KRALJ EVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina:	mesečno	din	16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—,
celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži sev Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
11.
kos.
V LJUBLJANI ilne 8. februarja 1939.
Letnik X.
VSEBINA:
02. Ukaz o spremembi vlade.
(13. Navcdilo za izvrševanje uredbe o ureditvi samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega in dopolnilno-taksnega dolga tistih občin ki bodo s to ureditvijo oškodovane.
(!4. Spremembe uredbe o organizaciji ministrstva za promet
65. Razglas o raziešdvi banskih svetnikov in imenovanju novih banskih svetnikov
66. Spremembe v ataležu državnih in banovinskih uslužbencev y območju dravske banovine.
67. Razne objave iz Službenih novin .
Zakoni in kraljevske uredbe.
62.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
sprejemajo ostavko, ki so jo. podali:*
predsednik, ministrskega sveta in minister za zunanje posle Stojadinovic dr. Milan;
minister za promet S puli o dr. Mehmed; minister za pravosodje Simonovič Milan; minister za kmetijstvo Stankovič Svetozar; minister za prosveto Kujundžič Bogoljub; minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Cvetkovič Itragiša;
minister za gozdove in rudnike Stošovič Itobrivoje; minister za finance Letiea Husa n; minister za gradbe Krek dr. Miha; minister brez listnice Džordževie Vojislav; minister brez listnice Kulenovič dr. Džafcr; minister za vojsko in mornarico armadni general Nedič Dat. Milutin;
minister za trgovino in industrijo Kalmlin inž. Nikola; minister za telesno vzgojo ljudstva Mastrovič Ante; minister za pošte, telegraf in telefon Jovanovič Fanta;
• . Službene novine kraljevine Jugoslavije - z dne ti. februarja 1939, št. 27.
minister za notranje posle Ačimovič Milan; minister brez listnice Snoj Franc, jih razrešujejo dolžnosti in postavljajo na razpoloženje,
imenujejo p a :
za predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle Cvetkoviča J. Dragišo, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca;
za ministra	za	promet	Spaha dr. Mehmeda,	ministra
na razpoloženju	in	narodnega poslanca;
za ministra za prosveto Čiriča Stevana, narodnega poslanca in bivšega predsednika narodne skupščine;
za ministra	za	gradbe	Kreka dr. .Miho,	ministra	na
razpoloženju in	narodnega	poslanca;
za ministra brez listnice Kulenoviča dr. Džaferja, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca;
za ministra za vojsko in mornarico armadnega generala Nediča l>ž. Milutina, ministra na razpoloženju;
za ministra brez listnice Mastroviča dr. Anta, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca;
za ministru brez listnice Snoja Franca, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca;
za ministra za trgovino in industrijo Tomiča Jevrema, narodnega poslanca;
za ministra za pošte, telegraf in telefon Altiparmn-koviča Jovanu, narodnega poslanca;
za ministra zn socialno politiko in ljudsko zdravje Kajakoviča Miloja, narodnega poslanca;
za ministra za gozdove in rudnike Pantiča Ljubomirja. narodnega poslanca;
za ministra brez listnice Milju-a dr. Branka, narodnega poslanca;
za ministra za kmetijstvo Bešliča inž. Nikolo, narodnega poslanca;
za ministra za telesno vzgojo ljudstva čejoviča Džuro, narodnega poslanca;
za ministra za pravosodje Ružiča dr. Viktorja, bivšega bana;
za ministra za zunanjo politiko Cincarmarkoviča dr. Aleksandra, opolnouiočenega ministra in izrednega poslanika v Berlinu, in
za ministra za finance Džuričiča Vojina, upravnika Državne hipotekarne banke.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
y Beogradu dne 5. februarja 1939.; Ad. St. 674.
Favle s. r.
Dr. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič 6. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
63.
Na podstavi člena G. uredbe o ureditvi samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega in dopolnilno-taksnega dolga Ustili	ki	- l<> n  ..............
dovane, z dne 19. oktobra 1938., M. s. št. 1019, predpisujem tole
navodilo
za izvrševanje uredbe o ureditvi samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega in dopolnilno-taksnega dolga tistih občin, ki bodo s to ureditvijo oškodovane.*
I.	Vsem agrarnim subjektom, naštetim v § 18. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih1 (krajevni interesenti, vaški obrtniki, dobrovoljci, optanti in drugi kolonisti, država, samoupravna telesa, skupine kmetovalcev, pravne osebe z občekorislniini nameni in absolventi višjih in nižjih gospodarsko-kmetijskih šol), katerim je dodeljena zemlja po predpisih tega zakona, kakor tudi vsem agrarnim interesentom, katerim je dodeljena zemlja po predpisih prejšnjih začasnih zakonov o izvajanju agrarne reforme na veleposestvih (zakon, kako je oddajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup,* in zakon o izvedbi delne razlastitve veleposestev za javne interese in kolonizacijo*), se odpiše občinska in banovinska doklada, dolgovana do 1. januarja 1938. za njim dodeljena zemljišča, in sicer za lista leta, ko so ta zemljišča uživali in imeli v posesti in so se jim predpisovale zanja samoupravne doklado. Odpis se izvrši ne glede na to, ali so agrarni subjekti za uživanja in posesti bili oproščeni državnih davščin (zemljarine) ali ne.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. decembra 1938., št. 287/LXXXV/G80. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinak« z dne 25. decembra 1938., št. 296/LXXXVI/693.
‘ »Službeni list« št. 263/42 iz 1. 1931.
* »Uradni list« št. 27/5 iz 1. 1923.
» »Uradni Uiti št. 60*9 iz l 1923,
Predpisi uredbe M. s. št. 1019/384 ne veljajo ne za fizične ne za pravne osebe, katerih agrarni odnošaji so urejeni z drugimi zakoni o agrarni reformi ali ki so dobile po določbah teh zakonov zemljo, naposled ne veljajo za tiste osebe, ki so že po omenjenih zakonih bile oproščene plačevanja občinskih in banovinskih doklad.
Za ugotovitev, ali je kaj in koliko je dolga za občinsko in banovinsko doklado za zemljišča agrarnih subjektov na koncu leta 1937., je odločilno stanje, ki je izkazano v knjigah o odmeri občinskih doklad in drugih davščin oziroma v glavnih davčnih knjigah, sklenjenih z dnem 31. decembra 1937.
II. Začenši s 1. januarjem 1938. pa do konca 1. 1945. se smejo odmerjati agrarnim subjektom in interesentom, naštetim v točki 1. tega navodila, občinske in banovinske doklade za zemljišča, ki so jim jih dodelila agrarna ob-lastva na podstavi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in ki jih imajo se v posesti ali jih imajo, če so umrli, v posesti njihovi dediči, največ do 50% stopenj omenjenih samoupravnih doklad, ki so odobrene v onem letu za druga zemljišča, ki ne spadajo pod ureditev po uredbi M. s. št. 1019/38.
Ta določba se uporablja do konca leta 1945. tudi na osebe, katerim dodelijo agrarna oblastva zemljišča na podstavi omenjenega zakona potem, ko je stopila uredba v veljavo.
Na osebe, ki so morda bile ali so še oproščene omenjenih samoupravnih doklad po kakem drugem zakonu o agrarni reformi na veleposestvih, se ne uporablja določba prvega odstavka te točke.
Za ugotovitev, koliko znaša tekoči predpis občinske in banovinske doklade osebam, navedenim v prvem odstavku točke I. tega navodila, je odločilno stanje knjig o odmeri občinskih doklad in drugih davščin oziroma stanje glavnih davčnih knjig za tekoče leto.
III. Ureditev samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in ureditev davčnega in dopolnilno-taksnega dolga tistih občin, ki bodo oškodovane z ureditvijo omenjenih samoupravnih doklad, se izvrši po uradni dolžnosti.
Obračune za odpis dolgovane občinske doklade agrarnih subjektov sestavi občina v obliki posebnega seznama, ki se imenuje: »Seznam dolgovane občinske in banovinske doklade agrarnih subjektov« (seznam I). Ta seznam sestavi občina za agrarne subjekte po individualnih izkazih, ki Jih je dobivala vsako leto od agrarnih oblastev, s pripomočjo katastrskih posestnih listov in na podstavi knjig o odmeri občinskih doklad in drugih davščin. Seznam je treba sestaviti v dveh primerkih in vanj vpisati tčle podatke:
1. zaporedna številka seznama;
2. rodbinsko, očetovo in rojstno ime agrarnega subjekta in hišna številka;
3. vrsta agrarnega subjekta (krajevni interesent, dobrovoljec, kolonist, optant itd.);
4. skupna površina vsega (lastnega in agrarnega) zemljišča agrarnega subjekta v tej občini;
5. površina samo agrarnega zemljišča agrarnega subjekta v tej občini;
6. skupna vsota katastrskega čistega dohodka vsega (agrarnega in lastnega) zemljišča agrarnega subjekta v tej občini;
7. skupna vsota katastrskega čistega dohodka samo agrarnega zemljišča v tej občini;
* »službeni Bet* »t. mm is i im
8. od katerega do katerega leta agrarni subjekt uživa in ima v posesti agrarno zemljišče v tej občini;
9. skupna vsota dolgovane občinske doklade na koncu leta 1937. za vse (lastno in agrarno) zemljišče agrarnega subjekta;
10. skupna vsota dolgovane občinske doklade na koncu leta 1937., ki odpada samo na agrarno zemljišče agrarnega subjekta v tej občini;
11. polovica vsote na koncu leta 1937. dolgovane občinske doklade za agrarna zemljišča, ki jo je treba občini povrniti;
12. skupna vsota na koncu leta 1937. dolgovane banovinske doklade za vse (lastno in agrarno) zemljišče agrarnih subjektov v tej občini;
13. skupna vsota na koncu leta 1937. dolgovane banovinske doklade samo za agrarno zemljišče agrarnih subjektov v tej občini;
14. kdo se je vodil v davčni knjigi kot davčni zavezanec za to agrarno zemljišče.
Stolpci 4, 6, 9 in 12 se izpolnjujejo samo za tiste agrarne subjekte, ki imajo razen agrarnega tudi še kaj drugega zemljišča. Stolpcev 12 in 13 občine ne izpolnijo, če ne vknjižujejo in ne izterjujejo neposrednih davkov. Stolpec 14 se izpolni samo pri tistih agrarnih subjektih, ki se v davčnih knjigah ne vodijo kot davčni zavezanci, marveč se vodijo še prejšnji lastniki tega agrarnega zemljišča. Stolpca 10 in 11 seznama je treba sešteti in seznani skleniti. Tako sklenjen seznam podpišeta sestavitelj seznama in občinska uprava, ki pritisne nanj občinski pečat.
