, po vaseh in naseljih celjskega okraja smo dan za dnem imeli
sestanke, ki smo jih organizirali s pomočjo pri minulih volitvah usta-.
novljenih krajevnih odborov. Pojasnjevali smo notranji in zunanji poli-
tični položaj in pripravljali ljudstvo na odpor proti vladi, ki je vedno
očitneje nagibala k pristopu osi Berlin-Rim.
V takem vzdušju smo kmalu po volitvah sklenili sklicati veliko
protestno zborovanje pred Narodnim domom v Celju. Kot sklicatelj
sem shod pravočasno prijavil politični oblasti, ki pa ga je šele dan pred
nameravanim zborovanjem prepovedala. Kljub temu je prišlo iz vsega
okraja več tisoč ljudi pred Narodni dom ter z ogorčenim vzklikanjem
za sporazum med narodi Jugoslavije, za mir v svetu, za svobodno Slo-
venijo v svobodni Jugoslaviji zahtevali, da se shod prične. Policija je
z največjo brutalnostjo skušala ljudi razgnati, kar se ji pa ni posrečilo.
Končno sem se pojavil Ina balkonu Narodnega doma z Martinom
Joštom, ki je stopil za mano z veliko slovensko zastavo. Med zbrano
množico je zavladalo nepopisno navdušenje. Imel sem le malo časa, ki
sem ga uporabil za to, da sem udeležence pozval, naj se formirajo v
sprevod in manifestirajo po celjskih ulicah za svobodo jugoslovanskih
narodov in za mir v svetu. Tedaj je stopil na balkon policijski agent in
me pozval, da se odstranim.
Več tisočglava množica je nato s slovensko zastavo na čelu nad
dve uri manifestirala po celjskih ulicah. Pred magistratom so predrli
policijski kordon in vnela se je ogorčena borba za slovensko zastavo.
Pri tem je policija zgrabila Petra Stanteta in ga vlekla na. magistrat
v sobo, ki jo ima danes gasilska straža. Vrata te sobe so bila steklena.
Ko se je sprevod pomaknil naprej po Prešernovi ulici proti kolodvoru
in je policija pritiskala za njim, je Stante izkoristil položaj, razbil ste-
klena vrata in pobegnil iz zapora. Borba s policijo se je nadaljevala z
nezmanjšano silo. To je bila v tistih časih najimpozantnejša manifesta-
cija proti vladnemu režimu. Izkazalo se je, da je bila naša pot edino
pravilna, kajti samo sodelovanje vseh opozicionalnih skupin je lahko
porok za končno zmago nad nasiljem protiljudskega režima. Dve leti
pozneje je to dokazala ustanovitev Osvobodilne fronte, ki nam je v
štiriletni borbi z okupatorji in njihovimi pomagači priborila nacionalno
svobodo in socialno pravico.	(Konec)
MILIJONI
V PRAHU
V ZADNJIH LETIH P-RI NAS PROMET NA CESTAH NEZNAN-
SKO NARAŠČA. TlSOC IN TISOC NOVIH ATOMOBILOV, KAMI-
ONOV IN MOTORNIH KOLES JE NA CESTAH. TO NI NAPAK,
PRAV JE. 2AL PA CESTNO OMREŽJE NE SLEDI RAZVOJU PRO-
META. ZAVOLJO TEGA NASTAJA OGROMNA ŠKODA. MILIJONI
SE DOBESEDNO IZGUBLJAJO V PRAHU. STROKOVNJAKI SO 2E
ZDAVNAJ IZRAČUNALI, DA SE Z V02NJ0 NA RAZMEROMA
SLABIH CESTAH ŽIVLJENJSKA DOBA VOZILA ZMANJŠA ZA
POLOVICO, NA ZELO SLABIH CESTAH PA KAR ZA DVE TRE-
TJINL IN PRAV SLEDNJIH JE PRI NAS ŠE PRECEJ.
V celjskem okraju imamo precej
lepih cest, imamo pa še več slabih.
Med temi sta najbolj hudi cesti pro-
ti Rogaški Slatini in Mozirju. Ro-
gaška cesta, ki je mimogrede pove-
dano bolj podobna valovitemu mor-
ju kot cesti, je za naš turizem ?elo
pomembna. Taka cesta pa je brez
dvoma prej zavora turizmu, kot ne.
Nemalokrat se zgodi, da se je turi-
sti izognejo in kljub velikemu ovin-
ku peljejo v Rogaško z mariborske
strani. Redni cestni promet pa tega
ovinka ne zmore, v tem pa je ne-
varnost. Izračunali so namreč, da
bi izgube na voznih parkih in vozi-
lih, ki vozijo po tej cesti, samo v
petih letih zadoščale za ureditev
te ceste.
Enako je tudi s cesto proti Mo-
zirju. Dan za dnem vozijo od tod
les in vso drugo blago. Mozirje ni-
ma železniške zveze. Za vozila je
pot do priključka na glavno cesto
Ljubljana—Celje pogubna. Tudi tu
bo treba nekaj storiti.
Nič manjši problem so okrajne
ceste. Na vaških zborih volivcev so
le-te glavna točka dnevnega reda
Najprej so se tega rešili tam, kjer
se sami volivci prijeli za delo. Ta-
ko so mnoge ceste usposobljene. Pa
tudi Okrajna uprava za ceste se tru-
di, da bi uredila najbolj kritične
primere. Asfaltirajo cesto v Petrov-
čah, urejujejo cesto proti Topolšici,
Braslovški trg. Letos je na vrsti še
Šentjur, pospešeno delajo v Storah;
čakajo pa še: del velenjske ceste, ce-
sta proti Dobrni, proti Zidanem
mostu in še nekatere druge. Zade-
va se namreč kaj hitro ustavi pri
vprašanju sredstev.
Zanimiva je tudi pobuda krajev-
nega odbora 2alec, ki je razpisal
krajevni samoprispevek za urejeva-
nje cest in drugih komunalnih del.
Čeprav je znano, da so letošnja proračunska sredstva občinskega
ljudskega odbora v Celju skromna, pa se vendarle tu in tam
čuje vprašanje, kako dolgo bomo še čakali na modernizacijo
Ulice 29. novembra. Asfaltiranje te ulice je več kot potrebno, saj
končno veže kar dve šoli, posredno celo tri.
VEDNO VEC BOLNIKOV
Statistični podatki za celjsko občino
govorijo, da je lani bolovalo 19.651 ak-
tivnih zavarovancev. Zaradi tega je bilo
izgubljenih ЗГ7.315 delovnih dni. Največ
je bilo bolezai dihal (22,26%), nadalje
obratnih i^kodb 16.80%, obolenj kože
in podkožja 9^2%, bolezni prebavil in
jeter 8,98% tea- obolenj kosti in gibal
8,84%. Lani je bilo nadalje zabeleženih
3.456 bolezni ženskih spolovil; registri-
ranih abortusov pa je bilo 298. Koliko
pa ostalih? Zelo vznemirljiv je porast
živčnih (1922 primerov) in duševnih obo-
lenj (1024 prim€?rov). Rakastih oboletij
je bilo zabeleženih 63. Tuberkulozaa
obolenja so v «.ptadanju.
■ i
тл. najvišje cene mesu
Določene so v œijiki občim
Na zadnji seji Sveta za blagovni promet in tržišče pri Ob-
činskem ljudskem odboru v Celju, ki je bik pretekli teden, so
sprejeli odredbo o najvišjih prodajnih cenah za goveje in svinj-
sko meso.
Po tej odredbi bodo smela mesarska podjetja na področju
celjske občine prodajati goveje meso s kostmi po naslednjih naj-
višjih cenah:
Meso zadnjega dela, kamor spadajo vsi deli stegna, koša in
pleče po 300 din za kilogram, meso prednjega dela (bočnik, vrat,
bržola, podplečna rebra in prsni koš) pa po 270 din za kilogram.
Najvišji dopustni odstotek priklade k stegnu in plečetu je do
30%, k bočniku In vratu do 25%, k bržoli in šimbasu goveda dru-
ge vrste pa največ do 15%. Cena kosti (cevne) je do 60 din za
kilogram.
Najvišja prodajna cena za meso brez kosti je 500 din za
pljučno pečenko, za zadnji del 400 din in za prednji del 375 din
za kilogram. Za sveže svinjsko meso, in sicer za kare, stegno in
pleča je določena najvišja prodajna cena 350 din za kilogram, za
prsa, rebra s flamom in vratovino pa 330 din za kilogram.
Drobovino bodo smela prodajati mesarska podjetja po na-
slednjih najvišjih cenah: glava 70 din, jezik 340 din, srce 200 din,
pljuča 70 din, goveja jetra 260 din, telečja jetra 300 din, vranica
260 din, smrček, vampi in loj 150 din, ledvice 260 din in možgani
330 diл za kilogram.
Odredba predvideva tudi kazenske sankcije proti mesarskim
podjetjem in odgovornim osebam, ki ne bi spoštovale določil o
najvišjih prodajnih cenah mesa, ki jih vsebuje ta odredba.
-ma
POTROŠNJA RIB V CELJU
VEDNO BOLJ NARAŠČA
V	novo urejeni ribarnici podjetja
»Mesnine« lahko gospodinje skoraj
vsak dan kupijo morske ribe. Le v
dneh, ko je bilo na morju neurje,
ni bilo rib. V ribarnici je na raz-
polago več vrst morskih rib, naj-
večje povpraševanje pa je po sarde-
licah in plavicah. Pomanjkanje je
čutiti predvsem po sladkovodnih ri-
bah.
V	maju je bilo v. ribarnici proda-
nih blizu 3.000 kg rib, v prvi polo-
vici junija pa celo 2.019 kg rib. Pre-
skrba z ribami še ni povsem zado-
voljiva, vendar je znatno boljša kot
takrat, ko v Celju še ni bilo ribar-
nice. Potrošnja rib stalno narašča,
kar je razveseljivo, še posebej, če
upoštevamo, da v Celju občutno pri-
manjkuje govejega in telečjega me-
Mesarska podjetja v Celju
se ne bodo
združila
Poročali smo že, da se bodo celj-
ska mesarska podjetja in klavnica
združila v eno podjetje. To združi-
tev je narekovalo predvsem dejstvo,
da bi se stroški poslovanja z zdru-
žitvijo znižali in da bi podjetje
Planina na ta način rešili iz dokaj
težavnega gospodarskega stanja.
O tem so člani Sveta za blagov-
ni promet in tržišče pri celjski ob-
čini na zadnji seji razpravljali in
prišli do zaključka, da združitev ne
bi prinesla nobenih koristi. Do tega
sklepa so prišli na podlagi podrob-
ne proučitve združitve, ki je poka-
zala, da bi klavnica bila z združi-
tvijo mnogo na slabšem, saj bi mo-
rala kot podjetje plačevati veliko
večje družbene dajatve kot doslej.
Iz teh razlogov so proti združitvi
tudi organi delavskega upravljanja
v teh podjetjih. Za slabo finančno
stanje v podjetju Mesnine pa je svet
sklenil, da bi naj organi občinskega
odbora v Celju čimprej proučili
vzroke takega stanja in potem tudi
primerno ukrepali.	-ma
neurje v dravinjski dolini
V	nedejo je divjalo nad Dravinjsko
dolino silno neurje, ki je občutno po-
škodovalo vse posevke. Narasla Dra-
vinja je v Draži vasi močno poškodo-
vala most, zato so cesto Tepanje—Žiče
zaprli za ves promet.
v	ponedeljek popoldne pa je še večje
neurje napravilo še občutnejšo gmotno
škodo. Med nevihto je udarila strela v
glavni transformator v. Slovenskih Ko-
njicah in ga sežgala. Domačim gasil-
cem so prišli na pomoč poklicni gasilci
iz Celja. Transformator je ogenj uni-
čil, vsa okolica je ostala brez toka.
Tovarna Konus v Slovenskih Konjicah
in Tovarna kovanega orodja v Zrečah
nista mogli obratovati. Toda že v to-
rek proti poldnevu je luč spet zasve-
tila.
MILAN LOSTRK:
Uspešna zdravstvena politika ni
možna, dokler je velik del prebi-
valcev izven utrjenega sistema
zdravljenja. To še posebno velja za
splošno zdravstveno preventivo.
Sedanji zdravstveni sistem, ki je
pretežno usmerjen na zavarovane
osebe, zdravstvenih uslug so se ne-
zavarovane! posluževali le v mali
meri, je lahko škodljiv, če gledamo
na zdravstveno stanje prebivalstva
in ne posameznikov. Gotovo je
namreč, da kmečki proizvajalec ne
išče zdravstvene pomoči v vsakem
primeru, mnogokrat pa celo tedaj
ne, ko je zdravnik nujno potreben.
Osnovni vzrok je v razmeroma vi-
sokih oskrbninah v bolnišnicah in
specialnih zdraviliščih. Ta pojav je
občuten tudi pri poškodbah, saj je
znano, da zaradi strahu pred raču-
nom nezavarovanci zapuščajo bol-
nišnico prezgodaj, kar lahko po-
vzroči hude posledice za vse življe-
nje. Enako je glede zdravljenja do-
jenčkov in otrok. Ni težko ugoto-
viti, da težja bolezen v družini ne-
zavarovanca lahko resno vpliva na
socialno stanje družine.
S stališča Zavoda pa bi zavaro-
vanje kmečkega prebivalstva imelo
še eno prednost. Za primer naj na-
vedem zdravstveni dom bivše koz-
janske občine. Prebivalcev je imela
okoli 8 tisoč, 742 zavarovancev in
preko 7 tisoč nezavarovanih oseb.
Preko 90 odstotkov stroškov zdrav-
stvenega doma pa je kril zavod in
le okoli 9 odstotkov nezavarovanci.
Tu seveda nekaj ni v redu. Ali se
nezavarovanci sploh ne zdravijo,
kar bi bilo sila zgrešeno, ali pa se
zdravijo na račun socialnega zava-
rovanja. Ce upoštevamo, da je v
celjskem okraju preko 70 tisoč ne-
zavarovanega prebivalstva, je za-
deva še razumljivejša. Ta nesoraz-
merja bi z enotnim zavarovalnim
sistemom v celoti odpadla.
Koristno in potrebno
zdravstveno zavarovanje kmečkega
prebivalstva je nujnost
Direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju Mi-
lan Loštrk je na naša vprašanja o potrebi in pogojih socialnega za-
varovanja kmečkega prebivalstva takole odgovoril:
PRED ZLETOM SVOBOD V CELJU
Bilo je svečano io mogočno
Čeprav je bil razgovor kra-
tek, je vendarle odprl pogled
na eno izmed mogočnih pred-
vojnih demonstracij delavske-
ga razreda v boju proti oblast-
nikom — na celjski zlet Svo-
bod, 7. julija 1935. leta.
— Priprave na ta zlet, je
pripovedoval tov. Stefan Lah,
— so bile dolgotrajne in na-
ravna posledica na praznova-
nje prvega maja. Imeli smo
močan odbor in vrsto vnetih
sodelavcev. Ko so prihajali
udeleženci zlet a v Celje s po-
sebnimi vlaki in drugimi vozi-
li, smo jih pričakali, pozdravili
in spremljali skozi mesto. Ko-
likor se spominjam, sem bil
takrat določen za vodiča skupi-
ni iz Hrastnika ...
Za povorko smo se zbirali na
dveh mestih, eni v središču,
drugi v Gaberju. Obe koloni
sta se nato združili ob stiku
Aškerčeve ulice z Mariborsko
cesto. Tu je nastala dolga re-
ka neustrašenih borcev za pra-
vice delovnega človeka. V ko-
loni, ki je štela okoli 15.000
ljudi, je bilo več godb in pev-
skih zborov, zastopniki dru-
štev pa so nosili delavske za-
stave. Vse je bilo tako svečano
in mogočno, da tega res ni mo-
goče pozabiti... Navdušenje
je raslo iz trenutka v trenutek,
višek pa je doseglo nekje pri
križišču med Vodnikovo in
Gregorčičevo ulico, kjer so
znova zadoneli klici svobodi in
pravici... V množici enako
mislečih in razpoloženih ljudi
je rasla zavest, da smo gospo-
darji položaja...
