Gospodarske stvari.
Kako se izrejajo hrastove svilne (zidne) gosenice Vama-mai.
Popisal J. Mah. *)
Jajčica čez zimo hrani na mestu, kjer ni presuho, pa tudi prevažno ne; zračno naj bode in ne zatuhlo, gorko od 1 do 2 stopinj po R. gorkomeru; varuj jih zmrzline in nagle premembe toplote ali mraza , pa tudi pajkov, miši in tiče v.
Gosenica izleže navadno ponoči iz mešička, v kte-rega je zapredena bila in to prve dni aprila, ako R. gorkomer kaže 7 do 10 stopinj. Brž se loti hrastovega perja, najljubši jej je dob ali poletni hrast (Stieleiche), cera (Zerreiche) se letos ni hotela dotakniti. Vejice se vtaknejo v steklenice (flaške), ki so napolnjene s čisto frišno vodo. Te steklenice naj imajo to-le podobo, in zmiraj naj so vode polne. Gosenica leze po vejici v vodo, da pije in se koplje. Oži vrat steklenice se z dobovimi vejicami ali pa z mahom zamaši, sicer gosenica po vejici leze do dna, kjer pa vtone, ako je ne zapaziš. Če tudi gosenico še le čez več ur na dnu zapaziš, pa jo potem brž ven vzameš in na zrak položiš, da voda od nje odteče, zopet se vživi in živi.
Dobro je, ako jej položiš rosene hrastove vejice ali pa da vejice, vzlasti kadar je vroče in solnčno vreme, poškropiš z frišno čisto vodo.
Gosenice imajo rade frišen zrak in da solnce sije. Cem stareje prihajajo gosenice, tem toplejše naj se drže, opoldne čez 20 stopinj R. Gosenica sama kaže, koli-košna toplota jej najbolje dL; ako jej je premrzlo, sedi kakor otrpnjena; ako pa solnce na-njo pripeka, išče hlada v senci perja; kadar jej je toplota prava, je vsa živa in požrešna. Kadar se je do sitega nažrla, počiva.
Hrastove gosenice se leve 4krat in to vselej čez 8 do 12 dni, kakor je toplota in kakor se počutijo. Ko se je zlevila, obrne se in požrešno požre najpred svoj kožuh, ki ga je izslekla; potem še le išče druge hrane. Tako je pri prvih levenjih bilo lani vselej, letos pa ne. Nekoliko dni po 4. levenji se zavije gosenica v hrastovo perje.
Hrastove vejice in vodo moraš menjati vsaki dan, zadnji čas pa po dvakrat na dan.
Dozdaj se je večkrat primerilo, da so gosenice iz jajčic že izlezle, predno je hrastje ozelenelo ; zato so pa glada počepale. Tedaj je dobro, ako nekoliko mladih hrastičev v jeseni v lonce posadiš in jih tako gleštaš, da konec sušca meseca ali prve dni aprila (malega travna, popke nastavijo.   Na majhnem hrastiču, ki
je bil komaj 2 čevlja visok, sem redil skozi 8—10 dni po 20 do 30 gosenčic. Le za to skrbi, da mladi hra-stič večkrat z vodo poškropiš, da ti gosenčice vode iskaje ne uidejo.
Metulj čez kakih 40 dni iz mešička izleže, in to vselej zvečer ali ponoči; v toplem vlažnem vremenu pred, sicer pa kasneje.
Ako so se jajčica pozimi preveč osušila, treba e jih spomladi z mlačno vodo poškropiti ali jih na topli in vlažni zrak djati.
Rahla jajčica naj se polože na vlažni papir, prilepijo se sama pri sušenji s svojim klejem. Tako se gosenica, kadar ven leze, trdneje drži in ne vleče svoje jajčje luščine se seboj.
Jajčica sem tukaj lansko leto od avgusta meseca do novembra imel med oknom na osojni (odsolnčni) strani, od novembra pa do aprila v nezakurjeni izbi, kjer pa ni zmrzovalo.
Redil sem jih v nezakurjeni izbi, ki je bila na solnčni strani.
Gosenice so vagale, predno so se zapredle, 1 lot, dolge so bile 10 centimetrov, metulj pa z razpetima perutnicama meri 16 centimetrov.
*) Poglej 33. list „Novic<4 na 274. strani.
Vred.