Če ima agrarni subjekt razen agrarnega tudi še druga zemljišča (točka 4.), se mora po obstoječem dolgu v omenjeni knjigi izračunati v seznamu odpadajoči dolg na občinsko in banovinsko doklado za zemljišča, dobljena z agrarno reformo, ker je samo takšen dolg upošteven za črtanje. Izračunava se s pomočjo katastrskega čistega dohodka v stolpcih 6 in 7 tako, da je vsota dolgovane občinske doklade v stolpcu 10 do vsote dolga v stolpcu 9 v istem razmerju, v katerem je vsota katastrskega čistega dohodka v stolpcu 7 do vsote katastrskega čistega dohodka v stolpcu 6 (glej primer v točki 4. pripombe k seznamu I).
Občinska uprava pošlje takoj po sklepu oba primerka seznama pristojnemu agrarnemu oblastvu, da v 15 dneh od prejema seznama preskusi in primerja vse podatke seznama s podatki, ki so pri njem v razvidu.
Po skrbnem preskusu agrarnih podatkov v seznamu postavijo agrarna oblastva za sklepom seznama v obeli primerkih tale pristavek:
»Vse osebe, vpisane v tem seznamu, se vodijo kot agrarni subjekti po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in ustrezajo vpisane površine agrarnega zemljišča in posestna doba površinam in dobi, ki se vodijo po podatkih tega urada.«
Pristavek podpiše pristojno agrarno oblastvo, ga datira in takoj vrne občini oba primerka seznama.
Ko prejme občina od agrarnega oblastva overjena seznama, postavi v obeh primerkih pod pristavek agrarnega oblastva, če ji ni poverjeno vknjižovanje in izterjevanje neposrednih davkov, svoj pristavek s temle besedilom:
»Osebe, vpisane v tem aeznamu, niso bile oproščene samoupravnih doklad po drugih zakonih o agrarni reformi, vsote dolgovano občinske doklade, vpisane za po-aamezne agrarne subjekte, pa resnično ustrezajo vsotam
po stanju knjig o odmeri občinskih doklad in drugih davščin, sklenjenih z dnem 31. decembra 1937., kar se ob moralni in gmotni odgovornosti s tem potrjuje.«
Če je pa občini poverjeno vknjiževanje in izterjevanje neposrednih davkov, preskusi občina predhodno po glavni davčni knjigi, ali so vse osebe, navedene v seznamu, davčni zavezanci, nato pa izpolni stolpca 12 in 13 s podatki banovinske doklade in postavi potem v obeh primerkih seznama pod pristavek agrarnega oblastva tale svoj pristavek:
»Osebe, vpisane v tem seznamu, niso bile oproščene samoupravnih doklad po drugih zakonih o agrarni reformi in se vodijo v glavni davčni knjigi kot davčni zavezanci, vsote dolgovane občinske in banovinske doklade pa, vpisane za posamezne agrarne subjekte, resnično ustrezajo vsotam po stanju knjige o odmeri občinskih doklad in drugih davščin oziroma po stanju glavne davčne knjige, sklenjene z dnem 31. decembra 1937., kar se ob gmotni in moralni odgovornosti s tem potrjuje.«
Pristavek podpiše občinska uprava (predsednik mestne občine) v obeh primerkih, ga datira in pritisne pečat in pošlje nato takoj oba primerka seznama pristojni davčni upravi.
Davčna uprava preskusi, če ni občini poverjeno vknjiževanje in izterjevanje neposrednih davkov, po glavni davčni knjigi te občine, ali so vse osebe v sežna-inu davčni zavezanci, nato pa izpolni stolpca 12 in 13 s podatki-banovinske doklade. Potem preskusi seznam vsekakor tudi v računskem pogledu in zapiše pod občinski pristavek svoj pristavek takole:
1. Če sama vknjižuje in izterjuje neposredne davke za to občino, se mora pristavek takole glasiti:
»Seznam v računskem pogledu preskušen in za pravilnega spoznan; vse osebe v seznamu se vodijo v glavni davčni knjigi kot davčni zavezanci, vpisane vsote dolgovane banovinske doklade pa ustrezajo vsotam po stanju glavne davčne knjige, sklenjene z dnem 31. dec. 1937 «
2. Če občina vknjižuje in izterjuje neposredne davke za to občino, se mora glasiti pristavek davčne uprave takole:
»Seznam v računskem pogledu preskušen in za pravilnega spoznan.«
Pristavek podpiše davčna uprava v obeh primerkih seznama, iz katerih vzame podatke, potrebne za izračun dolgovanih davkov in dopolnilnih taks za tisto občino v seznamu III radi odpisa in povračila.
IV.	Padi obračuna za odpis dolgovanega davka in do(>olnilnih taks le občine v višini polovice zmanjška tekočega predpisa občinske doklade agrarnim subjektom, sestavi občina vsako leto poseben seznam, ki se imenuje:
'Seznam zmanjšbe tekočega predpisa občinske doklade agrarnim subjektom za leto.... (seznam II), v dveh primerkih takoj po odobritvi stopnje občinske doklade za tisto leto na podstavi listin, omenjenih v drugem odstavku točke III. tega navodila.
Seznam mora vsebovati tčle podatke:
1. zaporedna številka seznama;
2. rodbinsko, očetovo in rojstno ime agrarnega subjekta in hišna številka;
3. vrsta agrarnega subjekta (krajevni interesent, dobrovoljec, kolonist, optant itd.);
4. skupna površina vsega (lastnega in agrarnega) zemljišča agrarnega subjekta v tej občini;
5. površina samo agrarnega zemljišča agrarnega subjekta v tej občini;
6. skupna vsota katastrskega čistega dohodka vsega (agrarnega in lastnega) zemljišča agrarnega subjekta v tej občini;
7. skupna vsota katastrskega čistega dohodka samo agrarnega zemljišča agrarnega subjekta v tej občini;
8. določena oziroma odobrena stopnja (%) občinske doklade za tisto leto;
0.	skupna vsota tekoče občinske doklade za vse (lastno in agrarno) zemljišče agrarnega subjekta v tej občini po stopnji iz točke 8.;
10. skupna vsota občinske doklade, ki odpada samo na agrarno zemljišče po stopnji iz točke 8.:
11. znižana stopnja (%) občinske doklade, uporabljena na agrarne subjekte po členu 2. uredbe za ono leto;
12. skupna vsota zmanjšane tekoče občinske doklade samo za agrarno zemljišče (zmanjšba po členu 2. uredbe);
13. razlika občinske doklade med vsoto v stolpcu 10 in vsoto v stolpcu 12;
14. polovica vsote (zmanjška) iz stolpca 13, ki se povrne občini;
13.	kdo se vodi v davčnih knjigah kot davčni zavezanec za to agrarno zemljišče.
Stolpci 4, 6 in 9 se izpolnijo samo pri tistih agrarnih subjektih, ki imajo razen agrarnega tudi še kaj drugega zemljišča. Stolpec 15 se izpolni samo pri tistih agrarnih subjektih, ki se ne vodijo v davčnih knjigah kot davčni zavezanci, marveč se vodijo prejšnji lastniki tega agrarnega zemljišča. Stolpce 10, 12 in 14 seznama je* treba sešteti in seznam skleniti. Tako sklenjeni seznam podpišeta sestavitelj seznama in občinska uprava, ki pritisne pečat.
Če ima agrarni subjekt razen agrarnega tudi še kaj drugega zemljišča, se mora po obstoječem predpisu po omenjeni knjigi izračunati v seznamu predpis občinske doklade, odpadajoče na zemljišča, dobljena po agrarni reformi, ker je samo zmanjšek takega predpisa upošte-ven za povračilo. Izračuna se s pomočjo katastrskega čistega dohodka v stolpcih 6 in 7 tako, da je vsota zmanjšane tekoče občinske doklade v stolpcu 12 do vsote nezmanjšane občinske doklada v stolpcu 10 v istem razmerju, v katerem je vsota katastrskega čistega dohodka v stolpcu 7 do vsote katastrskega čistega dohodka v stolpcu	8 (glej primer	v točki	2.	pripombe k seznamu II).
Brž ko sklene	občina	seznam, pošlje oba primerka
seznama pristojnemu agrarnemu oblastvu, da to v 15 dneh od prejema seznama preskusi in primerja vse podatke seznama s podatki, ki so pri njej v razvidu.
Po skrbnem preskusu agrarnih podatkov v seznamu postavi agrarno oblastvo za sklepom seznama v obeh primerkih tale pristavek:
»Vse osebe, vpisane v tem seznamu, se vodijo kot agrarni subjekti po zakonu <> likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in ustrezajo površine agrarnega zemljišča, vpisane za vsak posamezni agrarni subjekt, resnično površinam, ki se vodijo po podatkih tega urada.
Pristavek podpiše pristojno agrarno oblastvo, ga datira in takoj vrne oba primerka seznama občini.
Brž ko prejme	občina	od	agrarnega oblastva overjena	seznama, objavi	v občini	na običajni način, da je
se/.nam zmanjšane občinske doklade agrarnih subjektov sestavljen in da je razgrnjen pri občini 15 dni na vpogled interesentom.
Za pregledovanja seznama po interesentih morajo dajati občinski organi potrebna obvestilu o podatkih, vpisanih v seznamu, in jih občina po upravičenih pripombah interesentov, podprtih z veljavnimi listinami, takoj, koli-
kor je treba, v seznamu z rdečo tinto dopolni in popravi. Na naslovni strani seznama napiše občina tale pristavek:
Sestava tega seznama je bila objavljena v občini dne ............... ,	seznam	pa	bil.razgrnjen	interesentom na vpogled od dne 	 do	dne	..
Popravke in dopolnitve v seznamu z rdečo tinto je opravila občana po pripombah interesentov.;
Pristavek podpiše občinska uprava v obeh primerkih, ga datira in pritisne pečat.
Nato postavi občinska uprava v seznamu pod pristavek agrarnega oblastva, če ji ni poverjeno vknjiže-vanje in izterjevanje neposrednih davkov, svoj pristavek s temle besedilom:
Osebe, vpisane v tem seznamu, niso bile in tudi sedaj niso oproščene plačevanja samoupravnih doklad po drugih zakonih o agrarni reformi, vsote tekočega predpisa občinske doklade pa, vpisane v tem seznama za posamezne agrarne subjekte, resnično ustrezajo vsotam po stanju knjige o odmeri občinskih doklad in drugih davščin v tekočem letu, kar se ob gmotni in moralni odgovornosti s tem potrjuje, c
Če je pa občini poverjeno vknjiževanje in izterjevanje neposrednih davkov, preskusi občina predhodno po glavni davčni knjigi, ali so vse osebe, navedene v seznamu, davčni zavezanci, in postavi nato v obeli primerkih seznama pod pristavek agrarnega Oblastva tale svoj pristavek:
Osebe, vpisane v tem seznamu, niso bile- in tudi sedaj niso oproščene plačevanja samoupravnih doklad po drugih zakonih o agrarni reformi in se vodijo v glavni davčni knjigi kot davčni zavezanci, vsote tekočega predpisa občinske doklade pa, vpisane v seznamu za posamezne agrarne subjekte, resnično ustrezajo vsotam po stanju knjige o predpisu občinskih doklad in drugih davščin za tekoče leto, kar se ob gmotni in moralni odgovornosti s tem potrjuje.