Nazadnje smo se ustavili na
Glaziji, kjer je bilo zborovanje,
ki se je prav tako odlikovalo
po izrednem navdušenju. Ker
med govorniki še ni bilo tov.
Leskoška, je več tisočglava
množica z vzklikanjem zahte-
vala njegov nastop. Navzlic te-
Štefan Lah
mu, da takratnim oblastnikom
ni^ bilo pogodu, je tov. Lesko-
šek stopil na govorniški oder.
Množica ga je sprejela in po-
zdravila z vzkliki in ploska-
njem.
Po zborovanju so nastopili
pevci in godbe, popoldne pa
smo imeli iztete v bližnjo oko-
lico. Tako se je zletna misel
širila tudi zunaj celjskega me-
sta. — X
Tako je pripovedoval tovariš
Lah in obujal še spomine na
posledice, ki so se kmalu po-
kazale ...
Predvojni zlet Svobod je po-
menil ostro demonstracijo de-
lavskega razreda proti izkori-
ščevalskemu režimu, ponovni
zlet po 24 letih v Celju pa ma-
nifestacijo dela in odločnosti
pri graditvi novih socialistič-
nih družbenih odnosov.
M.B.
Z RAZCISCEN4MI POGLEDI V NOVO SEZONO
Prva odprta konferenca organizacije ZK
v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju
Iz poročila sekretarja Branka
Gombača in razprave smo spoznali,
da organizacija Zveze komunistov
v celjskem gledališču doslej ni de-
lala, kakor bi bilo treba. Mimo ne-
dejavnosti komunistov samih pa je
odprt sestanek odkril še vrsto na-
pak, ki so splošno znamenje živ-
ljenja v SLG Celje. Strnjeno bi mo-
gli zapisati:
Gledališki ljudje niso vedeli nik-
dar ob začetku sezone, če je njiho-
va eksistenca zagotovljena, reper-
toar ni bil uravnovešen in k temu
je bilo vedno močneje čutiti tudi
negodovanje občinstva, nastajale so
govorice in spori, medsebojna rival-
stva in spletke in končna posledica:
namesto da bi se osnovna organi-
zacija postavila nad vse te napih-
njene gledališke govorice, se je sa-
ma zapletla v spletke in ni znala
obvladati položaja, mimo tega pa
se je vse preveč poredko sestajala.
Ne da bi podrobno naštevali vsa
vprašanja, ki so o njih govorili na
sestanku, bi načelno ugotovili, da
je bila situacija gledališke hiše pre-
ce] mučna. Gmotna sredstva in de-
javnost — torej obstoj — gledali-
šča sta zdaj zagotovljeni. Toda od-
nosi med ljudmi so bili doslej ne-
pravilni. Grizli so se med seboj in
pozabljali, da je njihova ustanova
namenjena vsem, ne samo njim, ki
od gledališkega dela živijo, temveč
tudi občinstvu.
Zdaj, za zaključek sezone, je pre-
tres vsega dosedanjega dela kore-
nito posegel v vse nepravilnosti pre-
teklosti in iz spoznanih in priznanih
napak, ki zanje ne moremo kriviti
nikogar posebej, temveč vse sku-
paj enako, so zdaj komunisti skle-
nili, da bodo začeli delati drugače.
Gledališče je občutljivo delovno
področje, tu je delo med ljudmi še
posebej zaostreno, vezano s čustvi
in ustvarjalnim zanosom, toda to
ni razlog, da bi ne mogli delati vsi
med seboj iskreno, s pravilnim od-
nosom in s skupnim ciljem: za ne-
nehno rast celjske gledališke hiše.
Komunisti so torej sklenili, da
bodo vse probleme takoj reševali,
nastopali bodo odločno in skupno,
nudili bodo krepko podporo uprav-
niku in umetniškemu vodstvu in
bedeli nad vso nadaljnjo dejav-
nostjo gledališča.
Enako so obljubili tudi udeležen-
ci sestanka, predvsem upravnik, ki
je priznal, da je bil preveč popust-
ljiv, v prihodnje pa bo ravnal do-
sledno po predpisih in zakonskih
določilih, da bosta zavladala v gle-
dališču red in disciplina.
Ce bodo v prihodnje delali v gle-
dališču vsi skupaj, če bodo pred
vsemi skupni cilji, če bo glavna
skrb, zadovoljiti publiko in ji dati
res kvalitetne predstave, potem je
pričakovati, da bo v Celju zanima-
nje za gledališče spet naraslo!
Da bo mladina
zdrava
Redni zdravniški pregledi šol-
ske mladine kažejo, da je drža
pri šolarjih in dijakih razmero-
ma slaba. Krivi so deloma vzgoji-
telji, ki na to ne pazijo dovolj,
še bolj pa neustrezna šolska
oprema.
Hude posledice za mladino mo-
re imeti tudi nezdrav zraki, ki
nastane v šolskih prostorih, če so
ti zasedeni dopoldne in popoldne,
pa vmes ni dovolj časa, da bi jih
pošteno prezračili.
Razmere na nekaterih šolah so
naravnost nemogoče. Omenimo
samo Dobrno in trenutno Svetino.
Popravila in gradnje kakor tudi
oprema šol je zelo draga, a mx>-
rali bi se zamisliti, če je vredno
stiskariti, da bomo imeli potem
slabo razvito mladino in bolnike!
KAVARNA ALI KNJIŽNICA
Prostori v pritličju novega blo-
ka poleg gledališča služijo že pre-
cej časa za skladišče pohištva.
Govorilo se je, da bo tam kavar-
na, ki bi bila v Celju hudo po-
trebna, saj »Evropa« ne zadovo-
ljuje. Vendar so stene tega bloka
tako tanke, da bi hrušč iz ka-
varne motil stanovalce. Zato
zdaj razmišljaj o, če ne bi kazalo
prostore uporabiti za Mestno
knjižnico, ki zdaj nima primernih
prostorov — predvsem je občut-
no pomanjkanje sodobno urejene
čitalnice. Odprto pa je še tudi
vprašanje sedanjih prostorov Na-
rodne banke, ki se bo v kratkem
selila v lastno zgradbo. Kako bi
kazalo rešiti vprašanje?
Kulturne zgradbe
in kulturni center
Muzej in Študijska knjižnica
sta dolgo čakala na ureditev in
popravilo, a še zdaj gredo dela le
počasi spod rok. Občinski ljudski
odbor Celje je zato zaprosil
Okrajni ljudski odbor, da bi se
za popravilo teh zgradb zavzel
vsaj prihodnje leto, če že letos
ni mogoče.
Mnoge Celjane mučd tudi vpra-
šanje, kje bo stala nova glasbena
šola in kako bo urejen ves kul-
turni center mesta Celje. Oba
zbora bosta na prihodnji seji, ko
bodo govorili o urbanističnem
načrtu, razpravljala tudi o teh
vprašanjih.
»Nič več popuščanja!«
DELOVEN POUK
Mladini ni treba sedeti v klo-
peh, niti doma pri knjigah! Uči
se naj delati. In zavoljo tega na-
čela so ustanovili pri I. osnovni
šoli v Celju in v Vojniku šolsko
kmetijsko zadrugo, na III. osnov-
ni šoli in v Dobrni pa obrtno za-
drugo. Z delom v teh zadrugah
se bo mladina naučila uporabljati
znanje iz šolskih klopd in iz knjig
v praksi sami.
Jože Curk:
Trgi r Sa?injslii dolini
(Nadaljevanje — 2)
Trg Braslovče v Savinjski dolini
BRASLOVCE. Naselbina sega še
v 10. stoletje ter je dobila ime po
lastniku strelskega dvorca Braslavu.
Prvič se okraj omenja leta 1091 kot
Frazlow in nato leta 1140, ko je bil
že sedež prafare »Marija na jezeru«,
ker je takrat Savinja tekla tik pod
cerkvijo ter močvirila vso okolico.
Naselje je dobilo že zelo zgodaj
tržne pravice ter je spadalo pod
žovneške svobodnike, ki so imeli do
leta 1278 odnosno 1332 tudi patro-
natsko pravico nad prafaro. Leta
1426 je bil v trgu sedež enega go-
spodarskih uradov gornjegrajskega
samostana ter lovski dvor celjskih
grofov. Na dobo turških vojn spo-
minja cerkveni tabor s stolpom iz
leta 1485. Znamenitosti v trgu so:
cerkev, ki je v sedanji podobi iz leta
1604 ter Legant, renesančna stavba
iz 16. stoletja, ki je bila vedno tre-
tirana kot svobodni dvorec.
VRANSKO. Zamočvirjena dolina
ob Bolski je bila vedno deželno-
knežja lastnina. Kraj se prvič ome-
nja leta 1129, ko se omenja cerkev
sv. Mihaela, ki je postala po letu
1332 samostojni vikariat. Ker se je
po cesti iz Celja čez Motnik in Kam-
nik in po 18. stoletju čez Trojane
razvijal živahen tovorni in pozneje
vozni promet, je Vransko kot mejno
naselje med Štajersko in Kranjsko
dobilo kmalu svojo mitnico, ki se
omenja med leti 1492 in 1778, ter že
v 16. stoletju tudi poštno postajo.
V času francoskih vojn (1809—1813)
je bila na Vranskem carinska po-
staja, ki se je nahajala v stavbi
stare mitnice odnosno pošte. V dobi
turških bojev so cerkev obdali z ob-
zidjem, zgradili na bližnjem griču
Tabor ter organizirali požarno služ-
bo na Grmadi. Ker je Vransko po-
stalo leta 1853 sedež okrajnega so-
dišča, naslednika krvnega sodišča r
bližnjem Podgradu ter davčne upra-
ve, je dobilo leta 1868 tržne pravi-
ce in svpj grb: vrano. Zanimivosti
v trgu so: gotsko-baročna cerkev s
krasnim marmornatim oltarjern
Francesca Robbe, graščina (nekoč
mitnica, poštna postaja, pivovarna
in carinarnica), ki je deloma iz 15.
in deloma iz 19. stoletja ter pošta
z vzidanima ploščama iz leta 1728,
ko so gradili tržaško cesto. V bli-
žini trga so znane jame: Vetrnica,
Skadavnica, Stebirnica in Zelena
jama, ki se nahajajo na južnem po-
bočju Dobrovelj.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Jeseni še več predavanj
Delavska univerza v Velenju je bila
letos zelo uspešna. Mimo petnajstih pre-
davanj, ki jih je obiskalo mnogo po-
slušalcev, je priredila šolo za starše s
petimi predavanji. Uspešno je delovala
tudi šola za odrasle. ObisKalo jo je 30
slušateljev, ki bodo zaključili šolanje
20. junija. Tudi visokokvalificirani de-
lavci bodo prišli 25. junija iz šole. V te-
(7лј se je vpisalo štiriinpetdeset sluša-
teljev, a zdaj na koncu jih je še devet-
indvajset.
Letos sta se kot kolektivna člana vklju-
čila v Delavsko univerzo Termoelek-
trarna Šoštanj in Rudnik lignita Ve-
lenje.
Univerza ima za jesen lepe načrte. Raz-
širiti namera krog predavateljev in z
večjim številom predavanj gostovati v
okoliških krajih Velenja. V Velenju bo
nadaljevala šolo za odrasle. Da bi bila
predavanja bolj živahna, jih nameravajo
ponazoriti, za kar pa potrebujejo dia-
projekcijsko napravo in magnetofon.
Predavanja bodo prilagodili željam im
potrebam Velenjčanov.
Veliko skrb bo posvetila splošni vzgoji
in pripravila vrsto predavanj s tega po-
dročja. Začela bo tudi z jezikovnimi te-
čaji, saj je zanimanje za tuje jezike
vedno večje.
V začetku julija bo Delavska univerz»
svečano odprla svoje nove prostore. Ti
prostori obljubljajo, da bo mogla nni-
verza bolj uspešno delovati. V novem
poslopju bosta dve veliki dvorani in veé
manjših — debatnih prostorov.
Vzgoja in izobraževanje sta našim de-
lavcem in rudarjem na moč koristna 1ж
Îtotrebna dejavnost. Upajmo, da bo ve-
enjska Delavska univerza izpopolnila
svoje načrte in tako pripomogla k lepii
kulturni sliki našega delavstval
lonec dober-vse dobro
Odetsova „Podeželanka"
na celjskem odru
Spraviti na pravo pot pijanca —
ni majhna naloga, niti ni tako pre-
prosto dekletu z dežele, ki je prišlo
v pretanjen velemestni živelj, obi-
čajno zvršičen prav v gledališču, pa
tudi režiser, ki zna svojo domišlje-
no težnjo uresničevati s trdo voljo
in premišljenim poigravanjem na
čustva, nima vedno najbolj ravne
poti.
Pravijo, da je dekletu, ki rase v
ženo — bolj sodobno »teenager« ali
še po starem »Backfisch« — težko
upodobiti vlogo svoje starosti (po
neki francoski filmski oceni). Zate-
gadelj: težko je gledališču upodo-
biti samo sebe. V »Podeželanki«
(pred leti smo videli v Celju beo-
grajsko »Provincijalko« in nekako
istočasno tudi film z Bing Crosby-
jem) so sicer razločki med vele-
mestnim in podeželskim gledališčem
preveč očitni, zatorej tudi uspeh
lažji. Neka odmaknjenost dopušča
treznejšo presojo.
Celjsko predstavo je izoblikoval'
Andrej Hieng. Načeloma sicer ni
mogel drugega, kakor da je pouda-
ril pisateljeve misli. In te je izlu-
ščil z izbranim občutkom in pozna-
vanjem človeka v določenem okolju.
Dalje je uspelo uravnotežil nasto-
pajoče osebe in jih usmeril po trdo
začrtani poti. Predstavo je zrežiral
skratka tako, da sem doživljal zgod-
bo, ki more biti vedno resnična. Edi-
ni pomislek bi si dovolil v razmerju
med Geòrgie in Berniejem. Res je
mogoče, da se Bernie vanjo dejan-
sko zaljubi, kakor nakazuje režija,
a zame bolj verjetno je, da premiš-
ljeni režiser Dodd to ljubezen za-
igra v očitni stiski, ker mu je El-
ginova žena potrebna zavoljo Fran-
ka, ta zavoljo senzacije, to pa po-
trebuje za svoj uspeh, ki mu je konč-
ni namen.
Igralski zbor se je v prvi vrsti iz-
kazal z izenačeno igro — vsak je
odtehtal svoj delež, kakor mu ga
je bil določil režiser, hkrati pa so
imeli igralci spet toliko svobode,
da so mogli pokazati lastno iznajd-
ljivost in domiselnost.