Ta pristavek podpiše občinska uprava v obeh primerkih seznama in ju pošlje takoj pristojni davčni upravi z vsemi listinami, po katerih je seznam popravila.
Davčna uprava preskusi, če ni poverjeno občini vknjiževanje in izterjevanje neposrednih davkov, takoj po glavni davčni knjigi one občine, ali so vse osebe v seznamu davčni zavezanci, dalje preskusi seznam vsekakor tudi v računskem pogledu, preskusi veljavnost listin in napiše pod občinski pristavek svoj pristavek takole:
1. Če sama vknjižuje in izterjuje neposredne davke za to občino, se mora pristavek glasili:
Seznam v računskem pogledu preskusen in za pravilnega spoznan: vse osebe v seznamu sc vodijo v glavni davčni knjigi kot davčni zavezanci.
2. če občina vknjižuje in izterjuje neposredne davke za to občino, se mora pristavek davčne uprave glasiti:
Seznam v računskem pogledu preskusen in za pravilnega spoznan.
Pristavek podpiše davčna uprava v obeh primerkih seznama, iz katerih vzame podatke, potrebne za izračun tekočih davkov in do|K>lnilnili taks za to občino v seznamu IV rudi odpisa in povračila.
Glede ureditve zmanjška tekoče banovinske doklade agrarnih subjektov po členu 2. uredbe postopajo davčne uprave tako, da odmerijo omenjenim osebam banoviusko doklado neposredno po znižani stopnji, ki sc določi zanjo v tistem letu.
V.	Brž ko dobijo davčne uprave od posameznih občin sezname dolgovano občinske doklade uararuih sub-
jektov (seznam 1), se lotijo takoj izdelave »seznama odpisa in povračila dolgovanih davkov in dopolnilnih taks oškodovanim občinam : (seznam III).
Ta seznam sestavi davčna uprava v dveh primerkih po podatkih seznamov dolgovane občinske in banovinske doklade (seznam 1), ki jih je dobila od občin, in po podatkih glavnih davčnih knjig. Tak seznam mora vsebovati tele podatke:
1. zaporedna številka seznama;
2. naziv oškodovane občine;
3. skupna vsota na koncu leta 1937. dolgovanih davkov in dopolnilnih taks te občine;
4. skupna vsota polovice na koncu leta 1937. dolgovane občinske doklade agrarnih subjektov (podatek stolpca 11 v seznamu I);
.5. ureditev odpisa in povračila dolga občine:
a)	vsota, ki jo je treba občini takoj odpisati;
1>) \sota, ki jo je treba občini v obrokih povrniti v osmih letih;
c) vsota preostalega dolga občine;
6.	letni obrok za povračilo iz stolpca ob.
Posamezne stolpce seznama je treba sešteti, seznam skleniti in podpisati. Seštevki stolpcev ha in 5b morajo dati vsoto v stolpcu 4.
Z izdelavo seznamov I in III je obračunavanje tako dolga občinske doklade do konca leta 1937. kakor tudi dolga občin končano in so dobljeni potemtakem-podatki o vsotah, ki jih je treba odpisati agrarnim subjektom in občinam, kakor tudi o zneskih povračila, ki ga je treba občinam dati.
Davčne uprave so dolžne predložiti pristojni finančni direkciji po en primerek seznamov I in III s predlogom o odpisu dolga agrarnih subjektov za občinsko in banovinsko doklado do konca leta 1937. in o odpisu zneska dolga občinam oziroma o povračilu, ki ga jim je treba dati.
Podatki, katere obsegala seznam II v onih letih in seznam IV', ki se omenja pozneje, služijo za vsakoletni izračun zmanjšbe tekočega predpisa doklad agrarnim subjektom oziroma za izračun povračila občinam zaradi te zmanjšbe. Vendar so ti seznami, sestavljeni za 1. 1938., potrebni že pri ureditvi prvega obroka povračila zaradi odpisa starega dolga agrarnih subjektov, pa je primerno, da jih predložijo davčne uprave finančni direkciji istočasno, ko predlože sezname I in III, toda z ločenim predlogom.
Vsote dolga občinske doklade za vsak agrarni subjekt in njih skupni dolg v eni občini obsega stolpec 10, polovico tega zneska pa stolpec 11 seznama št. I. V istem seznamu I obsega stolpec št. 13 skupno vsoto do konca leta 1937. dolgovane banovinske doklade.
Dolg občine kaže stolpec 3 seznama III. Podatke o znesku, ki ga je treba občini odpisati oziroma povrniti, kakor tudi znesek ostanka dolgu, ki ga mora občina plačati. kažejo stolpci on, ob in 5c seznama 111.
Skupna vsota povračilu, ki jo je treba dati v obrokih posamezni občini v osmih letih, vselmvana v stolpcu ob seznama III, more v nekaterih primerih bili sestavljena iz dveh delov: enoletni obrok se pokriva predvsem z odpišem od enoletnega tekočega predpisa občini v celoti, kadar je to mogoče, čv to ni mogoče, se pokriva ostanek obroka ali pa ves obrok z izplačilom občini iz davkov in dopolnilnih taks, izterjanih od vseli oškodovanih občin ftne banovine (glej zap. st. 4 in 5 tabelarnega pregleda).
Finančna direkcija preskusi v računskem pogledu ■‘jej predloženi seznam odpisu in povračila dolgovanih
davkov in dopolnilnih taks oškodovanim občinam (seznam III), primerjaje ga s podatki seznama I. Po predlogu davčne uprave in vseh njej predloženih seznamih izda finančna direkcija odločbo, ki mora vsebovati:
a) ugotovitev zneskov banovinske in občinske doklade, ki jih dolgujejo agrarni subjekti v posameznih občinah do konca leta 1937. in ki se morajo odpisati v celoti;
b) odločbo o tem, kolikšni zneski davka in dopolnilnih taks, dolgovanih do konca leta 1937., se morajo odpisati v korist posameznih občin;
c) odločbo o vsoti, ki jo je treba posamezni občini v obrokih povrniti v osmih letih.
En primerek odločbe se mora vročiti pristojni kraljevski banski upravi radi izvedbe odpisa samoupravnih doklad po ugotovitvi, navedeni pod a), s seznami dolgovane občinske in banovinske doklade agrarnih subjektov (seznam I). Prav tako pošlje finančna direkcija po en primerek svoje odločbe krajevno pristojnim davčnim upravam zaradi izvršitve odločbe, navedene pod c); glede izvršitve odločbe, navedene pod b), pa postopa direkcija po obstoječih predpisih. En primerek seznama III pridrži direkcija za svoj arhiv.
Ker se bliža leto 1938. svojemu koncu in da bi se pri izvrševanju omenjene odločbe direkcije hkrati izdala odločba tudi o načinu likvidacije prvega obroka povračila, ki se daje občini v tem letu za odpis starega davčnega dolga, se priporoča finančni direkciji, da vzame hkrati v delo in izda odločbo o izračunu povračila za zmanjšbo tekoče občinske doklade agrarnih subjektov v letu 1938.
Podatke za spredaj omenjeno odločbo vsebuje »Seznam odpisa in povračila tekočega predpisa davkov in dopolnilnih taks oškodovanim občinam; (seznam IV). Sestavi ga davčna uprava, ko prejme od posameznih občin svojega okoliša seznam zmanjšbe tekočega predpisa občinske doklade agrarnih subjektov (seznam II).
Tak seznani (seznam IV) mora obsegati tele jkh datke:
1. zaporedna številka seznama;
2. naziv oškodovane otrčine;
3. skupna vsota tekočih neposrednih davkov in dopolnilnih taks občine v letu ............;
4. skupna vsota polovice zmanjška tekočega občinskega difvka agrarcev v letu ............... (končni	seštevek
iz stolpca 14 seznama II);
b. letni obrok za povračilo dolga (podatek stolpca 6 seznama III);
8.	skupna vsota, ki se mora občini v tem letu povrniti (seštevek stolpcev 4 in 5);
7.	ureditev odpisa in povračila tekočih predpisov občini:
a) vsota, ki se mora občini takoj odpisati od njenega tekočega predpisa;
b) vsota, ki se mora občini izplačati iz izterjanih davkov in dopolnilnih taks;
c) ostane predpis občini po odpisu dela tekočega predpisa po točki a).
Po predlogu davčne uprave in seznamih II in IV, ki se ji s tem predlogom v po enem primerku predložita, izda pristojna finančna direkcija odločbo o odpisu in povračilu, ko preskusi sezname tudi v računskem pogledu. Odločba mora vsebovali:
1.	odločbo o tem, kolikšni zneski predpisa davka in dopolnilnih taks za leto 1938. (oziroma za naslednje leto)
se morajo odpisati v korist posameznih oškodovanih občin, in sicer:
a) iz naslova povračila za polovico zmanjška tekočega predpisa doklad agrarnih subjektov v letu 1938. (oziroma v onem naslednjem letu);
b) iz naslova likvidacije prvega letnega obroka povračila zaradi odpisa polovice do konca leta 1937. dolgovane občinske doklade agrarnih subjektov;
2.	odločbo o tem, katere vsote se morajo izplačati posameznim občinam iz izterjanih davkov in dopolnilnih taks vseh oškodovanih občin one banovine, in to:
a) iz naslova povračila za polovico zmanjška tekočega predpisa doklad agrarnih subjektov v letu 1938. (oziroma v onem naslednjem letu);
b) iz naslova likvidacije prvega letnega obroka povračila zaradi odpisa polovice do konca leta 1937. dolgovane občinske doklade agrarnih subjektov.
En primerek odločbe pošlje finančna direkcija krajevno pristojni davčni upravi radi izvršitve odločbe Glede izvršitve odpisa po tej odločbi postopa direkcija po veljavnih predpisih. Primerek seznama IV pridrži direkcija za svoj arhiv, sezname II pa vrne davčni upravi
Naloge o izplačilu povračil posameznim občinam iz izterjanih davkov in dopolnilnih taks vseh oškodovanih občin v onem letu v območju banovine izda finančna direkcija na podstavi izdanih odločb, ko ugotovi, da je bil zadostni znesek izterjan.
Podatke vseh odločb vpiše finančna direkcija v posebne preglede odpisa in povračila po občinah neodvisno od mesečnih pregledov sprememb po določbah pravilnika o vknjiževanju neposrednih davkov itd.
VI.	Način povračila oškodovanim občinam po členu 3. zaradi odpisa polovice dolga občinske doklade agrarnih subjektov do konca leta 1937. (člen 1. uredbe) kakor tudi povračila polovice zmanjška tekočega predpisa občinske doklade (člen 2. uredbe) je v posameznih primerih različen. Ko se popisujejo posamezni primeri ureditve odpisa in povračila, se uporabljajo v priloženih seznamih in primerih* tile skrajšani izrazi:
1. >Dolg agrarcev« pomeni dolg agrarnih interesentov do konca leta 1937. za občinsko doklado, kateri je osnova osnovni davek na dohodek od agrarnih zemljišč.
2. >Dolg občine* pomeni dolg za davek kakršne koli oblike in za dopolnilne takse do konca leta 1937., ki ga dolgujejo oškodovane občine državi.	»
3. »Predpis občini« pomeni letni tekoči predpis davkov občinam v kateri koli obliki in dopolnilnih taks, ki »e predpišejo oškodovanim občinam v onem letu.
4. »Polovica zmanjšbe predpisa agrarcem« pomeni polovico vsote, za kolikor je v onem letu zmanjšana agrarcem tekoča občinska doklada po členu 2. uredbe, ki jo država občini povrne.
5. »Letni obrok povračila« pomeni osminko vsote preostalega dela povračila zaradi odpisa polovice dolga agrarcev, kateri del preostane po odpisu dolga občinam, a se mora povrniti občini v enakih obrokih v osmih letih.
6. »Ostanek predpisa« pomeni tisti del vsote tekočega predpisa davkov in dopolnilnih taks oškodovanim občinam, ki ostane še po odpisu tega predpisa v višini polovice zmanjška tekoče občinske doklade agrarnih subjektov.
7. »Presežek predpisa« pomeni tisti del vsote tekočega predpisa občinam, ki preostane po popolnem po-
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije«, 1. 1938., ttr. 1412-1419,
vračilu polovice zmanjška tekoče občinske doklade agrarnih subjektov' in letnem obroku, kateri presežek mora plačati občina državi v gotovini.
8.	»Izterjane davščine« pomeni vsoto vseh tekočih davkov in dopolnilnih taks, izterjanih od oškodovanih občin v onem letu na ozemlju ene banovine, iz katerih se izplačuje posameznim občinam povračilo v gotovini.
Razni primeri, ki lahko nastopijo pri ureditvi odpisa in povračila oškodovanim občinam, so prikazani v priloženem tabelarnem pregledu.
Za vsak primer, prikazan v tabelarnem pregledu, je predočen računski primer pod isto zaporedno številko v priloženih seznamih: v »seznamu odpisa in povračila dolgovanih davkov in dopolnilnih taks oškodovanim občinam« (seznam III) in v »seznamu odpisa in povračila tekočega predpisa davkov in dopolnilnih taks oškodovanim občinam« (seznam IV).
Za primere, ki niso predvideni v tabelarnem pregledu, naj se obrnejo občinske in davčne uprave za navodilo po pristojni finančni direkciji do ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva.
Ce se pri ureditvi dolga in tekočih davščin tako primeri, da bi morala z ene strani oškodovana občina po odpisu še neko vsoto starega dolga plačati državi, z druge strani pa bi morala država isti občini izplačati neko vsoto iz izterjanih davščin, je treba v takem primeru odobreno vsoto izplačila vzeti dotični občini v račun poplačila starega dolga, in šele ko je ta stari dolg poravnan, se sme izplačati občini ostanek |>ovračila v gotovini (primera 18, 19 tabelarnega pregleda).
VII.	če nastopijo nove odločilne Činjenice ali se do-ženejo pogreški pri izračunu, smejo prizadete občine s prošnjo, priloživši stvarne dokaze, prosto takse zahtevati popravek odločbe finančne direkcije, če finančna direkcija prošnji občine ne ugodi, se sme občina pritožiti v 15 dneh na ministrstvo za finance. Finančna direkcija sme na predlog davčne uprave po uradni dolžnosti svojo odločbo spremeniti, če nastopijo odločilne činjenice ali se dokažejo pogreški pri izračunu (zakon o občnem upravnem postopku).
Vlil. Izvrševanja uredbe M. s. št. 1019/38 po prednjem navodilu se morajo lotiti pristojne občinske in davčne nprnve takoj, ko se objavi to navodilo v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 21. novembra 1938.; V št. 42.881.
Minister za finance Lctira s. r
BI.
Spremembe
uredbe o organizaciji ministrstva za promet.*
Na podstavi §§ 65. in 66. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe odobrujem tdle spremembe v §§ 14. in 21. te uredbe:**
1.	V g 14., VI. Oddelek za kontrolo dohodkov se črta vse bosedjlo točke »5. Odide za povračilo voznine«.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« i dne 25. januarja 1939., št. 18/IV/22.
*♦ »Uradni list« št. 380/89 iz 1. 1927., »Službeni list« St. 507/58 iz 1. 1932.. št. 66/10 iz 1. 1933. in št. 57/9 is 1. 1938.
2. V § 21., VI. Oddelek za kontrolo dohodkov se čila vse besedilo ločke »5. Odsek za povračilo voznine«.
3. V § 14., VI. Oddelek za kontrolo dohodkov se v točki »7. Obči odsek« dodaje nova skupina:
>č) skupina za povračilo vozne cene in voznine za prtljago in ekspresno blago iz inozemskega prometa«.
4. V § 21., VI. Oddelek za kontrolo dohodkov se v točki »7. Obči odsek« dodaje nova skupina:
»č) Skupina za povračilo vozne cene in voznine za prtljago in ekspresno blago in inozemskega prometa v mejah veljavnih pooblastitev ministra za promet«.
5. V §§ 14. in 21. uredbe se do nadaljnje, dokončne organizacije oddelka, ki teče, ne dopolnjuje praznina, nastala z ukinitvijo 5. odseka, in naj se nazivi ostalih odsekov zaslej ne spreminjajo.
V Beogradu dne 12. januarja 1939.; G. D. št. 1132/39.
Minister za promet dr. M. Spaho s. r.
<m • ■ ■
Banove uredbe.
65.
I. St. 10/2.
Razglas.
Minister za notranje posle je z odločbo Pov. K. St. 48 z dne 31. januarja 1939. na podstavi § 26. zakona o banski upravi v zvezi s § 1. zakona o izpremembi zakona o banski upravi razrešil dolžnosti člane banskega sveta dravske banovine, in sicer:
1. za mesto Celje: Mihelčiča Alojzija, posestnika in predsednika mestne občine;
2. za mesto Kamnik: dr. Vidica Franca, vladnega 6vetnika v pokoju v Kamniku;
3. za mesto Ljubljana: dr. Golio Adolfa, generalnega tajnika Zveze industrijcev v Ljubljani;
4. za mesto Murska Sobota: Bajleea Franca, odvetnika v Murski Soboti;
5. za mesto Novo mesto: Wcbleta Dcmetra, odvetnika v Novem mestu;
6. za mesto Višnja gora: štrublja Franca, posestnika in predsednika občine Višnja gora;
7. za srez brežiški: Tratnika Josipa, župnika in duhovnega svetnika v Rajhenburgu;
8. za srez gornjegrajski: Steblovnika Martina, posestnika in predsednika občine Šmartno ob Paki;
9. za srez kamniški: štrcina Ivana, posestnika in predsednika občine Komenda;
10. za srez kranjski: Brodarja Ivana, posestnika v Hrastju pri Kranju;
11. za srez litijski: Galeta Josipa, posestnika in predsednika občine Trebeljevo;
12. za srez ljubljanski: Stareta Miloša, odvetnika v Ljubljani;
18.	za srez Maribor-desni breg: dr. Schanbaclia Franca, okrožnega inšpektorja v p. in odvetnika v Mariboru in
14.	za srez ptujski: Janžekoviča Alojzija, posestnika
v Šterjancih.
Z isto odločbo je minister za notranje posle postavil za člane banskega sveta dravBke banovine, in sicer:
i.	za mesto Brežic^: Lesarja JoiifiKi aotarja x ftte-
2. za mesto Celje: Gologranca Konrada, mestnega stavbenika v Celju;
3. za mesto Kamnik: Novaka Ferdinanda, predsednika občine v Kamniku in posestnika;
4. za mesto Laško: Deželaka Ivana, posestnika v Laškem;
5. za mesto Ljubljana: dr. Kamušiča Josipa, odvetnika v Ljubljani;
6. za mesto Murska Sobota: Hartnerja Ferdinanda, veleposestnika in predsednika občine Murska Sobota;
7. za mesto Novo mesto: Rataja Franca, zidarskega mojstra v Novem mestu;
8. za mesto Ormož: Sadravca Petra, industrialca v Ormožu;
9. za mesto Ptuj: Maležiča Petra, notarja v Ptuju;
10. za mesto Slov. Bistrica: Kaca Franca, trgovca v Slov. Bistrici;
11. za mesto Slovenj Gradec: Smolčnika Ivana, trgovca v Slovenjem Gradcu;
12. za mesto Šoštanj: Novaka Marka, zasebnega uradnika v Šoštanju;
13. za srez brežiški: Kržišnika Ludvika, trgovca in posestnika v Rajhenburgu;
14. za srez gornjegrajski: Remšeta Fortunata, posestnika in direktorja tovarne barv v Mozirju;
15. za srez kamniški: Kersnika Antona, veleposestnika na Brdu;
16. za srez kranjski: Umnika Antona, posestnika in predsednika občine Šenčur pri Kranju;
17. za srez krški: Likarja Josipa, diplomiranega ko-mercjalca in predsednika občine Kostanjevica;
18. za srez litijski: Pevca Ignacija, posestnika, gostilničarja in predsednika občine Št. Vid pri Stični;
19. za srez ljubljanski: Marolta Marijana, odvetnika in veleposestnika na Verdu;
20. za srez Maribor-desni breg: Kolmana Josipa, posestnika in predsednika občine Slivnica in
21. za srez ptujski: Preloga Franca, posestnika v Zagojičih.
Ljubljana dne 4. februarja 1939.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
66.
Spremembe
v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. januarja 1939., I. št. 1097/1—39, je bila premeščena po potrebi službe K 1 e i n s c h r o d t-Cretnik Veronika, sestra pomočnica IX. položajne skupine zdravstvenega doma v Celju, v isti lastnosti in položajni skupini v državno šolsko polikliniko v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. decembra 1938., I. št. 12182/2, je bil W e r n i g Rajko, žigosač X. položajne skupine sre-skega načelstva, oddelka kontrole mer v Ljubljani, dodeljen stanici za žigosanje elektrošlevcev pri državni tehniški srednji šoli v Ljubljani ln postavljen za žigosača 1&.	ikupine	na	dosedanjem	službenem	mestu.