Sandi KrošI, ki je nastopil po
daljšem premoru, je igral nadebud-
nega in slaveželjnega režiserja Ber-
nieja Dodda. Igral je pretežno z
glasom, z bogatimi odtenki obliko-
vanja in spevnostjo stavkov, s pre-
mislekom in čustvom hkrati, z jas-
no izgovorjavo in ustreznim odno-
som do soigralcev. Zvočni izraz je
podprl z odločno gibljivostjo, na
mestih primerno prenapeto, a iz či-
sto osebnih razlogov je nekajkrat
malo preveč zadrobencal, zavoljo
česar se je nekako iz vsega telesa
zagugal v smeri ramen — sicer po-
vsem sprejemljiv način hoje za do-
ločeno osebo, ki pa ne sme postati
igralčeva navada. V igri z Geòrgie
je morda podzavestno nihal v na-
sprotju prave in narejene zaljublje-
nosti. Slavko Strnad je upodobil in-
spicienta Larryja. Z mirno, zbrano
in uravnoteženo igro je bil vedno
na pravem mestu, opaziti pa sem
mogel izredno skrb za jasno izgo-
vorjavo, žal je zato na nekaterih
mestih izzvenela izgovorjava preveč
narejeno. Producenta Phila Cooka
je zaigral Janez Škof in vzdržal v
svojevrstni maski in drži vse do
trenutka, ko odkrije dotlej neizogib-
no pokrivalo. Tu je prelom s prejš-
njo podobo preveč nagel, a še ved-
no sprejemljiv. Škofa bi opozoril
na nekatere lastnosti, ki so postale
pri njem že preveč običajne: kadar
koga prepričuje, se v bok h preveč
priklanja in sunkovito spet zravna,
privzdiguje obrvi m iz+eza vrat. De-
jansko malenkosti, ki jih more igra-
lec prav tako z malenkostnim tru-
dom zamenjati z drugimi izraznimi
sredstvi. Vera Perova je bila pri-
merna igralka igralke Nancy Stod-
dard s pristojno gibno in besedno
izraznostjo. Prav tako skladno
umerjen je bil Tone Trpin v vlogi
pisatelja Paula Ungerja. Zapit igra-
lec, izgubljajoč se med resničnostjo
in domišljijo, obupan, a vendar že-
ljan, da bi se spet povzpel, je zaži-
vel v igri Pavla Jeršina, ki je dal
liku bogato izraznost s sila gibkim
in spremenljivim glasom, potezo in
z vsem ravnanjem sploh. Deloma
zavoljo vloge, ki mu jo predpisuje
besedilo in deloma zavoljo režije,
se nekoliko dviga nad druge, a sa-
mo toliko, kolikor je potrebno. Ni-
kogar ne prerase, pa kljub temu po-
kaže živ in vtisen lik pretresljivo
skrušenega človeka, ki skuša s po-
slednjo voljo rešiti sebe in svoj du-
ševni svet. Po tehtnosti in igri ena-
kovredna mu je Angelca Hlebceto-
va, sprva na videz predana v usodo,
a v resnici še vedno vodilo ponesre-
čenemu možu in nazadnje že skoro-
da ljubimka tujega moškega. In v
vsakem teh obdobij je Hlebcetova
nekaj drugega, n ed vsemi razločki
pa se vleče razumlj;va zvezna mi-
sel. Spomnim pa samo na premik
poudarka, da v predstavi »podeže-
lanka« ni na prvem mestu, temveč
>predstava« in po tej zamisli je
Hlebcetova zavoljo nekolikšne zadr-
žanosti čisto ustrezno igrala.
V predstavi so sodelovali še Ma-
rijan Dolinar, Zlatko Sugman, Ma-
rija Goršičeva in Marjanca Krošl-
Horvatova.
Mimogrede še neka manj važna
pripomba glede kajenja: skoraj v
vseh ljubezenskih prizorih eden iz-
med partnerjev kadi, pa nihče ne
odvrže cigarete med objemanjem.
Scena debutantke Nane Lesnikove
je bila izvedena domiselno, funkcio-
nalno pravilno in precej dekorativ-
no. Pomeni njen velik uspeh, le
nekaj: imel sem rahel občutek do-
ločene preveč izrazite linearnosti,
skoraj nekaj takega, kakor preve-
lika skrbnost in natančnost začetni-
ka.
Enkrat spet tehnično lepo izvede-
ni in ustrezni glasbeni vložki so žal
ostali na gledališkem lepaku neza-
beleženi.
Zaključna predstava sezone je ve-
lik uspeh med predstavami zadnjih
let. Kolikor vem in morem presojati,
pa je verjetno največji letošnji
uspeh.	H. S.
Angelca Hlebcetova (Geòrgie) Pavle Jeršin (Frank Elgin) v zadnji
letošnji predstavi
Stev. 25. — 26. junija 1959 — CELJSKI TEDNIK
e
Zanimive števiiice o icinetijstvu
o ZADRUGAH IN ZADRUZMKIH
л\ А SPLOŠNO ...
V	celjskem okraju je 71 kmetij-
skih zadrug. Tri so bile lani pri-
ključene močnejšim zadrugam.
Članov v km. zadrugah je 18.800.
Od tega je 14.000 pravih kmetov;
okoli 5000 pa uslužbencev, delav-
cev in strokovnjakov. Po spolu je
med zadružniki 13.711 moških in
5.072 žena. Od leta 1956 se je šte-
vilo članstva povečalo za nad 2.000
članov. Sedanje število zadružni-
kov je skupaj vplačalo 17 milijo-
nov in 243.000 dinarjev glavnih in
družinskih deležev.
KADRI V KMETIJSKIH
ZADRUGAH . . .
V	kmetijskih zadrugah dela 39
visokokvalificiranih, 175 kvalifici-
ranih, 122 polkvalificiranih in 55
nižje kvalificiranih delavcev.
Skupno število uslužbencev in de-
lavcev znaša 671 ljudi. V letu 1957
je bilo po zadrugah še 1.098 usluž-
bencev in delavcev. Zakaj zdaj
manj? Odpadle so vse nekmetijske
dejavnosti kot je trgovina, obrt
itd.
OZZ, Poslovne zveze in zadruge
p^ričakujejo nove kadre iz šol.
Trenutno se s štipendijami teh
organizacij šola: 40 agronomov, ?
veterinarjev, 4 ekonomisti, 2 goz-
darja in pravnik. Na srednjih
kmetijskih šolah se šola 83 ljudi,
na ekonomski srednji šoli 38, na
gozdarski srednji 2. Nadalje obi-
skuje dvoletno kmetijsko šolo 18
gojencev, dvoletno kmetijsko
strojniško 18, dvoletno gozdarsko
1, dvoletno mlekarsko 1, torej sku-
paj vseh štipendistov je 221.
KAKŠEN JE SESTAV
ZADRUŽNIH SVETOV...
Zadruge opravlja 2.789 članov
zadružnih svetov. Do 25 let sta-
rosti jih je 17%, med 26 in 40 leti
40%, med 41 in 55 leti 32%, nad
55 leti pa 11%. Malih kmetov je
430, srednjih 939, velikih 162. De-
lavcev je 202, uslužbencev 167,
ostalih 889. 2ena je 549, mladine
484, komunistov 171, članov ZB
655. V socialistični zvezi so včla-
njeni vsi razen 52.
KAJ SMO SEJALI IN KOLIKO .. .
Nad 50% vseh zadružnih povr-
šin je posejanih z žiti, 8,7% z in-
dustrijskimi rastlinami, 19,4% z
vrtinami, 17,7% s krmskimi rastli-
nami in 2,4% z nasadi.
KOLIKO 2IVINE JE
V HLEVIH...
V	hlevih zadružnikov je še vedno
okoli 6.300 konj, goved 59.600, ovc
8.900, prašičev 57.100 in perutnine
218.500 komadov. Odkup klavnih
živali se je lani povečal. Odkup-
ljeno je bilo 743 ton prašičev,
%.568 ton goved, 1.215 ton telet
i« 34 ton ovac. V preteklem po-
slovnem letu je bilo kupljenih
1.263 plemenskih krav, 17.000 ple-
menic je bilo umetno osemenje-
nih.
SADNO DREVJE IN NJIHOVA
RODNOST . . .
V	okraju je približno 804.000
sadnih dreves. Od tega je jablan
584.000. Sadno drevje je lani dalo
ugodno letino. Vsega sadja je bilo
pridelanega 358.700 stotov, od tega
311.800 stotov jabolk.
Črnega ribeza je v zadružnem
sektorju 68 hektarjev, malin 46 ha,
jai^od pa 8 ha.
V	vinogradih je 7,157.512 rodnih
trsov žlahtne trte in še vedno pre-
več samorodnice in sicer 3,612.268
trsov. Pridelek žlahtnega grozdja
je znašal 54.580 stotov, samorod-
nice pa 32.000 stotov. (Pri slednjem
bi bilo treba dodati število prete-
pov, nesreč in podobnega.)
PROIZVODNJA
V KOOPERACIJI. . .
V	organizirano proizvodnjo ko-
operacije je zajetih 7.366 ha obde-
lovalnih površin, kar na skupne
površine v okraju (tudi državna
posestva niso všteta) znaša nekaj
manj kot 10%. V kooperaciji je
bila predvsem proizvodnja pšeni-
ce (6.400 hektarjev), hmelj (2.203),
travniki (38.270), krompir (5.100),
koruza (2.000), lan (350), črni ri-
bez (127), maline (55) itd.
Kooperacija je odvisna od meha-
nizacije. Ta dela opravlja 326 za-
družnih traktorjev.
V imenu 19.000 zadružnikov
Osmi redni letni občni zbor, ki se je odvijal pretekli teden v
dvorani OZZ v Celju, je bil pravi bojni posvet predstavnikov de-
vetnajsttisočev zadružnikov v našem okraju. Poleg delegatov se je
letnega zbora zadružnikov udeležilo tudi večje število gostov. Tam
so bili: predsednik kmetijske zbornice tov. MAKS KRMELJ, tajnik
republiškega poljedelskega odbora ing. JANEZ BELOVSEK, sekre-
tar OK ZKS tov. FRANC SIMONJC, predsednik okraja tov. RIKO
JERMAN, zastopniki iz okrajev Maribor in Krapina, predsedniki
občinskih ljudskih odborov in sekretarji občinskih komitejev ZKS.
Poročilo o delu v preteklem letu in o nalogah, ki zadružne or-
ganizacije čakajo v prihodnje, je podal predsednik OZZ tovariš
FRANC LUBEJ (poročilo v kratkem izvlečku objavljamo na 1. stra-
ni). Po poročilu pa je sledila vsebinsko bogata razprava, v prvi
vrsti usmerjena v obravnavanje bodočih nalog. Predsedstvo je raz-
pravo vodilo tako, da se je vsak diskutant lotil po enega izmed šte-
vilnih problemov.
Sandi
Videčnik
(Posi, zveza
Šmarje)
Glavna ovira pri
kooperaciji je
razdrobljenost
zemlje. Združevanje
v plantažno
obdelovanje —
edina rešitev za
male posestnike!
V zadružnih svetih in upravnih
odborih, tako je bilo v razpravi ugo-
tovljeno, je sestav v korist žena in
mladine dosti realnejši kot v številu
celokupnega članstva. In vendar
mladina in žene prispevajo ogromno
k razvoju zadružništva, posegajo
neposredno v proizvodnjo in odno-
se na vasi.
Ivan
Stropnik
(KZ Šoštanj)
Letos moramo v
zadruge vključiti
čim več preostalih
kmetov. Predvsem
žena in mladine.
Razmerje pri
zadružnih svetih je
boljše kot pri
članstvu!
Tovariš Jože Lempl iz Velenja je
govoril o živinoreji. Dejal je, da je
letošnja krmska letina sicer ugod-
na, da pa vreme predstavlja šolo
za naše zadružnike, ki se bodo v
bodoče morali bolj oprijeti sušil in
graditi silose. Čakanje na lepo vre-
me predstavlja izgubo hranilnih
vrednosti, ki jih bo treba nadome-
stiti z močnimi krmili.
Živinoreja je bila v prvem planu
razprave. Ni mogoče govoriti o na-
petem planu v živinoreji, če pa
hkrati ugotavljamo, da je tu mogo-
če doseči neslutene proizvodne uspe-
he.
•Živina je tudi za hmeljarsko pod-
ročje pogoj za kvalitetno proizvod-
njo. Humusna osnova ostane osno-
va, umetna gnojila so dodatek.
V enem letu kooperacije, zlasti v
proizvodnji hmelja, so zadružniki
Vlado
Plaskan
(KZ Prebold)
Ne več v
kooperacijo za
vsako ceno. Dajmo
veljavo gospodar-
skemu računu, v
hmeljarskem
področju pospešiti
živinorejo. Ne
strojna ura —
storitev!
dosegli velike uspehe. Vendar so na
zboru ugotavljali, da v bodoče ne
bomo mogli več vztrajati pri nižjih
oblikah, da bo treba povečati napo-
re za rentabilnejšo proizvodnjo.
Inž. Tavčar je razpravljal o pro-
blemu kadrov in orisal pomen nove
šole v Vrbju. Nadalje je kritiziral
odnos občin, ki še vedno ne upo-
rabljajo kmetijstvu namenjenih
sredstev za kmetijstvo, temveč za
različne druge (čeprav ne nevažne)
potrebe.
Inž. Križnik je govoril pred\sem
o perspektivnem planu za razvoj
kmetijstva. Tudi on je poudaril, da
so v živinoreji največje rezerve, ki
hkrati terjajo razmeroma najmanj
investicij. Veliko več, je ugotavljal,
bomo morali storiti za vključevanje
gospodarstev v kooperacijsko pro-
Med razpravo na občnem zboru Okrajne zadružne zveze
izvodnjo. Ce je za kooperacijo v
Sloveniji v prihodnjem letu v načr-
tu 20% vseh obdelovalnih površin,
potem za naš okraj pomeni nadalj-
njih 9000 hektarjev v kooperaciji.
Hkrati s tem pa bo treba stremeti
za kompleksnim obdelovanjem in
specializacijo proizvodnje. Torej
združevanje površin v proizvodne
svrhe.
Družbena posestva naj bodo vzor
zadružnim organizacijam, je bilo re-
čeno na zboru. Ugotavljali pa so,
da povsod to ni slučaj. Ustanavlja-
nje zadružnih ekonomij bodisi z od-
kupom, ali pa z najemom zemljišč,
naj rodi tako gospodarske kot
vzgojne uspehe.
V razpravi so govorili predvsem o
proizvodnih nalogah, razpravljali so
tudi o tarifnih pravilnikih v zadruž-
nih kolektivih, o investicijah, hra-
nilni službi, o združevanju sredstev
za pomembnejše investicije itd.
Na koncu sta se k razpravi pri-
glasila še tov KRMELJ in tov.
SIMONIC. Tovariš Krmelj je po-
hvalil zadružnike v okraju za njiho-
ve uspehe, pohvalno pa se je izra-
zil tudi o občnem zboru, da je bil
vsebinsko bogat in ploden. Tovariš
Simonič pa je uspehe pripisal veli-
ki enotnosti pri sprovajanju vseh
akcij na področju kmetijstva in po-
udaril, da bodo v bodoče politične
organizacije še bolj kot doslej mo-
rale z vso vnemo sodelovati za ure-
sničenje tega velikega načrta za
splošen dvig kmetijstva in utrditev
socialističnih odnosov na vasi.
HOORUK!!!
Gimnazijska mladina začenja letne počitnice z udarniškim
delom. Za gimnazijo je zadnje dni vsak dan vse živo. Brigada
»Dušana Finžgarja« urejuje športni park. Mladina z gimnazije
se je zavezala za 4000 prostovoljnih ur. Dela so se zavlekla, ker
doslej niso imeli tehničnega vodstva.
Na bodočem igrišču za gimnazijo bodo številne naprave in
sicer: dve igrišči za odbojko, rokometno igrišče in igrišče za ko-
šarko, različne atletske naprave in tristezno tekališče.
Uspeh mladih zadružnikov
iz Kozjega
Pretekli teden so imeli mladi za-
družniki iz Kozjega majhno sloves-
nost. Predsednik komisije za oce-
rjjevanje tromesečnega nagradnega
tekmovanja tovariš Božo Jurak iz
Glavne zadružne zveze v Ljubljani
je izročil AMZ Kozje lep radijski
sprejemnik. V republiškem tekmo-
vanju, ki ga je razpisal Kmečki
glas, so namreč Kozjanom prisodili
prvo mesto v Sloveniji.
Za nagrado se je zahvalil Valen-
čak Franc, predsednik upravnega
odbora KZ Kozje in vodja AMZ
Kozje. Poudaril je, da je kozjanska
kmečka mladina prva utirala pot
gibanju mladih zadružnikov v Slo-
veniji. 2e leta 1945 je bil na po-
budo tov. Boža Juraka ustanovljen
pri KZ Kozje krožek kmečke mla-
dine. Ta je svoj program nato raz-
širil na okraj Celje in leta 1956-57
so se krožki kmečke mladine v re-
publiškem merilu preimenovali v
aktive mladih zadružnikov. Od
prvotnih 18 članov se je dvignilo
število članstva AMZ Kozje na 72,
od katerih vsi plačujejo družinske
deleže. Marljivost in razgibanost
AMZ Kozje od ustanovitve do da-
nes dokazujeta dve m.edzadružni ži-
vinorejski razstavi, dve medzadruž-
ni razstavi vin na Bučah, tri usta-
novljene in uspešno zaključene kme-
tijsko-gospodarske šole, splošna
kmetijska razstava v Kozjem, tri
tekme koscev in grabljic, dva go-
spodinjska tečaja, 22 iger in tam-
buraški zbor.	J. Z.