•
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. januarja 19:19., 1. št. 533 1, je bil postavljen Čučnik Anton, zvaničnik 111 pol. skupine z drugim periodnim poviškom državne bolnišnice za ž.enske bolezni v Ljubljani, za zvaničnika 11. položajne skupine iste bolnišnice.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. februarja 1999., I. št. 1727 1, so bili po službeni potrebi premeščeni k predstojništvu mestne policije v Kranju:
1. Jagodic Jože, polic, stražnik I. razreda,
2. Dornik Ignacij, polic, stražnik II. razreda,
9.	H os ta Anton, polic, stražnik II. razreda,
4. Zor m a n Ivan, polic, stražnik lil. razreda,
5. B e 1 a n t i č A v g u s t, polic, stražnik III razreda,
ti. Medle Franc, polic, stražnik lil. razreda,
7. Levstek Ivan, polic, stražnik III. razreda,
8. Kremžar Goj m i r , polic, stražnik 111. razreda,
9. M a r t i n č i č A 1 o j z i j, polic, stražnik-pripravn.,
10.	P o 1 z e 1 n i k K a r o 1, policijski stražnik-priprav-
nik, vsi od uprave policije v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. januarja 1999., I št. 1'25 1. je bila premeščena po potrebi službe Bezenšek Aloj z i j a, banovinska uradniška pripravnica za X. pol. skupino pri zdravstvenem domu v Lukovici, v isti lastnosti v zdravstveni dom v Mariboru in dodeljena v službovanje dojenski stanici istega doma.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 2G. januarja 1939., L št. 522 1, je bila sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal d r. H o n i g m a n n Alfonz, zdravnik združene zdravstvene občine Vrhnika.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. januarja 19119., L št. 11)1 1. je bil postavljen dr. Mal Miran, zdravnik volonter iz Ljubljane, Kocenova ulica 5, za zdravnika združenih barjanskih občin s sedežem na Igu v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika.
Z odločim kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. januarja 1939., L št. 1398 1. je postavljen ing. Malerič Joža, uradniški pripravnik
VIII.	položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega agrarnega pristava Vlil. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu,
«7.
Razne objave iz „Službenih novin“.
številka 290 z dne 17. decembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. novembra 1938. je napredoval na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani za rednega profesorja II. položajne skupine 1. stopnje dr. Kos Milko,
redni profesor II. položajne skupine 2. stopnje iste fakultete.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. novembra 1938. je bil upokojen-dr. Kozina Pavel, profesor III. položajne skupine 2. stopnje II. realne gimnazije v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. novembra 1938. je bil u p o k o j en Koželj Anton, profesor IV. položajne skupine 1. stopnje s 3. periodnim poviškom prve realne gimnazije v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne IG. novembra 1938. so bili upokojeni: .Gorišek. Karel, učitelj V. položajne skupine v Ljubljani, Primožič J os i p i na, učiteljica V. položajne skupine v Črnomlju in Selak Marija, učiteljica V. položajne skupine v Žireh.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. novembra 1938. je prestala državna služba J u r k b v i č u Ljubomirju, profesorju Vil. položajne skupine učiteljske >ole v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. novembra 193^. jp bil premeščen na prošnjo Golobič Pel er, učitelj Vil. položajne skupine ljudske šole na Jesenicah, na ljudsko šolo \ Ljubljani.
številka 291 z due 29. decembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. decembra 1938. so bili odlikovanj na predlog ministra za prosveto z redom Sv. Save V. stopnje: (1 r u ri d n e r Zofija, učiteljica v Tržiču; Kromar Karolina, učiteljica v Št. Rupertu, okraj krški; Stepenšek Josipina, učiteljica v Laškem; J e v n i k a r Lovro, učitelj v št. Vidu, okraj litijski; Pelko Matija, učitelj v Toplicah, okraj litijski; V e n r a j z Slavica, učiteljica iz Ljubljane; Hladnik Leopold, učitelj iz št. Vida, okraj ljubljanski; Nemec Peter, učitelj v Ščavnici; K r e n Josipina, učiteljica v pokoju iz Gornje Radgone; Verbič Alojzija, učiteljica v Gornjem Logatcu; Dr ekon ja Ciril, učitelj v Pobrežju pri Mariboru; Kočar Karel, učitelj v Cankovi; Štulat Franc, učitelj v V alti vasi; Šegula Janja, učiteljica v Ptuju; Poke r ž i n M a r i j a , učiteljica v škalah, okraj slovenjgraški; P i p a n M a r i j a , učiteljica v Javorju, okraj škofjeloški; Por in Marija, učiteljica pri Sv. Križu, okraj šmarski in Hafner Kristina, učiteljica iz, Ljubljane.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. novembra 1938., št. 243(10, je n a p r e d o v a 1 za gozdarskega svetnika V. položajne skupine gozdne uprave v Boh. Bistrici ing. Žagar Bogdan, gozdarski svetnik
VI.	položajne skupine s 1. periodnim poviškom.
Prepoved uvažanja in razširjanja.
Z odločbo ministrstva z« notranje posle z dne 10. decembra 1938., I. št. 53.016, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list . Nap reda k', ki izhaja v Sidnevu.
—	i«
Udaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, .tiska iu »ala^a tlakama Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 11. kosu X. letnika z dne 8. februarja 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
1.	št. 1869/1.	353
Razpis.
Razpisuje se služba zdravnika združene zdravstvene občino Kostanjevica, okraj krški.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bol nič ne prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 20. februarja 1939.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. februarja 1939.
I. št. 1043/2.	377
Razois.
Pri sreskem načelstvu v Črnomlju se razpisuje mesto podgozdarja-uradniške-ta pripravnika X. skupine po državnem proračunu.
Od prosilcev se zahteva razen splošnih pogojev za sprejem v državno službo, da so dovršili gozdarsko šolo, ki daje kvalifikacijo za vstop v stroko po odstavku 1. § 45. zakona o uradnikih, in da imajo fizično sposobnost za tako vrsto službe.
Prošnje je vložiti pri kraljevski banski upravi najkasneje do 20. febr. 1939. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. februarja 1939.
¥
II. št. 4754/1.	376
Razglas.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša v smislu § 68. zakona o okoriščanju vodnih sil, da je s pravnomočno odločbo 11. št. 28.203/6 od 5. oktobra 1938. podelila tvrdki Valjčni mlin Studa, družbi z o. z. v Ljubljani, dovolitev za zgradbo vodne naprave za pogon valjčnega mlina (s stoječo francis-turbino 45 KS) na desnem bregu mlinščice Kamniške Bistrice na parceli št. 10 k. o. Studa v Domžalah.
Kralj, bunsku uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. januarja 1939.
K V-št. 92/23.	358—3—1
Razglas o licitaciji.
Dne 22. februarja t. I. se bo vršila Pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Gledališka ulica 8/IV.,
Ul. pismena ponudbena licitacija za dobavo jeklenih cevi za vodovod v ltibnici.
v Proračun znaša din 185.600-—. Upoštevale se bodo le ponudbe, nižje od Zneska din 152.448T9. Varščino v znesku din 19.000'— za domače oziroma dih 38.000' — za tuje ponudnike je potožiti pri banovinski blagajni v Ljubljani
ali pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do
10. ure.
Licitacijski pomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku oz. se dobe tamkaj proti plačilu din 55'—.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani 3. februarja 1939.
11. št. 308/2.	269-3-2
Razglas.
S tukajšn jo odločbo II. št. 12.844/14—36 od 21. julija 1936. se je kraljevski banski upravi dravske banovine kot upravi banovinskih cest podelila vodopravna dovolitev za zgradbo železobetonskega mostu čez reko Muro v Petanjcih in 5 inundarijskih objektov v progi delno preložene banovinske ceste II. reda Grabonoš—Radenci—Gederovci št. 228. Z vlogo V. št. 242/2 'od 10. januarja 1939. je ista uprava zaprosila za podelitev vodopravne dovolitve za sledeča manj-dela in večdela v primeri z omenjeno odločbo.
Manjdela:
1. Opustijo se 4 dekorativni portalni stolpi na mostu.
2. Debelina obloga vseh nasipov se zoži od 20 na 15 cm.
Večdela:
1. Poveča se pretočna odprtina mostu in vseh inundacijskih objektov ter se mostu doda še nov inundacijski objekt; s tem se zviša tudi niveleta ceste.
2. Preloži se cestna trasa od gostilne Koš do priključka na obstoječo banovinsko cesto 11/228 Grabonoš-Radenci—Gederovci.
3. Vsi vtoki in iztoki iz inundacijskih objektov se tlakujejo.
4. Zgradi se visokovodni obrambni nasip ob Petanjski Slatini.
5. Razlaste se zemljišča, potrebna za pridobivanje materiala za vse nasipe in druga dela.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi odredb £§ 156. in 157. zakonskega člena XXIII.' iz 1. 1885. ter §§ 69. in 70. štajerskega vodopravnega zakona od 18. januarja 1872., dež. zak. št. 8, v smislu odredb §§ 163., 164., 165., 166^ in 167. istega zakonskega člena ter §§ 75. in 77. istega vodopravnega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 27. in 28. februar 1939. s sestankom komisije dne 27. februarja 1939. ob 9.30 uri pri projektiranem mostu.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri občinah Tišina in Slatina Radenci od 27. januarja 1939. do 26. februarja 1939.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, d? morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi si-
cer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe in z odstopitvijo oziroma obremenitvijo zemljišč ter se bo dovolitev izdala in razlastitev oziroma obremenitev izrekla, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 24. februarja 1939. ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 24. januarja 1939.
H?
II.	št. 34.308/11—38.	300-3-3
Razglas.
Tvrdka Ornik & Mitrovič, mehanična tkalnica, barvarna in apretura v Meži, je z vlogo od 21. novembra 1938. zaprosila za podelitev dovolitve za okoriščanje vodne sile reke Mislinje z zgradbo nove hidrocentrale za pogon tkalnice na lastnih parcelah št. 288 in 291/1 k. o. Otiški vrh ter za preureditev že obstoječe vodne naprave na lastni parceli št. 54/1 k. o. Otiški vrh.
Nova vodna naprava je projektirana na odvodnem jarku že obstoječe vodne naprave iste tvrdke nad mlinom Bartha Josipa, ki je na istem odvodnem jarku in ki se po sklenjenem dogovoru med strankama opusti. Za novo vodno napravo se izrabi tudi padec vodne na-prave (mlina) Bartha Josipa. Izrabljeni bruto padec bo znašal pri 9mesečni vodi h = 3'40 m, pri nizki vodi h = 3'44 m, neto padec pri centrali pri 9mesečni vodi h = 2'60 m, pri nizki vodi pa 2'91 m. S Francis turbino s stoječo osjo bi se pri 9mesečni vodi Q = 2'5 m8/sek. izrabila bruto sila Eb = 86'5 HP (E neto — 72 IIP) na osi turbine, pri maksimalni izrabi Q = 3'1 m3/sek. pa bruto sila Eb = 107*5 IIP (E neto = 87 1IP). Zemljišče, na katerem se zgradi nova vodna naprava, je po sklenjenih dogovorih last prosilke.
Obstoječa vodna naprava, s katero ima projektirana naprava skupen jez, se namerava preurediti s tem, da se na jez postavi 20 cm visok nastavek radi zvišanja gladine nizke vode od kote 9*42 na koto 962. Nastavek bi se izvršil tako, da ga višja voda avtomatično odplavi. Obstoječa vodna naprava izkazuje pri 9mesečni vodi Q = 260 ms/sek. bruto Eb = 65 HP (E neto r= 536 HP), pri maksimalni uporabni množini vode Q — 3’1 m*/sek. pa bruto Eb = 81 HP (E neto = 65 HP).
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi odredb § 17. zakona o okoriščanju vodnih sil (»Službeni list Št; 333/53 iz 1. 1931.), v smislu odredb §§ 9., 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za
23.,	24. in event. 25. februarja 1939. s sestankom komisije dne 23. februarja 1939. ob 11. uri pri tkalnici imenovane tvrdke.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-levi breg od dne 1. razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno dne 20. februarja 1939.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker'bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljavnih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 20. februarja 1939. ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 26. januaTja 1939.
V.	No. 123/7.	265-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev gradbenih del pri zatvornici na Ljubljanici v Ljubljani pri Sv. Petru prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. marca 1939. ob 11. uri dop. v prostorih terenske tehnične sekcije za regulacijo Ljubljanice v Ljubljani, Krekov trg št. 10. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti plačilu din 750'— ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,858.227'05.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice v Ljubljani. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. januarja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I OS 2S/38	333
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 1. aprila 1938., opr. št. 1 R 61/38-2, je bil Mutec Vinko, prej stanujoč v Levcu št. 36, p. Petrovče, zaradi umobolno-. sti popolnoma preklican.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Mutec Franc, posestnik, Levec
M. 36.	„r
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV
dne 18. januarja 1939.
$
S 4/39-1.	3To
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju i dne 3. januarja 1939., opr. žt. Os
5/38—3, je bil Kropušek Anton, posestnik, stanujoč v Homcu, zaradi umobol-nosti omejeno preklican.
Za oskrbnika-pomočnika je bil postavljen Zavolovšek Jože, pd, Brezov-nik, posestnik v Homcu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. L, dne 1. februarja 1939.
P 172/38-6	361
Oklic
Tožeča stranka: dr. Cvetko Tone, odvetnik v Dol. Lendavi.
Tožena stranka: Kulčar Josip, mehanik v Dolgi vasi št. 32, zaradi din 3.177— s prip.
K opr. št. P 172/38.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Mod Evgen, višji pisarniški oficial v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki se mu vroča zamudna sodba z dne 15. junija 1938., opr. št. P 172/38—4, in ki bo zastopal toženo stranko na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 16. januarja 1939.
P 1083/38-2.	388
Oklic.
Pravna stvar: tožeča stranka Veren Vilma, roj. Hodošček, posestnica v Brezovcih št. 44, zoper toženo stranko dr. Verena Emila, policijskega uradnika, neznanega bivališča nekje v Nemčiji, kot pravni naslednik in dedič po svojem očetu Verenu Mihaelu, posestniku v Brezovcih, pozneje v Gradcu, radi priposestvovanja in izdaje tozadevnih listin.
O tej zadevi je odrejena razprava na
14.	aprila 1939. ob 8. uri dopoldne.
Ker je toženec neznanega bivališča, se mu postavlja za skrbnika na čin g. Rupnik Ivan, vodja zemljiške knjige tu, ki bo toženca zastopal na njegovo nevarnost in njegove stroške, ciokler se toženec sam ne javi ali imenuje poobla-sčenca
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 26. januarja 1939.
I 3092/38-10.	>	351
Dražbeni oklic.
Dne 9. marca 1939. o b d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ritnik vi. št. 202.
Cenilna vrednost: din 5194-—.
Najmanjši ponudek: din 5000'—.
Vadij: din 519'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbo, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 31. januarja 1939.
I 1818/38-39.	298
Dražbeni oklic.
Dne 9. marca 1939. ob d e v e ti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. Jungert I. skup. vi. št. 65, II. skup. vi. št. 202.
Cenilna vrednost: I. skupina dinarjev 50.156'50, 11. skup. din 27.455’—.
Vrednost pritekline: din 650-—.
Najmanjši ponudek: ‘ I. skupina din 33.438'—, II. skupina din 18.304-—.
Vadij: I skup. din. 5016-—, JI. skup. din 2745-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Celju. odd. VI.,
dne 26. januarja 1939.
•j.
I 562/38-6.	296
Dražbeni oklic.
Dne 13. marca 1939. ob 14. uri bo na kraju samem v dolnjelendavskih goricah pri Hozjanovi kleti dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava vi. št. 296 B 15 a, 16 a, b, c. č, pare. št. 642 — njiva in travnik, sedaj travnik, s kletjo in vinogradom.
Cenilna vrednost: din 26.500—.
Vrednost priteklin: din 500-—.
Najmanjši ponudek: din 27.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dtaž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 19. januarja 1939.
$
I 1373/38.	312
Dražbeni oklic.
Dne 14. marca 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Črna vi. št. 34.
Cenilna vrednost: din 86.573-15.
Vrednost pritekline: din 9720’—.
Najmanjši ponudek: din 57.7J5'40.
Varščina: din 8657'31.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe* je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražb©* sicer bi se ne mogle več uveljavlja11 glede nepremičnin v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tef?8 sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 4. januarja 1939.
237
Proglasitve za mrtve.
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeui pogrešanei za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z. oz. po § 1. zak. z dne 31. III. 1918., drž. zak. štev. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance navedeno sodišče pozivlje, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku. — Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o doka zu smrti.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopka predlaga	Ime in bivališče 6krbnika	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok preteče dne
Lampret Filip, roj. 24. IV. 1891., pos. 6tu iz Vevč št 8.	Je odšel s 27. domobr. p. p. meseca aprila 1915. na italijansko mejo. Po izbruhu vojne z Italijo je še dvakrat pisal domov. Od 15. julija 1915. leta pa se ni več oglasil in je zginil brez sledu.	Lampret Andrej, posestnik v Vevčah št. 8.	Dr. Lokar Franc, odvetnik v Ljubljani.	12.12.1938., Og '89/38-3	1. 2. 1940.
Rosulnik Frane, roj. 5. IV. 1874., hišar, Sela št. 29, obč. Vodice.	Je odšel kot črnovojnik ob izbruhu svetovme vojne na bojišče v Srbijo in je bil kmalu nato ujet. Po novem letu 1915. je pisal iz Niša domov. Od tedaj dalje je zginila vsaka sled za njim. Domneva 6e, da je ob umiku 6rbske vojske čez Albanijo na poti umrl.	Rosulnik Marija iz Sela št. 29.	Rosulnik Marija iz Sela št 29, občina Vodice.	12 12.1938., Og 90/38-2	1. 2. 1940.
Rupar Franc, roj. 2. XII 1875., pos. v Kovskem vrhu 4.	Ob izbruhu svetovne vojne je odšel s trdnjavskim polkom na rusko bojišče, kjer je bil baje od Rusov ujet in odveden v neko bolnico v Ukrajini, kjer je baje umrl.	Rupar Janez, pos. 6in na Kovskem vrhu št. 4.	Rupar Janez, pos. sin na Kovskem vrhu št. 4.	30.12.1938., Og 84/38—3	1. 2. 1940.
Urbanija Jože, roj. 28. XI. 1879.,/pos. v Ljubljani, Peruzzijeva c. št. 110.	Dne 15. avg. 1914. je odšel s 27 p. p. na rusko bojišče. Zadnje sporočilo od njega je dospelo kmalu po odhodu na bojišče. Potem se ni več oglasil in je bilo tudi vsako poizvedovanje o njegovi usodi brez uspeha.	Urbanija Franc, pos. sin v Ljubljani, Peruzzijeva c. 110.	Urbanija Franc, pos. sin v Ljubljani, Peruzzijeva c. 110.	30.12.1938:, Og 100/38-2	1. 2. 1940.
Sitar Ludvik, roj. 17. VIII. 1897., ključavničar na Selu št. 7, obe. Moste.	Je odšel s 1. pohodnim bataljonom 17. p. p. na rusko bojišče, kjer je bil v jeseni leta 1914. v bojih pri Przemyslu ranjen. 0 njegovi usodi 6vojci niso dobili nobenega obvestila. Domneva se, da je mrtev.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani.	Sitar Mihael, miz. pom. v Ljubljani, Apihova ul. 20.	12.1.1939., Og 2/39—2	1. 2. 1940.
Weiss Frane, roj. 9. III. 1893., mizar v Berlinu (Nemčija).	Je odšel z biv. 17. p p. ob izbruhu svetovne vojne na rusko bojišče in je baje v prvih bojih pri Novem Mjastu, zadet v glavo, padel. Svojci o njegovi smrti niso mogli dobiti uradnega potrdila.		Weiss Jože, poštni zvaničnik • v Ljubljani, Vodovodna c. 80.	12.1.1939., Og 3/39—2	1. 2. 1940.
šplichal Hubert, roj. 2. IX. 1893., ur. pom. v Ljubljani, Drenikova ul. 26.	Je odšel s 53. p. p. iz Zagreba ob izbruhu svetovne vojne na rusko bojišče. Od bitke dne 10. jun. 1916. pri Dobrounovtru se pogreša in so vse poizvedbe o njegovi usodi bile brezuspešne. Domneva se, da je umrl.	»» “~	Šplichal Ivan, davčni upr. v p. v Ljubljani, Drenikova ul. 26.	12.1.1939., Og 4/39-2	1. 2. 1940.
Čebular Ivan, roj. 11. XII. 1894., del. v Ljubljani, Stranska pot 13.	Je Odšel ob izbruhu svetovne vojne s 17. p. p. na rusko bojišče. V letu 1915.	je pisal iz Rusije, da je bil ranjen ter da je v ujetništvu Leta 1916.	je utihnil in so vsa poizvedovanja o njegovi usodi bila brez uspeha. Domneva 6e, da je umrl.	»» " .	Mirtič Jože, železničar v Ljubljani, Jeranova ul. 0.	12.1. 1939., Og 5/39-2	1. 2. 1940.
Štirn (Šter) Jože. roj. 28. II. 1875., poe. v Raflovčah št. 31.	Ob izbruhu svetovne vojne je odšel z domobr. a rt. odd. 6 na rusko lx>-jišče in je bil 19. marca 1915. pri Przemyslu od Rusov ujet. Zadnje poročilo so prejeli 6vojc! leta '1918. Baje je v ujetništvu leta 1920. ali 1921. zbolel in bil oddan v bolnico. Od tedaj dalje je zginila vsaka sled za njim. Domneva se, da je- umrL	Štirn (Šter) Jože, pos. sin, Raflovče št. 31.	Štirn (Šter) Jože, pos. sin, Raflovče št. 31, p. Lukovica.	13.1.19?9., Og 96/38-3 •	1. 2. 1940.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen po-grešancu	Dan in opr. št.	Oklicni rok preteče
Kalan Franc. roj. 23. X. 1889., pos. sin v Predtrgu št. 14.	Ob izbruhu svetovne vojne je odšel s 7. lovskim polkom na rusko bojišče. kjer je baje hudo zbolel in bil oddan v bolnico v Somboru ter je tam na posledicah bolezni baje umrl. Uradnega potrdila o njegovi smrti starši ni6o prejeli.	Gregorc Jože, posestnik v Predtrgu 14.	Gregorc Jože, posestnik v Predtrgu 14, p. Radovljica.	13.1.1939., Og 98/38-3	1. 2. 1940.