SREČANJE NA LAPORJU
Na Laporju se bodo 27. junija srečali
nekdanji aktivisti in v zvezi s štiride-
setletnico Zveze komunistov Jugosla-
vije počastili spomin padlih na ob-
močju. Obiskali bodo tudi družine, ki
so bile pri njih javke in se pomenili
o nekdanjih dneh, pa tudi o sedanjo-
sti. Srečanja se bodo udeležili tudi ne-
katéri Celjani, ki so delali v tedanjem
sedežu okrožnega odbora OF Slovenska
Bistrica.
IZ KOZJEGA
Tovariš Anton Špec, znani čebelar, si
je 4. junija naložil že osenuleseto leto
svojega življenja. Še danes predseduje
čebelarski družini in podružnici upo-
kojencev v Kozjem. Prva leta po osvo-
boditvi je bil tudi sekretar krajevnega
odbora OF v Kozjem. Prijatelji in zna-
nci mu čestitajo k jubileju z nabolj-
šimi željami.

PRIŠEL JE ČAS DOPUSTOV
Danes naj spregovorimo o tistih,
ki se odpravljajo na morje, v hri-
be, k sorodnikom itd. Načrti, ki smo
jih kovali vse leto, so se spreminja-
li kot vreme aprila. No enega smo
le osvojili in smo se znašli sredi
priprav. Dela je več kot vse leto
in dom, ki je bil prej tako prijeten,
je podoben skladišču. In, če mož
godrnja nad neredom mu lepo ser-
virajte, da pač ni dovolj dela s ku-
ho, pospravljanjem, z otroci, pra-
njem itd., ne, sedaj morate pripra-
viti za vso družino še stvari za »na
morje«.
Poskusimo drugače, da si ne bo-
mo grenile dni pred počitnicami s
slabo voljo in dopustov z neredom,
ki smo ga lepo spravile v kovčke
in odnesle s seboj na dopust.
Najprej naredimo spisek stvari, ki
jih moramo vzeti s seboj in se pri
tem ozirajmo na želje posameznih
članov svoje družine. Ne pustimo
doma sinkove najljubše igrače, ker
se bojimo preveč prtljage, kajti to
se nam bo obrestovalo na vsakem
koraku. In ne mislimo, da smo samo
me upravičene jemati s seboj vso
garderobo.
Po možnosti ne čistimo oblek
pred odhodom. Lepše, trajnejše bo-
do, če jih bomo vse leto obešale v
omaro čiste in zlikane in mnogo
slabe volje si bomo prihranile, ko
jih bomo zlagale v kovčke. Imejmo
za obleke poseben kovček, ker se
bodo tako manj mečkale.
Najbolje bomo storile, če ostale
stvari kot so perilo, toaletne potreb-
ščine in podobne malenkosti spravi-
mo v vrečke in imamo tudi zanje
poseben kovček. Tudi čevlje najbo-
lje obvarujemo v vrečkah. Te si na-
redimo kar same iz starih krp ali
predpasnikov.
Na ta način bomo imeli v sobi
na počitnicah red in ne bomo obr-
nile prav vsega, da bomo našle mo-
ževo kravato, namreč prav tisto, ki
si jo zdajle želi.
To so morda malenkosti, vendar
priznale mi boste, da so vam ргат
te pomagale odstraniti tiste sence,
ki so vam zatemnjevale prepotreb-
ne dni počitka.	O.
ČAKATE,... no, ne zaman
Vam je zelo laskalo, ko je ena
izmed prejšnjih številk prinesla čla-
nek o napakah vaše in še mnogih
žena? Ste se potrkali na prsi in de-
jali, da je to vse res? Seveda je res!
Toda je mar pri vas vse v redu?
V podjetju vam je šlo vse po zlu
in popoldne boste morali v pisarno,
četrtič pregledati načrt in boste
morda le odkrili napako. Pri kosilu
je še vedno iščete in nihče pri mi-
zi ne ve kje romajo vaše misli. To-
da doma ste predvsem mož in očka
ne pa nameščenec! Tega ne poza-
bite.
Ne jeste radi cvetačo? Dobra go-
spodinja ve, kako važni so vitami-
ni, pa na trgu ni dobila ničesar dru-
gega. Ali se lahko potrudite in po-
hvalite jed, kljub temu, da za vas
ni okusna. Vaša žena bo brez dvo-
ma dovolj rahločutna, da tega ne
bo razumela napak in se je bo tudi
vnaprej izogibala pri sestavljanju
jedilnika.
Ali prinesete kdaj svoji družici
^nnob
Ali kdaj pogledate njeno obleko
z očmi mladega zaljubljenca in do-
brohotno prezrele spremembe, ki so
jih prinesla leta odkar je vaša lju-
bezen vaša zakonska družica?
Ali kdaj upoštevate njene želje,
ko se oblačite za družinski .sprehod
in ali se sploh kdaj spomnite, da
bi jo peljali na sprehod ali v lokal?
Vprašajte svojQ soprogo kaj de-
Ai<llvnost gospodinjskega krožlo v Emajlirki
Prejeli smo dopis, ki prinaša nekaj
fodatkov o dejavnosti т Tovarni emaj-
irane posode v Celju in ga na tem
mestu objavljamo.
V težnji za čimboljšimi izdelki, za
prepotrebnimi novimi proizvodi, ki naj
današnji ženi olajšajo delo doma, so v
Tovarni emajlirane posode osnovali go-
spodinjski krožek, katerega naloga je
preskušati nove izdelke in posredovati
svoje izkušnje pri delu širšemu krogu
gospodinj. Obenem nudi krožek precej
pouka v gospodinjstvu in to je priteg-
nilo mnogo žena, zaposlenih v tem pod-
jetju, k sodelovanju. 2al prostori, ki
služijo za knhinjo, niso primerni, ven-
dar bo krožek z ureditvijo sodobne
kuhinje kmalu še razširil svojo dejav-
nost. S tem bo postavljen prvi pogoj,
da bodo novi izdelki prihajali na trži-
šče in celo T servise za pospeševanje
gospodinjstva, brezhibno pripravljeni
za delo.
Krožek je т tej tovarni pač najbolj
na mestu, saj so sodelavke same zapo-
slene v proizvodnji posode.	»
V načrtu je tudi veíí tečajev, kjer
bodo žene toliko izpopolnile svoje zna-
nje, da ga bodo mogle posredovati tudi
širšemu krogu potrošnikov na vasi in v
mestu.
Zasluga krožka je tudi agitacija za
splošni zdravniški pregled vseh v to-
varni zaposlenih žena. Krožek je orga-
niziral več zdravstvenih predavanj.
Ob tej priliki jim k doseženim uspe-
hom iz srca čestitamo in upamo, da
bodo njihovemu zgledu sledila tudi dru
ga podjetja, ki zaposlujejo večje šte-
vilo ženske delovne sile.
M. P.
Na mizo je dobil — cvetačol
la dopoldne in priskočite ji včasih
na pomoč pri kakšnem gospodinj-
skem delu. Nikoli je ne primerjajte
z dekletom, ki ste ga peljali na ma-
tični urad, ker tudi vi niste več taki
kot ste bili tedaj in, ker jo je spre-
menilo delo in skrb za vajin dom.
Torej pometima svoj prag! Morda
boste pregnali slabo voljo iz svo-
jega doma. Prepozno ni nikoli!
EVA
SKRITA KRIŽANKA
Skrita križanka ima skrita praz-
■a polja, ki so razmeščena tudi ob ro-
bovih. Obilo zabave pri reševanju!
VODORAVNO:
1.	(1) Nedavno umrli predsednik Zveze
sindikatov Jugoslavije — postaja na
progi Ljubljana—Celje.
2.	(3) Moško ime — zelenica v puščavi
— bajeslovni prvi mož.
5. (3) Vzročni veznik — deli sveta,
tudi knjige — očka, papa.
4.	(3) Okrajšava za trenutek — mleč-
ni izdelek — narod, ki je živel na naših
tleh, ednina — ime znanega slovenske-
ga violinista (Ozim).
5.	(3) Po vrstnem redu, prvi mladin-
ski svetovni šahovski prvak, Jugoslo-
van — izhoda, možnosti — žensko ime,
množina.
6u (3) Vzdevek Eisenhower-jeve so-
proge, fonetično — kratica vojaško za-
ščitne službe v času NOB, kasnejša
VDV — nasilne tatvine — kazalni za-
imek.
7.	(3) Velik plesni prostor hrvaško —
vrsta športa — del naslova podjetja z
avtomobilskim gorivom in mazivom.
8.	(4) Psevdonim, znanega nogometaša
ljubljanskega Odreda, tudi skrajšano
ime za redko živeče živali v kočevskih
gozdovih — zmagovalka finalnega lepo-
tičnega tekmovanja, fonetično — naj-
večja tovarna avtomobilov v Jugoslaviji.
9.	(3) Skrajšani veznik — znan so-
vjetski nogometaš, duša moštva na zad-
njem svetovnem nogometnem prvenstvu
ni. Švedskem, tudi čista teža, fonetično
— seznam cen, ali uslug — kmetijska
zadruga.
10. (3) Odstopim, prepustim — ena iz-
med republik v FLRJ, kratica — Dru-
štvo inžendrjev in tehnikov — poje,
javno izkazuje svoje notranje zado-
voljstvo.
11 (2) Ime znane italijanske pevke
zabavnih popevk, doma je iz Severne
Italije, Vidma, fonetično — ovit, povit
—	zelo znan ruski velemojster (šah), ki
pa v zadnjem času ne nastopa več jav-
no, fonetično.
12. (1) Alžirski partizan, borec za svo-
bodo. Ker je to ime verjetno precej
neznano Vam v ilustracijo povemo, da
je peta zaporedna črka »A« — grška
črka.
NAVPIČNO:
a)	Nauk o družbeno politični ureditvi
—	urim se, učim.
b)	Obri, ednina — igralna karta —
indijanski čolniček.
c)	Del imena predsednika osrednje ki-
tajske vlade — sem lastnik — posla-
stica, proizvod čebel.
d)	Nemški predlog — iz svile — za-
četnici slovenskega pesnika.
e)	Izraz, prikaz kačje jeze — veliko
afriško pristanišče.
f)	strup srbohrvatsko — dete.
g)	Afriška država, kratica — domača
vprežna žival — krušni očetje.
h)	Židovsko moško ime — vodna riba
—	osebni praznik.
i)	Košarkaš ljubljanske Olimpie, tudi
državni reprezentant — šala, potegav-
ščina — osebni zaimek.
j) Izumrli narodi, živeči na naših tleh,
ednina — večje mesto v Severni Fran-
ciji, zelo znano iz druge svetovne vojne.
k) Predlog — čreda, večje število ovac
—	znan beograjski časopis.
I) Žensko ime — dober tek.
m) Zelo znan roman Maksima Gor-
kega — vseeno, kljub temu — grška
črka.
n) Grška črka, tudi zelo znana znam-
ka švicarskih ur — začetnici beograj-
skega radio reporterja, znan, predvsem
po prenosih nogometnih teKem —
okrajno lutkovno gledališče, kratica.
o) Knjigovodski izraz — kemični ele-
ment.
p) Kemični znak za »torijc — «re-
sniči. oroda. snravi ▼ promet.
TIHO DELO, PISAN SVET...
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ORGANSKIH BARVIL
V CELJU JE POZABIL NA SLAVOSPEVE SAMEMU SEBI
Nekega deževnega dne, ko nisem
vedel, kam bi se del, me je srečal
prijatelj. »Pojdi z mano,« mi je de-
jal, »opravek imam v TOBU. Mor-
da te bo zanimalo?«
Slišal sem že bil, da v tej to-
varni izdelujejo nekakšne barve, a
kaj več o tem tudi nisem vedel. Pa
poglejmo, sem si mislil in odšel s
prijateljem skozi Gaberje v Cret,
kamor sem nekoč pred leti hodil na
stadion.
Dobro se še spominjam, kako sem
se jezil, ko so nekdanji stadion
ogradili in se je razvedelo, da bodo
tam gradili nekakšno tovarno. Ka-
kor da bi jih ne imeli že dovolj!
Kasneje me seveda ni kdo ve kaj
zanimalo, kaj je na tistem prosto-
ru nastalo. To pot sem bil pravza-
prav prvič tam in zdaj morem reči,
da mi ni prav nič več žal za nekda-
njim igriščem. Narobe, žal mi je
samo, da ni bilo na razpolago še
več prostora.
Leta 1943 je tedanje Ministrstvo
za kemično industrijo ustanovilo in-
štitut z namenom, da se iz njega
razvije podjetje za anilinske barve.
Inštitut je bil sprva v Ljubljani,
kasneje pa so določili prostor za
gradnjo podjetja v Celju, kjer so
začeli graditi leta 1950. V Podgra-
du pri Ljubljani, kjer je bil nekak-
šen prazametek današnjega celj-
skega podjetja, so izdelovali samo
črno žvepleno barvilo, ki je sicer
še danes levji delež proizvodnje, a
mimo tega izdelujejo danes vsega
132 proizvodov.
Gradnja ni bila enostavna. Tu ne
mislimo na poslopja sama, temveč
na stroje. »Imeli nismo nobene li-
cence,« je pripovedoval direktor, to-
variš inženir Janko Štrukelj. »Stro-
je smo izdelali večidel doma. Nekaj
so nam jih naredili Zagrebčani, ne-
kaj Mariborčani, na moč nam je
pomagala Ljudska tehnika TEP,
prizadevno pa je bila povsod na
mestu domača montažna skupina.
Nekaj kotlov smo sicer dobili iz
madžarskih reparacij, uvozili smo
pa samo nekaj črpalk, sicer smo vse
naredili doma. To je bilo deloma
nujno zavoljo tega, ker barvna in-
dustrija po svetu ljubosumno čuva
svoje patente, deloma pa smo mo-
rali skrbeti sami tudi zategadelj,
ker nas bi vsak drugačen uvoz pre-
več stal.
Ko smo dozidali prva poslopja.
se je začel seliti v Celje inštitut iz
Ljubljane — polovica nekdanjega
»Etola«. Danes je ves inštitut v
Celju in se še vedno izpopolnjuje.
Leta 1951 je začel delovati prvi
oddelek. Danes izdeluje TOB iz os-
novnih surovin medfazne surovine
in je zavoljo tega tovarna težke ke-
mične industrije, ne pa predeloval-
na.«
V sobo je vstopil krepak mlade-
nič, ki so mu oči pod košatimi
obrvmi živo bleščale. Nekako znan
mi je bil, a nisem vedel, kam bi ga
dal. »Sekretar osnovne organiza-
cije, tovariš Kovačič ...« je pred-
stavil direktor.
»Kaj me ne poznaš več?« se je
tedaj hudomušno nasmehnil. Se za
hip sem se sumljivo ozrl v brčiće
pod njegovim nosom, potem pa sem
presenečen vzkliknil: »Janez! Kako
pa prideš ti sem?«
Janez mi ni odgovoril naravnost,
začel je kar tam, kjer je najbolj do-
ma — s problemi podjetja in osnov-
ne organizacije, ki jo vodi. »Dosti
je dela in to zanimivega dela. Ni-
sem še preveč dolgo tu in vsak dan
spoznam kaj novega. Pa tudi moji
starejši tovariši odkrijejo vsak dan
kaj novega. Smo pač še razmeroma
mlad kolektiv, ki je na poti k razši-
ritvi proizvodnje, kolektiv, ki si pri-
zadeva, da iz dneva v dan širi in
kompletira barve na svoji paleti in
potem je razumljivo, da nas vse po
vrsti veseli, če kakšnega dne odkri-
jemo nekaj zares čisto novega.