Šteblaj Matevž, roj. 8. IX. 1895., miz. pom. v Ljubljani, Ižanska cesta 19.	Leta 1915. je odšel 6 17. p. p. na italijansko bojišče, od koder je zadnjič pisal domov 28. oktobra 1915. Baje je padel v bitki na Podgori v času med 4. in 13. novembrom 1915. Uradnega potrdila o njegovi smrti svojci niso prejeli.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani.	šteblaj Peter, izvošček v Ljubljani, Cigaletova ul. 13.	13.1.1939.. Og 6/39-2	1. 2. 1940.
Debelak Ivan, roj. 16. V. 1896., slušatelj gozd. akademije v Ljubljani, Miklošičeva c. 68.	V mesecu avgustu 1915. je odšel s 17. p. p. na rusko bojišče in je bil tam v bitki dne 11. sept. 1915. hudo ranjen in je prišel tudi v rusko ujetništvo. Zadnje sporočilo iz ujetništva so svojci prejeli pisano dne 25. septembra 1915. Od tedaj dalje se ni več oglasil.'	— v	Dr. Debeljak Gvido, zdravnik v Ljubljani, Tyrševa c. št. 62.	13.1.1939., Og 7/39—2	1. 2. 1940.
Hrastar Anton, roj. 3. VI. 1896., kmetovalec v Ljubljani, Cesta dveh cesarjev št. 14.	Leta 1915. je odšel s 7. ulanskim polkom na rusko bojišče, ter se od leta 1916. dalje pogreša. Vsa poizvedovanja o njegovi usodi so bila zaman. Domneva se, da je umrl.		Hrastar Albin, pos. v Ljubljani, Cesta dveh cesarjev št. 34.	13.1.1939., Og 8/39—2	1. 2. 1940.
Pollik Emil, roj. 3. XI. 1895., trg. pom. v Ljubljani, gosposvetska c. 13.	Leta 1915. je odšel e 17. p. p. na soško bojišče ter je baje tam v bitki na Oslavju od granate zadet padel. Uradnega potrdila o njegovi smrti svojci niso prejeli. Domneva se, da je umrl.		Pollik Jože, mehanik in šofer v Ljubljani, Bavdekova ul. 2.	13.1.1939., Og 9/39-2	1. 2. 1940.
Urbanec Alojzij, roj. 30. V. 1896., tapetaik na Dunaju.	Leta 1915. je odšel s 27. domobr. p. p. na rusko bojišče in se pogreša izza bitke pri vasi Žuraki, okraj Bo-horodczany v Galiciji v noči od 12. na 13. avgust 1916.. katere se je udeležil kot podnarednik s 5. stotnijo, 2. bat. 27. dom. p. p. Baje je v tej bitki padel. Uradnega potrdila o njegovi smrti svojci niso prejeli.	“ J>	Urbanec Matija, pleskar v Ljubljani, Zaloška c. 65.	13 1.1939., Og 10/39—2	1. 2. 1940.
Vampelj Janez, roj. 17. XII. 1874., posestnik na Dobravi št. 60.	Ob izbruhu svetovne vojne je odšel s 17. p. p. na rusko bojišče. Zadnjič je pisal 14. decembra 1914. iz Krakova v Galiciji in sporočil, da gre na bojišče. Baje je bil v 21 dni trajajočih bojih zadet v glavo in je padel. Ker so zasedli tiste krajo Rusi, je zginila vsaka sled o njegovi usodi.	Vampelj Ivana, hišariea na Dobravi št. 60.	Vampelj Ivana, hišariea na Dobravi št. 60.	16.1.1939., Og 15/39—2	1. 2. 1940.
Jclovfan Franc, roj. 11. III. 1888., delavec na Dobravi št. 64.	Ob izbruhu svetovne vojne je odšel z nekim lovskim bataljonom na rusko bojišče. Zadnjič |e pisal domov iz Karpatov in to še istega leta. Potem ni bilo nobenega glasu več od njega. Vsa poizvedovanja o njegovi usodi so bila brezuspešna.	Jelovčan Urša, del. na Dobravi št. 04.	Jelovčan Urša, del. na Dobravi št. 04.	16.1.1939., Og 10/39—2	1. 2. 1940.
1 1434/38.	283
Dražbeni oklic.
D n e 10. marca 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mavčiče vi. št. 200, Podreča vlož. it. 209.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 23. januarja 1939.
Cenilna vrednost: din 4017-70.
Najmanjši ponudek: din 2678 64.
Varščina: din 402—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo združitvi8’ ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražb®®1 oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 21. januarja 1939.
I 1837/38.	284
Dražbeni oklic.
Dne 10. marca 1939. ob devetih tio pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tupaliče vi. št. 78.
Cenilna vrednost: din 80.415-—.
Vrednost priteklin: din 665’—
Najmanjši ponudek: din 53.610’—.
Varščina: din 8041’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 18. januarja 1939.
I 1045/38-7.	90
Dražbeni oklic.
Dne 9. marca 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 408.
Cenilna vrednost: din 70.725-—.
Najmanjši ponudek: din 35.362'50.
Varščina: din 7072-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, [e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 9. januarja 1939.
%
I 1117/38-6.	89
Dražbeni oklic.
Dne 9 marca 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. st. 344.
Cenilna vrednost: din 141.503-—.
Najmanjši ponudek: din 94.336’—.
Varščina: din 14.150'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rtede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 9. januarja 1939.
*
1 701/36—83
Dražbeni oklic.
One 9. marca 1939. o poli debetih bo na kraju samem na Zg. Muti OTažba nepremičnin po sledečih sku-kinali;
I.	skupina:
.Vi. št. 2 k. o. Zg. Muta: pare, št. 4, 12, *3/l in parc. št. 13/2,
Cenilna vrednost: din 147.034-—.
Najmanjši ponudek: din 75.522'—.
Vadi j: din 14.704’—.
II. skupina:
Pritekline k vi. št. 2 k. o. Zg. Muta.
Cenilna vrednost: din 9.860-—.
Najmanjši ponudek: din 6.574-—.
Vadij: din 986'—.
III. skupina:
VI. št. 87 k. o. Zg. Muta: parc. št. 313/1 in parc. št. 314/1.
Cenilna vrednost: din 19.516-—.
Najmanjši ponudek: din 13.011-—.
Vadij: din 1.952-—.
IV. skupina:
VI. št. 1 k. o. Zg. Muta parc. št. 318 in 321/1.
Cenilna vrednost: din 44.685-—.
Najmanjši ponudek: din 29.790-—.
Vadij: din 4.496-—.
V. skupina:
VI. št. 1 k. o. Zg. Muta: parc. št. 315/1 in 317/1.
Cenilna vrednost: din 9.447'—.
Najmanjši ponudek: din 6.298'—.
Vadij: din 945-—.
VI. skupina;
VI. št. 1 k. o. Zg. Muta: parc. št. 323/1, 322, 324 in 325/1.
Cenilna vrednost: din 13.543'—.
Najmanjši ponudek: din 9.029—.
Vadij: din 1.355-—.
VII. skupina;
VI.	št. 1 k. o. Zg. Muta: parc. št. 352.
Cenilna vrednost: din 48.852-—.
Najmanjši ponudek: din 32.568'—.
Vadij: din 4.885-—.
Skupine od L do VII. znašajo skupaj:
Cenilna vrednost: din 292.937'—.
Najmanjši ponudek: din 195.392'—.
Vadij: din 29.293-70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okra mo sodišče v Maronborgu
dne 28. januarja 1939.
*
I 123/38-30.	131
Dražbeni oklic.
D n e 9. marca 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Metlika 14 vi. št. 188 in k. o. Do-bravice 14 vi. št. 211.
Cenilna vrednost: din 22.850’—.
Najmanjši ponudek: din 18.584’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 9. januarja 1939.
I 558/38—8.	258
Dražbeni oklic.
D n e 14. marca 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lakenc vi. št, 50, Bistrica vi. št. 566.
Cenilna vrednost: din 3894'40.
Najmanjši ponudek: din 2596'27.
Vrednost pritekline: din 500-—.
Vadij: din 389-44.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 25. januarja 1939.
$
I 1390/38—S.	297
Dražbeni oklic.
Dne 11. marca 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lancovo vi. št, 76.
Cenilna vrednost: din 191.954-05.
Vrednost pritekline: din 2500-—.
Najmanjši ponudek: din 128.179'—.
Vadij znaša: din 19.196'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja,-ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 27. januarja 1939.
I 530/38-13.	382
Dražbeni oklic.
D ne 14. marca 1939. ob desetih l)o pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražb« nepremičnin zemljiška knjiga Donačka gora vi. št, 94.
Cenilna vrednost: din 152.022'45.
Najmanjši ponudek: din 101.348'30.
Varščina: din 15.202-25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I.,
dne 26. januarja 1939.
I 715/38-7.	-	330
Dražbeni oklic.
Dne 10. marca 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Godešič vi. št. 248.
Cenilna vrednost: din 3885—.
Najmanjši ponudek: din 2590-—.
Varščina: din 388-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, gicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 10, januarja 1939.
I 655/38-5	370
Dražbeni oklic.
D n e 8. marca 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi si 6 dražba nepremičnine vložek št. 38 k, o. Ravne.
K posestvu spada hiša, gospodarsko poslopje in svinjaki ter 8 zemljiških parcel v skupni izmeri 1 ha 96 a 46 ms.
Cenilna vrednost: din 72.460-—.
Najmamjši ponudek: din 48.306.
Jamčevina: din 7246*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, 6icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 3. januarja 1939.
H*
I 364/38.	212
Dražbeni oklic.
Dne 10. marca 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi it. 10 dražba nepremičnin hiša v Lipniku št.. 14 s stavb. pare. št. 227/2 m zemlj. pare. št. 3037 — vinograd s pri-teklinami zemljiška knjiga k. o. Lu-kovk vi. št 565.
Cenilna vrednost: din 7107-20.
Vrednost priteklin: din 1032-—.
Najmanjši ponudek: din 4738*12.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 9. januarja 1939.
I 224/38-12.	279
Dražbeni oklic.
Dne 11. marca 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču, soba št 6, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ajdovec vL št. 724 in zemljiška knjiga Dvor vi. št. 760.
Cenilna vrednost: din 24.619*—.
Najmanjši ponudek: din 16.413-—,
Varščina: din 2462*—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 23. januarja 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
144.
Sedež: Dravograd.
Dan vpisa: 12. januarja 1939. Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga v Dravogradu, zadruga z omejenim jamstvom.