Tudi komunisti imamo pri tem
svoj delež. Zdaj nas je petnajst, a
letos nameravamo sprejeti še pet
novih. Živo nas zanima vse, kar se
v podjetju dogaja in vsi živimo s
skrbjo, da bi bila naša pot zares
najbolj pravilna in uspešna. Seveda
pa ne moremo ostajati samo pri
lastnih vprašanjih. Na naših sestan-
kih se moramo spoprijeti tudi z
vprašanji splošno političnega zna-
čaja. Trenutno še študiramo Pro-
gram ... Toda samo študij nam ne
zadošča. Vedno in povsod si priza-
devamo, da prenesemo v življenje
vse, kar na naših sestankih odkri-
jemo, da je primerno za nas same
in za vso našo družbo. Veš, ko člo-
veka zgrabi delo, kar ne ve, kje bi
nehal. In pri nas je veliko ljudi, ki
sploh nikoli ne nehajo. Pravijo, da
nekateri še sanjajo v barvah.«
»Toda za sanjarjenje nimamo do-
sti časa,« je povzel besedo direktor.
»Zares smo že precej dosegli, a še
več je pred nami. Ukvarjamo se z
velikimi načrti, ki jih bomo dosegli,
če bomo iz dneva v dan dosegali in
presegali naše naloge.
Letos smo v prvih petih mesecih
še kar uspeli. Ce vzamemo lansko-
letno proizvodnjo za indeks sto, je
letošnji 154,5. Lani smo do konca
maja izdelali 176,3 tone barv, letos
pa v istem razdobju kar 272,3 tone.
Ce primerjamo še razmerje uvože-
nih koncentratov, lani 28,5 ton, le-
tos 32,1 tona, moremo trditi, da se
je tudi tu razmerje popravilo v na-
šo korist. V prvih petih mesecih smo
letos prodali skupaj 233.916 kg raz-
nih barvil v vrednosti 473,687.000
dinarjev. Plan prodaje smo presegli
za 37,852.000 dinarjev ali 0,9 od-
stotkov.«
»Kako pa vaša barvila prodajate?«
»Večidel jih prodajamo na veliko.
Eden izmed dobrih kupcev je »Ae-
ro«, ki naša barvila primerno de-
koncentrira, pakira in prodaja na
drobno. Tudi sami smo že začeli
misliti na drobno prodajo in jo de-
loma že tudi uvedli. Doslej smo
prodajali kilogramske in dvokilo-
gramske doze. Dosedanje pakiranje
ni bilo najbolj uspešno, zdaj pa smo
uvedli novo — doze iz plastične
mase. Za te smo prejeli tudi jugo-
slovanskega »Oskarja« na razstavi
embalaže v Ljubljani. Prodaja na
drobno pa zaenkrat ni naša glavna
naloga.
»Kaj pa pravzaprav vse izdelujete
pri vas?«
»Začeli smo z žveplenimi barvili
in ta še vedno zastopamo v večini.
Izdelali smo že celo paleto, zdaj
pa se trudimo, da bi izdelali palete
tudi za vsa "druga barvila, ki smo
jih začeli proizvajati kasneje. To so
direktna, kisla, polvolnena in kro-
mova barvila. Ce vas zanima, si
morete ogledati naše barvne karte.«
Okusne mape s pisanimi barvni-
mi vzorci, tekstilnimi in usnjenimi.
Pa tudi za papir so barve primer-
ne. Barve vseh vrst, odtenki vseh
barv. Neverjetno, kolikšna izbira,
kakšne možnostil
»Ne vidim, da bi vse te barve, ka-
terih vzorce imate v vaših mapah,
naša tekstilna in usnjarska indu-
strija tudi uporabljali.«
»Res, vseh teh barv tudi ne iz-
delujemo, četudi imamo vse postop-
ke pripravljene. 2al je morda naša
tekstilna pa tudi usnjarska industri-
ja še vse preveč standardizirana.
Sami smo sklenili, da bomo v bliž-
nji prihodnosti izdali že vzorčne
mape modnih barv. Morda bomo s
tem storili majhno revolucijo, toda
te so vedno potrebne, kadar hočemo
za korak naprej.«
»In kakšni so vaši lastni name-
ni za ta korak naprej?«
»Bilo bi preveč, če bi začel pripo-
vedovati, kaj vse smo predvideli v
našem načrtu proizvodnje do leta
1963. Vsekakor nameravamo prven-
stveno rekonstruirati podjetje in ga
tako prilagoditi za izdelavo vseh
vrst barv in drugih polizdelkov.
Hkrati z naraslo proizvodnjo bo po-
tem na razpolago tudi večja količi-
na vseh zaželenih barv in še kakšne
posebnosti in novosti. Med kemič-
nimi polizdelki, ki so važni za pro-
dajo, sta predvsem pentaklorfenolat
in heksaklorbenzol, pa še drugi, ki
so važni za kmetijstvo in farma-
cijo.«
»Omenili ste novosti in posebno-
sti. Zame je sicer skoraj vse novo,
kar sem že danes slišal in videl.
Toda morda mi morete zaupati
kakšno skrivnost, ki bi bila nova
za vse druge?«
»Mislim, da bi bilo nekaj, kar bi
zanimalo ljudi. Barve, ki smo jih
večidel izdelovali doslej, so uporab-
ljale in jih še uporabljajo naše
tekstilna, usnjarska, papirna in ži-
vilska industrija. Tudi ljudje ima-
mo radi, če si moremo okolje okus-
no opremiti z barvami, ki so nam
po godu. Les je menda klasično
sredstvo, ki se ga ne moremo nikjer
izogniti. Po nekem naročilu smo
začeli ^razmišljati, če ne bi kazalo,
da bi' izdelali vrsto barv za les.
Uspelo nam je nekaj vzorcev.«
Odkrito povem, da sem samo str-
mel. Iz zavojčka sem jemal v svi-
len papir zavite vezane ploščice,
obarvane v vseh predstavljivih bar-
vah. Pa te barve! Osebno morem
reči, da sem se v precejšnji meri
naveličal ustaljenih odtenkov na na-
šem pohištvu. Videl sem sicer po
svetu že nekaj novosti, a nisem si
mislil, da bomo tako kmalu dohiteli
— morda celo prehiteli — svetovne
novotarije. Lesne barve, ki so nam
jih pokazali v Tovarni organskih
barvil v Celju, so nekaj, česar se
bo verjetno kmalu oklenila naša
pohištvena industrija. To so barve
vseh odtenkov in — kar je posebej
važno — vlaga jih ne pokvari. Ce
nanje polijemo vodo ali drugo te-
kočino, jih moremo enostavno obri-
sati, pa so spet suhe in brez made-
žev. Tudi drgniti jih smemo, pa se
ne obrabijo. Les je tako rekoč pre-
pojen z njimi. Sam pri sebi sem
sklenil, da bom uporabil te barve,
ko bom naročal svoje pohištvo. In
ko jih bodo videli drugi, bodo ver-
jetno sklenili prav takol
»Mimo teh barv za les smo skle-
nili, da bomo začeli delati tudi bar-
ve za aluminij in plastične snovi.
Aluminij in plastične snovi posta-
jajo namreč vedno važnejši sestavni
elementi stanovanjske in druge
opreme, pa je treba misliti, da bodo
v kratkem začeli izdelke tudi bar-
vati. Zdaj nam je uspelo, da smo
izdelali nekaj barv za aluminij, a
vzorcev vam žal ne moremo poka-
zati. Tu pa so vzorci nekaterih pla-
stičnih izdelkov, ki smo jih obar-
vali z našimi izdelki. Važno je pred-
vsem, da so naše barve v teh sno-
veh lepo topljive. Zdaj moramo do-
seči sihio še blišč, pa bo vse v
redu.«
Da, zares, vse bo v redu! Meni ji
kar poskakovalo srce, ko sem mislil
kako si bom mogel urediti stanova-
nje z opremo, ki bo barvana z izdel-
ki celjske barvne industrije. Nič več
ne bo pusto, nič več ne bo strahu,
da se mi pohištvo pokvari. In tc
bo kmalu mogoče, morda že jutri,
pojutrišnjem. Saj čas beži tako na-
glo, prizadevni delavci pa se trudi-
jo, da bi ga celo prehitevali!
Sele zdaj mi je prišlo na misel,
da morajo biti v podjetju tudi ljud-
je, ki vse to naredijo. »Koliko de-
lavcev pa imate?« sem vprašal.
»Okoli dve sto nas je,« je dejal
predsednik sindikalne organizacije,
ki je bil že nekaj časa z nami.
»Ljudje morajo delati precej in v
razmerah, ki za zdravje niso preveč
blagohotne — kemikalije so pač ke-
mikalije in za človeški organizem
niso vedno najbolj priporočljive.
Naša sindikalna organizacija si za-
to prizadeva, da bi pogoje dela kar
se da olajšala. 2e tri leta imamo
dom v Piranu, kamor pošiljamo
vsako leto bolehne in bolj slabotne
otroke naših delavcev v kolonijo.
Seveda koristijo dom tudi delavci
za letni oddih, ki so ga krvavo po-
trebni.
Sicer pa je za delo v obratu po-
skrbljeno tudi drugače. Uvedli
smo delitev toplega obroka, kar
nam pa trenutno dela še precejšnje
preglavice, saj menze ne zmorejo
primerne oskrbe, mimo tega pa so
delavci do nabavljene hrane precej
nezaupljivi. Zato smo se odločili,
da bomo ustanovili lastno jedilnico,
kar nam bo omogočilo zdravo pre-
hrano in delavci bodo dobiU nujno
potrebno okrepčilo med delom.
2e zdaj imamo v podjetju obrat-
nega zdravnika in obratno ambu-
lanto. Prostori sicer niso najbolj
primerni, a hkrati z lastno jedilni-
co bomo zgradili tudi nove prostore
za obratno ambulanto. Delavci mo-
rajo na redne preglede in za tiste,
ki zbolijo, skrbimo po najboljših
močeh. Obiskujemo jih na domu,
jim prinašamo majhna darila in jih
obveščamo o napredku v tovarni.
Saj pri nas komajda mine dan, da
se ne bi zgodilo kaj novega. In to-
variši, ki so za dlje časa priklenjeni
na posteljo, so vedno radovedni,
kako dela njihova tovarna.
Ta skrb za podjetje, ki je v nas
vseh globoko zakoreninjena, je tudi
vodilno gibalo napredka in pogoj
za uspehe. Vsi organi družbenega
samoupravljanja delajo pošteno in
zagrizeno, vsi od prvega do zadnje-
ga se trudimo, da so naši uspehi
iz dneva v dan večji.
Nov tarifni pravilnik, ki so nam
ga pred kratkim potrdili, je sestav-
ljen prav zaradi skupne skrbi zelo
primerno. Nagrajevanje za delo je
odvisno od enote proizvoda in zato
moremo trditi, da je več ali manj
ves osebni dohodek variabilen.
Mimo vseh običajnih organizacij
in organov upravljanja pa je v pod-
jetju zelo živahna še mladinska or-
ganizacija, planinsko in gasilsko
društvo. Delamo in skrbimo za
družbenost in družabnost — ustvar-
jamo kolektiv, ki čuti, da je v to-
varni doma, ljudje radi prihajajo
na delo in skrbijo, da je vse v redu
opravljeno.«
»Ko sem prišel po precej blatni
cesti mimo Cinkarne do vas, me je
presenetil lepo urejen vrt. Kdo pa
skrbi zanj?«
»Vrt je konjiček našega šoferja.
Ves prosti čas porabi v njem in na
pomlad ali zgodnje poletje smo vsi
v podjetju ponosni nanj, saj doka-
zuje, da je rast mogoča celo v naj-
bolj industrijskem centru, kjer so
tovarniški plini sicer sila uniče-
valni.
Zaradi ceste pa smo si tudi sami
že precej belili glavo. Sklenili smo,
da jo bomo v kratkem s prostovolj-
nim delom asfaltirali. Seveda je še
veliko stvari, ki jih bomo morali
rešiti, toda vsega naenkrat le ne
moremo.«
Resnično nemogoče je storiti vse
naenkrat. Ko smo po razgovoru od-
šli skozi obrat, vodil nas je glavni
inženir Odon Majerič, nam je tu
in tam povedal, kaj vse bodo še
zgradili, kaj prenovili ali obnovili,
razlagal nam je proces dela, ki mi
pa žal ni ostal v spominu. Kdo bi
si tudi zapomnil številna imena, ki
so jim tu tako domača kakor kruh,
mleko, meso... Zame pa je bila
prava zmeda, ko sem slišal o tobu-
ninih, tobacidih, tobokromih, inter-
mediatih, alfanaftilaminih, parani-
tranilinih, paraaminofenolih in tako
dalje. Vsega res ni mogoče naen-
krat! Človek mora dolgo delati in
živeti z neko stvarjo, da mu posta-
ne domača. Ostala mi je samo še
opomba »... delamo na benzolskem
obroču... možnih je tri sto tisoč
spojin ...« Lepa številka!
Za zaključek pa smo šli še v la-
boratorije. Vodja oddelka nam je
dejala, nikar ne omenjajte mojega
imena. Ime ni važno, pač pa delol
Ustrežem ji, toda škoda je, da ne
morem pisati kaj več o njenem de-
lu. Podjetje ima mehanski, organski
analitski, fizikalni, koloristični in
konstruktivni laboratorij. V teh od-
delkih je cela majhna tovarna z mi-
niaturnim strojnim parkom. Vse je
treba poprej preskusiti in se do kra-
ja prepričati, preden se začne na
veliko izdelovati. Tovarne pošiljajo
vzorce: »Radi bi takšno barvo!« Po-
tem pa je treba dolgo poskušati,
preden se zadene prava barva.
»Včasih smo poskušali tudi štiri-
najst dni, da smo našli pravi odte-
nek, zdaj se nam pa posreči včasih
že v dveh, treh dneh.« Prijazna in-
ženirka mi je kazala barvne odten-
ke. »Vidite, to so nemške barve, to
tu pa naše. Tale češka modra bar-
va je za drobec slabša od naše,
tale ...« Obupano sem jo pogledal.
»Pa saj ni nobenih razločkov!«
»Pač,« se je nasmehnila. »So, pre-
cejšnji razločki so. Treba je, da se
oko privadi, potem je že mogoče
razločiti.«
Napenjal sem oči, a zame je osta-
la češka in naša modra precej časa
čisto enaka barva. Šele potem se
mi je zabliskalo. »Ja, ja! Naša ima
neki poseben sijaj!«
Da! Naša barva ima neki poseben
sijaj. Ne moremo je zatajiti. Vrsta
barv in njenih odtenkov mi pople-
suje pred očmi, ko se zamišljen vra-
čam s prijateljem v mesto — po
blatni cesti mimo Cinkarne. Cesta
ni več blatna, dan ni več siv in de-
ževen. Povsod se bleščijo barve in
odtenki barv. »Mi delamo bolj po
tihem ...« mi zvenijo besede direk-
torja še vedno v ušesih. Tiho, tiho
nastaja v Cretu barva, nastajajo
odtenki barv, ki bodo počasi spre-
menili vso našo sivino, mračnost in
umazanijo v svetle in prijetne ob-
čutke. Mislim predvsem na občutke,
ki sežejo človeku do srca, kadar se
zave prizadevnosti, ki jo vlagajo
naši kolektivi za uspehe in napre-
dek, občutki, ki okrepijo človeka v
veri, da ni bilo vse zaman, temveč
da je spet nekje delovni kolektiv,
ki ve, zakaj živi in dela in čigar
delo rojeva iz dneva v dan lepše
sadove — zanj in za vse nas.
(Ta prostor smo odstopili deloTnemn
kolektivu Tovarne orgaJDskih barril ▼
Celju.)
Upravno poslopje Tovarne organskih barvil
Oskar -— priznanje za okusno in
praktično embalažo
Oddelek za AZO-barvila
V laboratoriju
Vrt z vodnjakom pred upravnim poslopjem
Stev. 25. — 26. junija 1959 — CELJSKI TEDNIK
e
ÎÉÎêSkû УШкбШ Ш Skútl
Polovica naslovov za atlete Kladivarja
Preteklo soboto in nedeljo je bilo
v Kočevju republiško prvenstvo v
atletiki za člane in članice. Čeprav
v nepopolni zasedbi, so člani in
članice AD Kladivarja osvojili od
30 možnih kar 15 naslovov republi-
ških prvakov, poleg tega pa še štiri
druga in šest tretjih mest. V mo-
ški konkurenci se je najbolj odli-
koval Miro Kolnik, ki je zmagal
kar v štirih disciplinah, poleg tega
pa še sodeloval v zmagoviti štafeti
4X100 m.
Od celjskih tekmovalcev so se v
seznam zmagovalcev vpisali: Kol-
NOV REKORD
DANIJA VRHOVŠKA
50 m hrbtno — 0:36,0 .
V	sredo zvečer so v vmesnih toč-
kah prvenstvenega plavalnega sre-
čanja ekip Triglava iz Kranja in
domačega Neptuna nastopili tudi
pionirji obeh društev. Celjski pio-
nirji so brez težav premagali vrst-
nike iz Kranja. Dani Vrhovšek pa
je v disciplini 50 m hbrtno postavil
nov slovenski pionirski rekord z iz-
vrstnim časom 0:36,0, kar je za dve
in pol sekunde bolje od prejšnjega
rekorda, ki ga je imel Janez Brvar
iz Kranja.
Plavanje
HUD PORAZ DOMAČINOV
V	sredo zvečer so v prvem kolu slo-
venske plavalne lige v Celju gostovali
plavalci Triglava iz Kranja. Domačini
se niso mogli učinkovito upirati gostom,
ki so trenutno najboljše slovensko pla-
valno moštvo. Plavalni del sporeda se
je končal z rezultatom 95 : 45.
Waterpolo tekmo so gostje dobili z
visokim rezultatom 14 : 2 (6:1). Tudi tu
86 je pokazalo, da plavalci Neptuna še
niso pripravljeni za močnejše nasprot-
nike.
Nogomet
RUDAR : NOVA GORICA 2 : 2
Prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop
▼ slovensko consko ligo je enajstorica
velenjskega Rudarja zaključila z neod-
ločenim izidom 2 : 2. Pred domačim ob-
činstvom je nastopila proti favoritu
tekmovanja Novi Gorici.
TRŽIČ : RUDAR (Velenje) O : 1
V	sredo je bila v Tržiču kvalifikacij-
ska tekma za vstop v slovensko consko
ligo med Rudarjem iz Velenja in do-
mačo enajstorico. Presenetljivo, a zaslu-
ženo so zmagali gostje z najtesnejšim
rezultatom 1:0 (0:0).
nik v teku na 100 metrov (11.1), v
teku na 110 m čez zapreke s časom
15.9, V skoku ob palici s 4,11 m in
v troskoku s 13,69 m, nadalje Na-
raks z zmagama v tekih na 800 m
(1:58.6) in 1500 m (4:03.9), Cajhen
v teku na 400 m čez zapreke (56.9)
ter Brodnik v metu kopja s 66,69 m.
Poleg tega sta zmagali še štafeti
Kladivarja na 4X100 m in 4X400
metrov. Na druga mesta so se uve-
ljavili: N. Suppanz v tekii na 200
metrov, Brodnik v skoku v višino
in skoku ob palici ter Kolnik v sko-
ku v daljino. Medtem, ko je bil Jože
Lešek - 4,42 metra
Po uspelem nastopu v Kairu je
celjski atlet Roman Lešek startal
še na mednarodnem mitingu v Alek-
sandriji, kjer je v skoku ob palici
postavil z znamko 4,42 m nov
državni rekord. Svoj prejšnji naj-
boljši rezultat je popravil za 1 cm.
Kopitar tretji v metu kopja, je isti
uspeh dosegel še Golner v skoku
v daljino.
Pri ženskah sta bili po dvakrat
uspešni Sikovčeva v tekih na 100
(12.2) in 200 m (25.9) ter Slamni-
kova v tekih na 400 (60.4) in 800 m
(2:23.3). Na prvo mesto pa se je
uveljavila še štafeta 4X100 metrov.
Tri tretja mesta je dosegla Silanova
in to v tekih na 100 in 200 metrov
ter v skoku v daljino; tretja pa je
bila še Belajeva v teku na 800 me-
trov.
^ IZENAČEN DR2AVNI REKORD
V	sredo popoldne je bil meddruštveni
atletski miting Kladivarja, na katerem
so tekačice Cede, Slamnik, Silan in Ši-
kovec izenačile v štafeti 4 X 200 metrov
državni rekord v času 1:46.6, ki so ga
5. septembra 1951. leta postavile tek-
movalke zagrebške Mladosti, Butia, Šu-
mak, Bogič in Babovič.
Ostali rezultati: MOŠKI 200 m zapreke:
Kolnik 25.9, N. Suppanz 28.4; 100 m
N. Suppanz 11.4; troskok: Molk 13.18;
5 X 1000 m: Naraks, Krumpak, Erjavec
? : 58.0. PIONIRJI 400 m: Veselak 60.0,
Krošl 64.8; daljina: Kunej 4.23. 2EÌSSKE
100 m: Cede 13.4, Slamnik 13.4, Stožir
13.6; disk: Škornik 33.31; kopje: Škor-
nik 34.31; krogla: Kroflič 11.42.
Lauer-Lorger 2:0
Po zmagi v Varšavi je član AD Kla-
divarja Stanko Lorger nastopil na ve-
likem mednarodnem mitingu v Hanovru,
kjer se je v teku na 110 m čez ovire
sestal z evropskim prvakom in rekor-
derjem Nemcem Lauerjem. Dvoboj se
je končal z zmago domačina, ki je za
progo potreboval 14.1 sekunde, dočim
se je Lorger s časom 14.4 plasiral na
drugo mesto.
Isti vrstni red je bil dosežen tudi na
mitingu v Berlinu, samo s to razliko,
da je Lauer dosegel čas 13.7, Lorger
pa 14.0.
DRUGO KOLO ZVEZNE ATLETSKE
LIGE
V	soboto, 27. in nedeljo, 28. junija
bo na stadionu Borisa Kidriča drugo
kolo zvezne atletske lige za moške in
ženske. Nastopila bodo moška moštva
Mladosti in Dinama iz Zagreba ter Kla-
divarja, v nedeljo pa še ženske ekipe
Mladosti, A'araždina in Kladivarja. Tek-
movanje se bo v soboto začelo ob 17.,
v nedeljo pa ob 16. uri.
ZA UREDITEV TELOVADNIC
V 2ALSKI OBČINI
Četudi je svet za telesno vzgojo pri
občinskem ljudskem odboru v Žalcu še
mlad, vendarle uspešno opravlja svoje
delo. Na zadnji seji so njegovi člani
med drugim razpravljali o pomoči par-
tizanskim organizacijam pri njihovih
naporih za obnavljanje telovadnih do-
mov. Tako je že lani prevladovala tež-
nja, da je treba vsako leto podpreti
le nekaj društev, predvsem pa tiste, ki
kažejo največ iniciative pri urejanju in
obnovi telovadnic in podobno. V ta na-
men so že lani prejela pomo^' društva
Partizan v Polzeli, Šempetru in Gomil-
skem. Letos pa bodo izdatnejše pomoči
deležna društva v Braslovčah, Preboldu
in Žalcu. Tako bo Partizan v Braslov-
čah prejel 300.000 dinarjev pomoči za
ureditev telovadnice, ki bo odslej slu-
žila le svojemu osnovnemu namenu.
Za podobno ureditev so se odločili tudi
v Preboldu, kjer bodo v telovadnem
domu odstranili ojier, dvorano pa pre-
uredili v telovadnico. Kakor v Braslov-
čah, tako bo tudi ta prostor služil še
šolskim otrokom. Za obnovitvena dela
bo društvo v Preboldu dobilo 200.000
dinarjev. Partizan v Žalcu pa sploh ni-
ma telovadnice in gostuje na Soli. Zato
so se odločili za gradnjo novih prosto-
storov; svet pa jim je o'dobril četrt mi-
lijona dinarjev pomoči za pripravljalna
dela.
Košarka
CELJE : DOMŽALE 57 : 44 (35 : 2Í)
Z zadnjo zmago nad košarkarji iz
Domžal se je moštvo Železničarja pov-
zpelo na prvo mesto- т II. slovenski
košarkarski ligi. Zanimivo je, da je do
sredine prvega polčasa kazalo, da bodo
Celjani hudo poraženi, vendar so se
še ob pravem času zbrali. Po seriji po-
membnih zmag imajo možnost, da do
konca ligaškega tekmovanja obdrže
prvo mesto in s tem pridobe pravico
do sodelovanja т I. ligi.
ŽENSKE - CELJE : ŽALEC 19 : 6 (6:2)
Šah
SAH V ŠTORAH
Pred kratkim je imela šahovska sek-
cija v Storah v gosteh ekipo pripad-
nikov garnizije JLA Šentvid, ki gradi
obspteljsko železniško progo. Dvoboj
na 20 deskah so domačini odločili v
svojo korist z rezultatom 12 : 8. Bolj
važno od rezultata je dejstvo, da so
bili gostje zadovoljni nad prireditvijo
in da so izrazili željo, da bi jih što-
rovski šahisti čim prej obiskali.
Še več športnih objektov
Društvo za telesno vzgojo Partizan v
Velenju se je letos močno uveljavilo.
Medtem, ko so nogometaši osvojili prvo
mesto v tekmovanju celjske podzvezne
lige, so lepe uspehe dosegli še člani
težkoatletske sekcije pri dviganju uteži.
Z delom pa so začeli tudi atleti.
Ker društvu še vedno primanjkuje
orodja in prostorov za vadbo, so na seji
upravnega odbora sklenili, da bodo po
3. juliju začeli z urejevanjem športnega
parka. Levo od stadiona bodo zgradili
več objektov, kot klubske prostore z
garderobo, odprto dvorano za orodje,
igrišča za tenis in badminton ter igrišče
za najmlajše telovadce. Nekaj sredstev
za nove naprave že imajo, precej pa bo-
do opravili s prostovoljnim delom. VS
i......iiìii"»nsniìiiBM::ZiZiB.BBBBB:B:iB::i^
'	laaaa« la »a	laaBaar	'ìì!' üí,	,J¡¡¡¡¡.	.Sîî	ü.	.JÏS
aa laai aaa	вааа« . aaaa aa »вв	«ai laaaaaf .аав	¡авввав .. laa aaai	laaaaaaa	«a«a
a> aaa. <¡i, ii¡	aaaa< l. <aaa <• laaa	' «•■aaaaai .aaa ■ laaaaat aaa. lai .aaa.aaaai	■¡■¡•■.'	»	*■■'	'ïïï
ai «aai <aa. -aaa	aaaa 'aaai • aaaa	aaaaaaaai .aaa	laaaaa« aaai .ai <ва aai	aaaaia'	ïïïï'.,.	!!!	Üí!
a> 'aa laa. la laa	aaa» aaaa aaaa	lai laaaaai .aaa •	.aaaaaa »aa <ai aa. .aai	la aaa,	-- »aar	aai	laaa
• a. aar- laa	aar- -aaa. taaar	laaaaa- -»a- -i	.aaaaaa. aîîî'» !•	ti 'ai	jaa	laa
ai::;.aaaam*	üáa.MaaaaiSüaa:»!^......JîïûïaaaâïaaaaïàaJïûSSïl^a.....
аамаааааааааамШ: .........................................■"•■••■••■■ïîïîîiîûïîïûîîîîûîîïïîïûîïïîïûïïûïî!
вавваааааввааааа«»таа«ааааа»аааааиааааааааа»аааааааааааааааааааааааааааааааааааааааааааааавааааааавааававаавм
авмаа«вааввваввааавввваааа>аммаваааввааааавввваааааававвваваавваввввваввввваввваа1вваавваааввавввваавваавв
1ааааааааав«аааа»аааааааааааааааааааааааиааааааааааваааааааааааааааааааааааааааааааааааааааав1авааааав»ааваа»
—________________ ______________________ ___________________ — _ __ — в — в _ — —a ■■ ■■ ■ ■■ aaaa вааааааааааа ■■■■■aa aasaasaBaaiaiBA.
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA CELJE
razpisuje
na osnovi Temeljnega zakona o štipen-
dijah (Uradni list FLRJ št. 32/55), Od-
loka in Odredbe o višini štipendij (Ur.
list FLRJ št. 33/55 in 22/58 deset šti-
pendij za šolanje na Agronomski fa-
kulteti v Ljubljani.
Štipendijo bodo podelili za čas, ki je
prosilcu po predpisih določen za kon-
čanje študija v višini kot je predvidena
v Odredbi o višinah štipendij. Za zadnji
letnik študija bodo štipendije podeljene
v povečanem znesku.
Prosilci naj do 15. julija 1959 vložijo
prošnje na Okrajno zadružno zvezo
Celje in prilože naslednje priloge:
1.	življenjepis,
2.	overovljen prepis zadnjega šolskega
spričevala,
3.	potrdilo o premoženjskem stanju,
4.	potrdilo ZSZ o prejemanju ali ne-
prejemanju otroškega dodatka,
5.	mnenje domače kmetijske zadruge,
6.	potrdilo o vpisu v šolo.
Slušatelji agronomske fakultete pred-
lože namesto prepisa zadnjega šolskega
spričevala potrdilo o zadnjem vpisu, po-
trdilo o opravljenih izpitih in mnenje
mladinske organizacije in Kluba celj-
skih štipendistov na agronomski fakul-
teti.
Pri podeljevanju štipendij imajo pred-
nost otroci padlih borcev in ŽFT.
Prošenj brez navedenih prilog komi-
sija ne bo obravnavala, kakor tudi ne
prošenj, ki ne bodo vložene do določe-
nega roka.
RAZPIS
za internatski dvoletni oddelek za od-
rasle pri Srednji kmetijski šoli v Mari-
boru.
Šolanje odraslih na tem oddelku bo
imelo dve smeri za usposabljanje kme-
tijskih tehnikov:
a)	poljedelsko živinorejsko in
b)	sadjarsko vinogradniško smer.
Oddelki te šole bodo razen v Mari-
boru tudi v drugih krajih Slovenije in
sicer: v Ljubljani, Novem mestu, Ra-
kičanu in Vrbju pri Žalcu.
K prijavi za vpis priložite:
1.	Overovljen prepis rojstnega lista.
V šolo se sprejmejo prijavljene! od 20.
do 30. leta starosti, izjemoma tudi sta-
rejši.
2.	a) zadnje šolsko spričevalo dovršene
osemletne šole ali katerekoli nižje kme-
tijske ali gozdarske oziroma kmetijsko
gospodarske šole ali kake druge stro-
kovne šole.
b) kandidati, ki nimajo pogojev pod
a) imajo pa prakso v kmetijstvu, pa naj
priložijo k zadnjemu šolskemu spriče-
valu potrdila o opravljenih tečajih ali
seminarjih in potrdilo o delu v kme-
tijstvu. Kandidati pod točko b) morajo
predhodno položiti izpit iz slovenskega
jezika in računstva. — Navodila prej-
mejo v občinskih tajništvih za šolstvo;
3.	Potrdilo gospodarske organizacije
(družbenega posestva, zadruge, zadružne
zveze ali ljudskega odbora) z obvezo,
da bo kandidata štipendirala za dobo
dveh let.
4.	Kratek življenjepis.
5.	Izjavo za smer šolanja.
Prijave je poslati preko pristojnega
občinskega organa za solstvo na naslov:
Srednja kmetijska šola (oddelek za iz-
obraževanje odraslih), Maribor, Vinar-
ska ulica 30.
RAZPIS
štipendij za šolsko leto 1959/60
Komisija za štipendije Občinskega
ljudskega odbora Žalec razpisuje po^ 7.
in 27. členu Temeljnega zakona o šti-
pendijah (Uradni list FLRJ št.32-349/55)
naslednje štipendije:
1	štipendija za študij na višji peda-
goški šoli za risanje in glasbo;
2	štipendije za študij na višji peda-
goški šoli — matematika — fizika;
2 štipendije za študij na višji šoli za
telesno vzgojo;
2 štipendije za študij na učiteljišču;
1 štipendija za študij na medicinski
fakulteti — stomatologija;
1	štipendija za študij na geodetski
fakulteti;
2	štipendije za študij na srednji šoli
za medicinske sestre;
1 štipendija za študij na srednji ad-
ministrativni šoli.
Prednost pri razpisu imajo otroci
padlih borcev in žrtev fašističnega na-
silja in tisti, ki so prejemali v minulih
letih socialno podporo in končno tisti,
ki stanujejo na območju občine Žalec.
Štipendije bomo delili za čas, ki je
po predpisih določen za dokončanje
študija.
Prosilci morajo vložiti prošnje pri
občinskem ljudskem odboru v Žalcu in
jih kolkovati s 180 din državne takse
ter 90 din občinske takse.
Prošnji je priložiti:
1.	podroben življenjepis,
2.	zadnje šolsko spričevalo ter potr-
dilo o vpisu v šolo ali fakulteto,
3.	potrdilo o imovinskem stanju pro-
silca in staršev,
4.	potrdilo podjetja, ustanove ali za-
voda, v katerem sta zaposlena rodi-
telja, glede višine plače in otroškega
dodatka. Otroci padlih borcev naj pred-
ložijo potrdilo ZB,
5.	mnenje osnovne organizacije SZDL
oziroma LMS o prosilcu in njegovi
družini.
Priloge k prošnji je treba kolkovati,
vsako s 25 din državne takse in 10 din
občinske takse.
Rok za vlaganje prošenj je 20. julij
1959.
Komisija za štipendije
ObLO Žalec
Sporočamo vsem gospodarskim orga-
nizacijam, da obveste svoje računo-
vodje o izvedbi
SEMINARJA ZA PERIODIČNI
OBRAČUN,
ki bo v ponedeljek, 6. julija v Celju.
Predavali bodo experti Birotehnike iz
Zagreba.
Kraj in čas bo objavljen pravočasno.
Sekcija knjigovodij
pri Društvu ekonomistov
za okraj Celje
Celje
Društvo prijateljev mladine v Celju
bo organiziralo dnevna letovanja pri
gostilni »Na gričku«. Predvidoma bodo
3 izmene po 80 otrok s pričetkom leto-
vanja 1. julij 1959. Dnevno letovanje
bo trajalo od 9. do 17. ure, otroci bodo
prejeli 3 obroke hrane — 2 malici in
kosilo. Letovanje ene izmene bo tra-
jalo 20 dni, nedelje in deževni dnevi
ne pridejo v poštev za letovanje.
Otroci bodo v času letovanja pod
nadzorstvom strokovnega kadra. Stro-
ški letovanja za enega otroka za 20 dni
stanejo 2.000 din.
Prijave sprejema in daje vsa nadalj-
nja navodila Društvo prijateljev mla-
dine v svojih prostorih, v Razlagovi 4,
vsak dan od 15. do 17. ure.
GASILCA-čuvaja sprejme takoj »PE-
TROL« Celje.
SPREJMEMO dve trgovski pomočnici.
Nastop službe takoj. Konfekcija »Na-
prijed« Celje, Tomšičev trg 2.
SPREJMEMO trgovsko pomočnico, mlaj-
šo moč. Nastop službe s 1. avgustom.
Plača po tarifnem pravilniku. Po-
nudbe poslati trgovini s čevlji »Pro-
leter«, Celje, Stanetova ulica 6.
PRODAM posestvo na Polulah z vsem
inventarjem, 4 ha obdelovalne zemlje
ter 4 ha gozda. Rom, Celje, Polule 47.
PRODAM poceni klavir primeren za
vaje. Jurkovšek Jernej, Celje, Deč-
kova cesta, novi blok — »jasli«.
PRODAM malo arondirano posestvo in
novo gospodarsko poslopje v Dram-
Ijah. Informacije pri Kolenc Ivan,
Celje, Aškerčeva ulica 5.
PRODAM ugodno malo rabljen elek-
trični štedilnik »TOBI«. Naslov v up-
ravi lista.
PRODAM brezhiben Oppel Record mo-
del 1955-57, prevožen 37.000 km, z av-
toradiom. Naslov v upravi lista.
PRODAM štiriglasno harmoniko, 120 ba-
sov, 2 registra. Naslov v upravi lista.
PRODAM zaradi selitve kuhinjsko po-
hištvo, otroško posteljo in divan. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM Vespo 150 ccm letnik 1956,
malo voženo z vetrobranom in prtljaž-
nikom. Naslov v upravi lista.
KUPIM visokopritlično vseljivo hišo
blizu Celja ali v Celju. Plačljivo ta-
koj. Naslov v upravi lista.
100 % INVALID, ki težko hodi, prosi
za sprejem pri dobri družini, ki sta-
nuje ob cesti v okolici Celja, Žalca,
Petrovč, Arje vasi in drugod, kjer se
bo lahko vozil z invalidskim vozič-
kom. Za sobo in vso oskrbo plača
dobro. Ponudbe poslati na upravo
lista pod šifro »Invalid 55«.
DVE DIJAKINJI iščeta opremljeno sobe
za v jeseni. Naslov v upravi lista.
DAM LEPO nagrado ali plačam najem-
nino za nekaj let naprej za stanova-
nje s kuhinjo in dvema ali z eno
sobo, v najbližnji okolici Celja. Na-
slov v upravi lista.
RADIO 202
RADIO CELjfe
Nedelja, 28. junija
12.00 Pogovor z državljani
12.10 Zabavna glasba, vmes objave
12.15 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
Ponedeljek, 29. junija
17.00 Celjska kronika
17.10 Ritmi iz Južne Amerike
17.20 Športni tednik
17.30 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Torek, 30. junija
17.00 Celjska kronika
17.10 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sreda, 1. julija
17.00 Celjska kronika
17.10 Poje komorni moški zbor p. t.
Egona Kuneja
17.30 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Četrtek, 2. julija
17.00 Celjska kronika
17.10 Poje mešani zbor »France Pre-
šeren« Celje p. v. Jožeta Koresa
17.30 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
I
Petek, 3. julija
17.00 Celjska kronika
17.10 Ob Dnevu borcev
17.30 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sobota, 4. julija
5.00—23.00 Prenos sporeda RL
ZAHVALA
vsem, ki ste spremljali na zadnji poti
našo ljubo mamo, staro mamo in pra-
staro mamo
VOVK ANTONIJO.
Posebna zahvala prečastiti duhovščini.
Žalujoči: Hčerke: Kranjc
Anica z možem in družino,
Serditeh Angela z možem in
družino, Venkovič Marija, sin
Vok Ernest, snaha Elza Vok, ter
družine: Gleščič, Ipšek. Just,
Kam.
Ravne na Koroškem, Wolfsberg,
Dornbirn, Celovec.
RAZNO
KOŠNJO v Selcah dam v najem. Rom,
Celje, Polule 47.
GRADBENEMU ING. LEONU CREPIN-
ŠKU iz Celja iskreno čestitamo k
uspeli diplomi.
LIJI BOLTINOVI iskrene čestitke k
diplomi na Višji šoli medicinskih
sester.
^ Naši dolgoletni zvesti naročnici
ANI GLINŠEK
z Dečkove ceste v Celju
iskreno čestita k 80-letnici in obenem
želi še mnogo zdravih in humorja pol-
nih let!
Uprava »Celjskega tednika« Celje
Sedemedesetletnik išče samostojno go-
spodinjo, veščo kuhe, ki bi ustvarila
prijeten dom. Starost od 50—60 let.
Ponudbe na upravo lista pod šifro
»Mirno življenje«.
KINO UNION
Od 24.-28. VL 1959 »Nesmrtni konj«,
japonski film.
Od 29.-2.VH. 1959 »Čarovnik iz Oza«,
ameriški barvni film.
KINO METROPOL
Od 24.-26. VI. 1959 »Srečanje«,
poljski film.
Od 27.-1. VIL 1959 »Rimske zgodbe«,
ameriški barvni cinemascope film.
LETNI KINO
Od 26.-29. VI. 1959 »Človek izza puške«,
ameriški barvni film.
Od 30. VI. do 2. VII. 1959 »Kod in kam«,
češki barvni film.
Kronika nesreč
Marjan Snedič iz Celja je pri elektro-
inštalacijskem delu prišel v stik s to-
kom. Nezavestnega so prepeljali v bol-
nišnico.
Pri padcu z motorjem si je poškodo-
val roko Jože Podpečan iz Celja.
Na Lipi pri Frankolovem sta med
nevihto vedrili pod drevesom Marica
Krivec in njena mati. V drevo je uda-
rila strela. Mati je bila na mestu
mrtva, hčerko pa so močno opečeno
prepeljali v bolnišnico.
Pri padcu z avtomobilom si je zlo-
mila roko Marija Zorko iz Pečovnika.
Triletna Dragica Lampret iz Luterja
pri Ponikvi je spila strupeno škropivo
za hmelj. Zdravi se v bolnišnici.
Stanko Franc iz Loke pri Taboru je
kosil s kosilnico na travniku. Padel je
in si zlomil nogo.
S kolesom je padel Franc Kovačič iz
Šibenika pri Šentjurju. Prebil si je lo-
banjo.
Gibanje prebivalstva
Od 13. do 20. junija 1959 je bilo v
Celju rojenih: 22 dečkov in 38 deklic.
Poročilisose:
Franjo TopUčanec, delavec in Marija
Terglav, delavka, oba iz Celja. Alojzij
Jakulin, strojni ključavničar iz Predela
in Marica Vrečko, nameščenka iz Šent-
vida pri Grobelnem. Karlo Klukej, vo-
dovodni instalater in Marija Kusijan,
knjigovodkinja, oba iz Celja. Jožef Via-
zina, pomožni delavec in Štefanija Ko-
rinšek, bolničarka, oba iz Celja. Jožef
Grmek, ključavničar iz Kompol in Mar-
gareta Lipičnik, učiteljica iz Šmartna
v Rožni dolini. Franc Gobec, delavec
iz Leskovca in Marija Štrk, delavka iz
Začreta. Rajmund Zadravec, strojni
ključavničar iz Celja in Vida Petauer,
uslužbenka iz Bukovžlaka. Rudolf Hri-
beršek, delavec in Alojzija Ograjšek,
delavka, oba iz Rup. Stanislav Oštir,
zidar iz Gorice in Terezija Spiljak, li-
karica iz Celja. Milan Mihelin, klepar
iz Dobrave in Silva Pustek, delavka iz
Celja.
Umrli:
Ivan Voje, mizar iz Trnovelj, star 48
let. Marija Pahole, posestnica iz Draže
vasi, stara 67 let. Terezija Kenda, go-
spodinja iz Pesjega, stara 71 let. Ivan
Cmak, tesar iz Rakovelj, star 63 let.
Ivan Kverch, upokojenec iz Zgornje
Hudinje, star 71 let. Ana Majcen, polj-
ska delavka iz Straže p. Strmcu, stara
19 let. Viktorija Coki, trgovska pomoč-
nica iz Celja, stara 33 let. Ivan Roje,
gradbeni delovodja iz Celja, star 54 let.
Vincenc Knez, delavec iz Sela pri
Hrastniku, star 48 let.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri
podjetju »AGROSERVIS«, Šempeter v Sav. dolini razpi-
suje več delovnih mest
KVALIFICIRANIH KOVINOSTRUGARJEV.
Prošnje je treba nasloviti na upravo podjetja do 30. ju-
nija 1959.
JAVNA ZAHVALA
Dne 9. 5. 1959 se je pripetila v Kapli
pri Taboru težka prometna nesreča, ka-
tere žrtev je bila 3 letna Stanislava
Pirnat. Zahvaljujemo se dr. Hrušo-
varju, zdravniku celjske Cinkarne, ki
jo je rešil sigurne smrti. Nadalje se
zahvaljujemo zdravnikom in sestram ki-
rurgičnega oddelka celjske bolnišnice,
prav posebno pa primariju dr. šušter-
šiču za izredno skrb in pozornost, ki je
s svojim strokovnim znanjem pripomo-
gel, da je hčerka ozdravela. Najlepša
mu hvala za njegove lepe in vzpodbud-
ne očetovske nasvete.
Iskrena hvala — družina
Komisija za sklepanje in odpove-
dovanje delovnih razmerij pri
VODNI SKUPNOSTI POREČJA
SAVINJE, CELJE, Ljubljanska 36
razpisuje mesto
SKLADIŠČNIKA
Pogoj: Poznati mora rezervne dele
za Unimoge in ostali avtomaterial.
Imeti mora najmanj 5-letno skla-
diščno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku ali
po dogovoru. Nastop takoj.
Pismene ponudbe poslati na upra-
vo skupnosti.
PEKARNA PETROVCE
v likvidaciji
PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI
v nedeljo, dne 28. VI. 1959 ob 9. uri naslednja osnovna sredstva:
1 mešalnik za testo
1 peč — pekovsko
1	alfo — 75 litr.
2	polici
V primeru, da ni ponudnikov, se dražba ponovi v nedeljo,
dne 5. VIL 1959 ob isti uri v Pekarni Petrovče.
PRI TRGOVSKEM PODJETJU ZA TEKSTIL
IN GALANTERIJO na veliko
TKANINA-GALANTERIJA
v Celju, Stanetova 1, bo polletna inventura v dneh
26. In 27. junija 1959.
V času inventure se blago ne bo izdajalo, naročila pa bo-
mo sprejemali.
Trgovsko podjetje
ŽELEZNINAR CELJE
vljudno obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da bo pol-
letni popis zalog trgovskega blaga in sicer:
v Celju od 29. junija 1959 do 3. avgusta 1959;
v poslovalnici 2alec pa 27., 28., in 29. junija 1959.
Med inventuro v nobeni naših poslovalnic ne bomo izda-
jali blaga, na kar stranke še posebej opozarjamo in pro-
simo, da si blago pravočasno nabavijo.
Upravni odbor Tovarne AERO
Celje, razpisuje
VEC ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE
SREDNJE TEHNIŠKE SOLE,
KELMIJSKI ODDELEK
Prošnje s podatki o dosedanjem
šolanju poslati na upravni odbor
tovarne do 10. julija 1959.
JADRANSKI
BISER
Prišel je čas dopustov in po-
tovanj. Načeti je treba prihran-
ke, zraven bo treba še marsikaj
kupiti, in končno, človek v do-
pustniških dneh ne gleda rad na
vsak dinar. Od takih žrtev člo-
vek tudi nekaj pričakuje in ne
hodi po svetu kot tele na pašo.
Zeli čim več videti in tisto kar
vidi, tudi dobro spoznati...
Morda bo marsikoga pot pope-
ljala na jug plavega Jadrana
in če bo že tam, Dubrovnika
gotovo ne bo obšel. Naj vam
predstavim ta biser našega Ja-
drana:
Preden so Slovani in Obri pri-
drli do Jadrana je bilo južneje od
Dubrovnika cvetoče antično mesto
Epidaurjis, današnji Cavtat. Leta
614 so Slovani Epidaurus porušili.
Premaganci so se razbežali in v da-
našnjem gružkem zalivu osnovali
novo naselbino — Ragusa. Cez hrib
pa so se utaborili Slovani in okoli
gozdiča (dubrava) zgradili naselje
— Dubrovnik. V začetku je Dubrov-
nik pripadal Bizantu, nekaj časa
Ogrski in vmes Mlečanom. V tem
času se je v Dubrovniku razvilo
plemstvo — vlastela, ki je raz-
vilo močno pomorsko in kopensko
trgovino. Po vsem Sredozemlju in
v notranjost vse do Karpatov in
Alp se je raztezalo dubrovniško
trgovsko področje.
Ko so v začetku 15. stoletja osno-
vali samostojno republiko, je Du-
brovnik še bolj vzcvetel. Zanimiva
je bila njihova vladavina. Kneza
so menjali vsak mesec in kdor je
bil enkrat na vladi je mogel biti iz-
voljen šele čez štiri leta. Svoje voj-
ske niso imeli. Vhode so čuvali me-
nihi, beli in rjavi fratri, če pa je
bila nuja, so plačevali najemnike.
Toda dovolj so bili bogati, da so se
vojnam in nevšečnostim izogibali z
denarjem. Tako tudi Turki niso ni-
koli vkorakali v republiko. Popol-
nega miru pa Dubrovčani le niso
imeli. Zdaj Benečani, zdaj Mlečani,
pa zopet Turki in križarske vojske,
vse to je nadlegovalo malo trgov-
sko republiko. Končno je tudi Na-
poleon, ki je sicer brez boja Du-
brovnik zavzel, prav tako hitro za-
pustil. Na dubrovniške meje so pri-
šli tudi Rusi med rusko-turško voj-
no in prisili Dubrovčane na ena-
kopravnost pravoslavnih vernikov.
Od takrat ima Dubrovnik tudi pra-
voslavno cerkev.
Dubrovčani so zapustili bogato
arhitekturo, zapustili so razgibano
kulturno dediščino. Njihovi pomor-
ci z otoka Koločepa so kmalu za
Kolumbom prijadrali do ameriške
obale.
Leta 1667 pa je Dubrovnik z oko-
lico prizadejal strašen potres, pri
čemer je bilo pobitih tričetrt prebi-
valcev. Od takrat in do prihoda
Francozov je republika še životari-
la, potlej pa je propadla in postala
luka Avstroogrske do prve svetov-
ne vojne.
Vsaj toliko naj bi vedel popotnik,
ki ga bo pot zanesla na ponosno
obzidje enega najlepših jadranskih
biserov.
RËPRIZAV PANAMI
Po uspehu Fidel Castra na Kubi
je v srednji Ameriki marsikje za-
vrelo. Fidel Castro je imel v vrstah
svojih uporniških čet razne ljudi iz
drugih držav. Med temi je bil tudi
Cesar Vega, ki je po zmagi na Kubi
tajno odšel v Panamo in tam zbral
okoli sebe nezadovoljneže. Po skriv-
nih kanalih so dobili tudi orožje,
da bi zanetili oborožen upor. Toda
tokrat se je vmešala ameriška poli-
cija. Zakaj? Panama je neuradna
kolonija Združenih držav Amerike.
Cez njeno ozemlje vodi važen go-
spodarski in strateški objekt, tam
so ogrom.ne plantaže, ki so last
Američanov. Ni bilo torej vseeno,
če pride do nemirov v deželi, ki po-
vezuje Tihi in Atlantski ocean.
Zato se je zgodilo, da so ujeli
ladjo s pritihotapljenim orožjem v
trenutku, ko je pristala ob Panam-
ski obali. V zadevo je bila vmešana
tudi lepa plesalka Alargot, ki je v
Londonu vohunila za Fidel Castra.
Njenega moža, ki je naposled moral
Cesar Vega (v sredini) z diplomati med »mirovnim« pogajanjem
SERVISNA
POSTAJA
Na kilometru X. je stavba na
vitkih stebrih. Tu postrežejo
žeji ljudi in motorjev.
V brezoblično gmoto noči so
se vrnile luči, a čez vlažna po-
lja uhaja brnenje tovornjakov.
Na cesti ni dežja; ni teme; ni
neurja, dolge dni brez presled-
ka, tako kot hočejo ljudje. Crna
sled se je izvila s cestišča do
rdečih črpalk.
»Koliko?«: »Kar do konca ga
napolni!«:
Mož v modri obleki tipa
zračnice. Šofer ravna zmečka-
ne hlače preden vstopi v go-
stišče. Svetlobne reklame bli-
skajo, da se zdi utripanje .
zvezd le skromno posnemanje.
Mlečna sled zgodnjega jutra se
plazi čez bližnji gozd. Vztrajna
žaba še poje svojo raztrgano
melodijo.
»Pivo pa hrenovko, če so
sveže!«:
Crno dekle krepkih oblik
umiva kozarec. Od rdečih pr-
stov kaplja voda. Rokave ima
zavihane do lehti. Ne smehlja
se ... Zlaga na pladenj vdi^
ka in mala piva, črne kave...
»Moj menjalnik se segreva.«:
Radio ... Neka tuja postaja
predvaja otožne bluese. Diši po
benzinu in moškem potu.
»Se eno črno. Ze dva dni se
cijazim.«:
»Saj sem ti rekel, ne nalagaj
rudo.«:
Žarometi na ovinku kot s
koso odrežejo temi širok lok.
»No, pa pojdimo.«:
Luči in zarja odrivajo črni-
no. Cisto je že razpršena. Le
po kotanj ih se še prižema k
tlom. Po oblogi polzijo kaplji-
ce.
Megla je zabasala prehoda
med hribi. A cesta rohni na-
vkreber, drči v dolino. Z-zzz!
Pojejo ravne lehe betona in
asfalta. Kdo hoče žemljo? Kdo
rabi benzin? Kdo kupi novo
zračnico? Mož v modri obleki
se sklanja. Kmalu pride izme-
na!
Avtomobili prihajajo in od-
hajajo, nekateri le prhnejo
mimo.	Piano Jože
stopiti v pogajanja brez borbe, s*
sodelavci tega neuspelega puča,
kdo ve čemu? imenovali »Tito«.
Tako se je panamska »revolucija«
pred kratkim končala za zeleno mi-
zo nekje v amerikanski nevtralni
coni. Cesar Vega, lastnik velikega
nočnega zabavišča, je neslavn*
zgubil bitko z diplomati, čeravne
sta ga ves čas čuvala dva stra-
žarja ...
SHAKESPEARE
IN DANAŠNJI PROMET!
Џ Kako? Se bo vrsta vlekla do ra-
nega jutra? (Macbeth)
% Od teh rogov (siren) lahko bi
ponorel! (Vesele žene Windsorske)
Ф Oh, spusti ga mimo. (Kralj Lear)
Ф Ko sem dospel domov, sem bil
na boljšem kraju. (Kakor hočete)
MOŽ
KI NI STROHNEL
Ko je bil še živ ...
Neki kitajski budistični menih, ki
je menil, da ne zasluži slovesa, ka-
kršnega so mu izkazovali njegovi
učenci, jih je poklical k sebi, ko je
začutil, da se mu bliža smrt in jim
dejal: »Po smrti me nikar ne zakop-
Ijite, temveč me zapečatite v žaro.
Po treh letih jo odprite in če bo
moje telo strohnelo, me pokopljite,
sicer pa ga vlijte v zlato in posta-
vite v tempelj.«
Pet let so učenci zbirali denar
za zlato; zbrali so okoli sto šestde-
set tisoč dinarjev. Odprli so žaro,
v katero so pred petimi leti zape-
čatili svojega učitelja, ne da bi ga
bili balzamirali. Telo se je sicer
skrčilo, a strohnelo ni. Pozlatili so
ga in postavili v tempelj in — že
so začele prihajati trume romarjev,
ki so nosili sveče, dragulje, zlatnike
in druge darove, da bi se prikupili
novemu svetniku.
...in ko so odprli grob
Ste tudi vi POMOČNIK TATOV?
Okradeni se najpogosteje niti ne
zaveda, da je zločincu sam najbolj
pomagal. Ko boste prečitali nasled-
nje vrstice, boste priznali, da ste
tudi sami zelo površni in dajete pri-
liko nepoštenjakom. Zapomnite si:
— Prilika naredi tatu! —
Ф Ne puščajte vozil na cesti,
z listkom za prijatelja kdaj se vrne-
te nazaj. Ne polagajte ključa pod
predpražnik, na okensko polico, nad
okvir podboja, v cvetlični grm pred
vhodom itd. Ne obešajte perila če
greste z doma in ne zračite stano-
vanja med tem ko greste na trg.
® Ce greste zvečer zdoma, pu-
stite goreti vsaj eno luč v stanova-
nju. Ce ste izgubili ključ kupite no-
vega s ključavnico vred. Ne verje-
mite raznim zastopnikom in potni-
kom, če se ne morejo izkazati, da
so res to, za kar se izdajajo. Ne-
znancu ne verjemite že zgolj zato
ker je solidnega izgleda.
Ф Neznanemu človeku ne pravi-
te, da so sosedje zdoma. Ne prevze-
majte za sosede, ki so na dopustu,
raznih zavitkov če jih morate pla-
čati. Zabičajte raznašalki in mleka-
rici, da vam med dopustom ne po-
stavljata časopisov in steklenic
pred vrata. To je velik plakat za
tatu, da ni nikogar doma.
0 Ce greste na potovanje in v
nakupovanje in imate več denarja,
ni napak, če si ga razdelite v različ-
ne žepe. Pri nakupu ne polagajte
torbice in denarnice na prodajno
mizo ko tipate in preizkušate blago.
Za vsak slučaj bodite v vlaku oprez-
ni na človeka, ki se vztrajno skriva
za razgrnjenim časopisom.
Ф Pazite na tiste, ki vam pride-
jo ponujati raz^e reči po nizki ceni.
Kdor na pošten način pride do po-
ceni reči, jih obdrži ali proda pri-
jatelju. Ne pa vam — neznancu!?
Ce boste kupili, so to brezvredne
reči ali pa ukradene.
Ф Vzemite si enkrat čas in se
pogovorite z zakonskim drugom,
kateri znanci, ki jih ne poznate, so
vredni vašega zaupanja. Ne poso-
jajte denarja »znancem« vašega
moža ali žene. Navadite svojega
zakonca, da vam napiše lastnoročno
listek, če pošlje koga domov po po-
tovalno torbo in perilo za na pot.
O Na potovanju ne puščajte lah-
koverno prtljage v kupeju. Ne izsto-
pajte na postajah, ne da bi prtljago
zaupali zanesljivemu sopotniku. Ce
pa ste ženska ne verjemite prvemu,
ki vam laska in se vam ponudi za
varuha imovine.
Ф Predvsem pa si dobro zapom-
nite na kak način najhitreje pridete
do miličniške postaje ali patrole, če
bo to potrebno.	-c. -k.
Utrnila seje solza...
Popotni
utrinki
Motiv iz Škocjanskih jam
Sprva sem bil v zadregi; nisem
vedel, kako bi začel. Nič posebnega,
nič izrednega se ni zgodilo na na-
šem izletu v Istro ... »Mrtvih« ni-
smo imeli, niti zaljubljencev ... In
vendar je ostalo polno lepih vtisov
in spominov, tako na ljudi, kot še
posebej na nekatere kraje in zna-
menitosti, ki smo si jih ogledali.
Tako je pač, kadar gredo na pot
turistični delavci.
Svojevrstni užitek smo imeli na
poti čez Črnivec. Čeprav hudo za-
vita, je cesta vendarle zelo lepa.
Se lepša pa je okolica, pristna v
svojem nastanku. Nihče je še ni
omadeževal.
Zapustili smo gorski svet. Avto-
bus je drvel s čedalje večjo hitrost-
jo v dolino. Za nami je ostal Kam-
nik. Tudi v Ljubljani se nismo usta-
vili. Vodja potovanja tovariš Riko
nam je šele v Postojni privoščil
počitek.
Bilo je že pozno popoldne, ko smo
z glavne ceste zavili na levo proti
Matavunu, proti Skocjanu.
Prvič sem bil v tem predelu naše
zemlje. Toda, ni mi bilo žal, da smo
se ustavili in ogledali Škocjanske
jame. Kakor sem v prejšnjih letih
občudovali lepote Postojnske jame,
tako sem zdaj samó gledal in str-
mel ... Pred to naravno divjino,
pred to posebnostjo našega Krasa
ostane človek majhen, brez besed ...
Hodili smo iz ene jame v drugo,
čez prepade in skozi goščavo, mi-
mo besnečih voda in tihih jezer, se
ustavljali ob vodnjaku in pili nje-
govo vodo, da bi dočakali sto let
— nekdo je izpil kar dva kozarca,
da bi učakal starost dveh stoletij —
občudovali starodavni bršljan, veli-
ko zemeljsko piramido ... Zdaj smo
bili v jami, zdaj spet sredi gozda.
Kadar smo zašli v temo, so posve-
tile karbidne svetilke naših sprem-
ljevalcev in vodičev. Tudi ta svet-
loba je imela svojo mikavnost. Za-
to mi je bilo skoraj hudo, ko so do-
mačini povedali, da bo že na začet-^
ku julija zasvetila v jami električna
luč.
Ko smo se pripeljali v Piran, je
nad mestom ležala trda tema. Tu
nas je lepo sprejel upravnik počit-
niškega doma celjskega »Ingrada«
tovariš Rudi. Lepemu sprejemu v
zares lepem domu je sledila okusna
večerja. Tudi vinu ni bilo kaj reči..
Po izletu skozi ozke piranske ulice,
smo si privoščili še nočno kopanje
v morju. Nekateri so trdili, da je
takrat voda narasla, toda jaz tega
zares nisem videl...
Namesto toplega sonca nas je
drugo jutro prebudila huda ploha.
Več ali manj je nato deževalo ves
dan. Zato tudi avtobusni izlet v
Savudrijo in Umag ni prinesel pra-
vega užitka. Na tej poti smo si z
največjim zanimanjem ogledali
camping v Savudriji ter pospešeno
gradnjo lepih stanovanjskih in dru-
gih objektov v Umagu.
Opoldanski počitek v Piranu smo
izkoristili za pisanje kartic in po-
dobno. Tudi tokrat smeha ni manj-
kalo. Veliko pritajenega muzanja in
hihitanja je bilo takrat, ko je kar-
tico, ki smo jo namenili na njegov
naslov, podpisoval tovariš Rado.
Lahko si mislite, kako je pogledal,
ko jo je čez dan ali dva našel na
svoji mizi med redno pošto. Da,
smeha in dobre volje ni manjkalo
nikoli. Za to sta še posebej skrbela
Ivo in Emil.
Na povratku proti domu smo se
ustavili v Ankaranu in se nazadnje
povzpeli še na grad Socerb. Kakor
obisk Škocjanskih jam, tako je tu-
di ogled mogočnega gradu nad
Trstom pomenil izreden dogodek.
Pod nami je bil Trst! blizu, kakor
na dlani, pa vendar zelo daleč...
Ko smo ga zapuščali, je za nami
zaostal tovariš Viktor. Stal je ob
grajskem zidu in gledal proti mor-
ju, proti Trstu ... Pred njim so
vstala mlada leta, zaživeli so spo-
mini . .. Vsem nam je postalo težko.
Tu in tam se je iz očesa utrnila
solza ...
Znova smo se znašli v avtobusu in
drveli po lepi, široki cesti proti do-
mu ...	M. Božič
Grad Socerb, pod njim Trst
MAŠČEVANJE
DAVKOPLAČEVALCA
Uslužbenci davčne uprave v Rio
de Janeiru so osupli, ko so v škatli
za kavo našli kup mrtvih muh. Pre-
izkusili so zrno za zrnom in v enem
našli toliko ciankalija, da bi od
njega pomrli vsi uslužbenci, če bi
ga med malico použili. Da je sto-
rilec davkoplačevalec so takoj ugo-
tovili, imena pa niso zvedeli nikoli.
MILO ALI S SILO
Gasilsko društvo v neki vasi je
potrebovalo novo brizgalno, zato
tudi denar. Zato je obvestilo vašča-
ne:
— Ce ne bomo dobili dovolj pro-
stovoljnih prispevkov, bo naša god-
ba na pihala prisiljena organizirati
koncert. —
In dobili so dovolj prispevkov ...