Pravila sprejeta na ustanovni skupščini dne 18. decembra 1938,
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati-,
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10*— in se plača takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim devet-kratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu ^Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov ter se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati eden v to pooblaščeni in sedišču za vpis prijavljeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Korat Franc, kmet v Ojstrici št. 8, Vrhovnik Gregor, kmet v Otiškem vrhu št. 77, šmon Franc, provizor v Ojstrici št. 6, Pungeršek Franc, kmet na Viču št. 18, Pečnik Anton, kmet v Goricah št. 15. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. januarja 1939,
Fi 39/38-3 — Zadr. I 28/2.
$
145.
Sedež: Št. Jernej.
Dan ustanovne skupščine: 18. decembra 1938.
Besedilo firme: Kmetijska strojna zadruga z o. j.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi
svojih zadružnikov, zato nabavlja kmetijske stroje za pogon in obdelavo ter jih posoja svojim zadružnikom ali jim s stroji opravlja dela proti primerni odškodnini.	'
Trajanje zadruge: Nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 30 din, ki se vplača takoj pri vstopu ali v ‘2 zaporednih letnih obrokih Vsak zadružnik mora vpisati vsaj en delež. S pristankom upravnega odbora zadružniki vpišejo lahko tudi več deležev, ki jih pa lahko tudi odpovedo.
Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali pa tisti, ki ga pooblasti upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno 2 člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in eu pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov, ti so:
1. Durjava Peter, posestnik, št. Jernej št. 7,
2. Drobež Andrej, posestnik, Čadreže št. 16,
3. Recelj Janko, posestnik, Št. Jernej št. 13.
Oznanila se objavljajo z nabitjem na razglasni deski v poslovalnici, javni razglasi zlasti vabila na skupščine pa tudi z oklicem na trgu v Št. Jerneju.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. januarja 1939.
Fi 2/39 — Zadr. I 19/1.
Konkurzni razglasi
146.	398
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Zu-pevca Frana, neprot. trg. z meš. blagom v Ljubljani, Florjanska ulica 22.
Konkurzni sodnik: dr. Vračko Ed' vard, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Švigelj Anton« odvetnik v Ljubljani.
Oglasitveni rok za terja h-e do dne
4.	marca 1939.
Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 16. marca 1939. ob 10. url dopoldne v sobi št. 134.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. ID->
dne 6. februarja 1939.
St 1/39-1.
Razglasi raznih uradov in obiastev
VI.	št. 65.664/38.	386
Razglas.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani Lj, pisujo v skrajšanem roku 7 dni
Stev. 11.
Stran 68.
Sevalno licitacijo za težaška in zidarska dela za postavitev destilacijske naprave pri mestni plinarni v Ljubljani.
Razpisni pomoč ki se dobe v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra št. 2, soba št. 7, II. nadstropje.
Pravilne ponudbe je vložiti do dne
15.	februarja 1939. do 11. ure dopoldne v mestnem tehničnem oddelku, kjer se nato vrši takoj javno odpiranje ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 6. februarja 1939.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
VI.	št. 4641/89.	.	359
Razglas.
Mestno poglavarstvo ljubljansko razpisuje ustno zmanjševalno dražbo za dobavo navadnega in kvalitetnega gradiva za vzdrževanje in gradnjo makadamskih cest in potov na ozemlju mestne občine ljubljanske v proračunskem letu 1939./40.
Dražba gradiva iz gramoznic in prodišč bo v sredo dne 1. marca 1989. ob
9.	uri,
dražba gradiva iz kamnolomov pa v četrtek dne 2. marca 1939. ob 11. uri,
obakrat na tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, kjer so interesentom ea vpogled razpisni pomočki oziroma se tamkaj lahko dobijo proti plačilu 10'— dinarjev.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani
dne 3. februarja 1939, Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
%
Vi št. 5592/39.	399
Razpis.
Mestno poglavarstvo razpisuje dobavo Seanitnih kock dimenzije 9—11 cm, '■—9 cm in 5—7 cm za tlakovalna dela T Ljubljani.
Licitacija bo v torek dne 7. marca 1939. ob 11. uri v mestnem tehničnem : ®ddelku v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra št. 2/II. '
Pogoji in pripomočki se dobo ravno tam med uradnimi urami proti povra-| edn stroškov din 10—.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 4. februarja 1939.
Predsednik: dr. Adlešič Juro s. r.
*
9- štev. 195/2 1939.	345	2-2
Razglas.
, Gradbeno in asfaltno podjetje Res ^"ton, tvornim lepenke in destilacija fatrana itd. v Zagrebu, Praška ulica 8, je zaprosilo za dovolitev, da sme “tvoriti na parcelah št. 1419/48, 1419/49 t 1419/5« k. o. Verd v občini Vrhnika, F®* Ljubljana-okolica, banovina drav-j a> kamnolom za pridobivanje kamenja “•ttljenca za cestne in železniško nadene.
Gbrat so bo vršil na ročni pogon, to prošnjo razpisuje sresko načel-1 t?-’ Postojno po § 121. zakona o obrtih j r aa podstavi §§ 107. in sled. tega
itd. ■■
zakona, dalje čl. 2. uredbe o zaščiti javnih cest in prometa na njih, § 130. zakona o železnicah javnega prometa ter § 101. zakona o občem upravnem postopku komisijski ogled in razpravo na kraju samem za torek dne 14. februarja 1939. ob 14. uri 45 minut.
Komisija se sestane na mestu samem po prihodu vlaka.
Vabijo se vsi interesenti, da podajo ev. ugovore in pomisleke zoper projektirano obrtno napravo ustno ali pismeno, in sicer najkasneje na razpravi sami. Poznejši ugovori se bodo upoštevali le, če se bodo tikali javnih koristi.
Situacija predmetne obrtne naprave je vsakomur na vpogled pri sreskem načelstvu v Ljubljani, Hrenova ulica št. 11, soba št. 10, med običajnimi uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Ljubljani
dne 3. februarja 1939.
*
Št. 535.	384
Razpis.
Občina Ježica, okraj ljubljanski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnikn-blagajnika. Šolska izobrazba: popolna srednja šola z zaključnim izpitom ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina: din 5.000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v enem mesecu po objavi tega razpisa v /»Službenem listu« pri tej občini. Prosilci z večletno prakso imajo prednost. Stanovanje je na razpolago v občinskem domu.
Uprava občine Ježica
dne 3. februarja 1939.
Št. 498.	391
Razpis.
Občina Koroška Bela, okraj radovljiški, razpisuje pogodbeno mesto občinske babice.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih . ex 1936, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa v .»Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Koroška Bela
dne 6. februarja 1939.
*
Št. 217.	360
Razpis.
Občina Oselica, srez škofjeloški, razpisuje mesto pogodbenega občinskega tajnika. Šolska izobrazba: najmanj štirje razredi srednje ali njej enake strokovne; šole. Mesečna plača: din 450—. Varščina: din 5.000-—.
Svojeročno pisane in pravdno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po členili 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložilj v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina. Oselica dne 1. februarja 1939.
Štev. 1/39.	252	3—3
Razpis dobave.
Za dobavo življenjskih in hišnih potrebščin ter zdravi), obvezi! in drugih lekarniških potrebščin drž. bolnici za ženske bolezni v Ljubljani v času od 1. aprila 1939. do 30. septembra 1939. oziroma za dobavo kuriva v času od
I. aprila 1939. do 31. marca 1940. se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih člena 89. v zvezi s členom 82. ter ostalih predpisov zakona o drž. računovodstvu, pravilnika za nje* ga izvrševanje in ostalih zakonskih predpisov ter pooblastil, in sicer:
1. dne 6. marca 1939. za premog-kockovec, za špecerijo in hišne potrebščine,
2. dne 7. marca 1939. za meso, mesne izdelke in slanino, za moko, mlevške izdelke ter poljske pridelke, za mleko in mlečne izdelke,
3. dne 8. marca 1939. za zdravila, obvežita in druge lekarniške potrebščine, za kruh in kvas.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
II. uri v pisarni tukajšnje bolnice.
Ako prva licitacija ne bo uspela iz
kakršnega koli razloga, bo v smislu čl. 94. zakona o drž. računovodstvu na istem kraju in ob istem času druga ofertna licitacija in sicer za potrebščine, navedene pod točko 1., dne 27. marca
1939.,	za potrebščine, navedene pod točko 2., dne 28. marca 1939. in za one pod točko 3. dne 29. marca 1939.
Pogoji kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji se dobe pri upravi bolnice. Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dne 25. januarja 1939.
❖
Opr. št. 30/30-38-141.	385
Razpis dobave.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na ponedeljek.
dne 6. marca 1939. ob enajstih v uradnih prostorih na Miklošičevi c. št. 20/1. (soba 212) prvo javno, pismeno licitacijo za postopno dobavo
1000 ton premoga kockovca za Ljubljano,
360 ton premoga kockovca za Maribor.
120 ton premoga grahovca za Kranj.
Po tarifni postavki 25. taksnega zakona kolkovane ponudbe je do označenega roka oddati ali poslati po pošti vložišču urada (soba 209) v zapečatenem ovitku z označbo:	Ponudba na
opr. št. 30/30-38-141 .
Varščino v znesku 5% za domače in 10% za tuje ponudnike je treba položiti pri uradovi blagajni (soba 219) najkasneje do 10. ure na dan, določen za licitacijo.
»Pogoje za licitacijo in dobavo« kakor tudi obrazec »ponudbe« dobe interesenti za ceno din 10'— v uradovem ekonoma! u (soba 108).
Okrožni urad za zavarovanje delavceT v Ljubljani, dne 31. januarja 1939.
Razne objave
Št. 28.899.	349
Narodna banka kraljevine Jugoslavije
Devetnajsto redno zborovanje delničarjev Narodne banke kraljevine Jugoslavije
je »klicano za 5. marca 1939. ob 9. uri dopoldne v poslopju Narodne banke v Beogradu.
Dnevni red:
1. Konstituiranje zbora in volitev dveh delničarjev za skrutinatorja in overovatelja zapisnika.
2. Poročilo upravnega odbora in predložitev računov o poslovanju v letu 1938.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora o poslovanju v letu 1938.
4. Odobritev bilance in računa dobička in izgube ter poslovanja upravnega in nadzorstvenega odbora v letu 1938.
5. Predlog o razdelitvi dobička delničarjem za leto 1938.
6. Podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odboru za poslovanje v letu 1938.
7. Predlogi delničarjev, v kolikor bi bili po določilih statutov (člen 76.).
8. Izvolitev članov upravnega odbora na mesto enega umrlega člana in na eventualno izpraznjena mesta.
9. Izvolitev dveh članov nadzorstvenega odbora po čl. 55. statutov.
Tega zborovanja se sme udeležiti vsak delničar, državljan kraljevine Jugoslavije, ki ima najmanj 10 delnic (čl. 60. zakona o Narodni banki). Delničarje, ki imajo manj nego deset delnic, sme zastopati kdo izmed njih ali kak tretji delničar; ta pooblaščenec razpolaga s številom glasov, ki odgovarja vsoti združenih delnic (čl. 72. statutov).
Delničarji, ki se žele udeležiti tega zborovanja, morajo svoje delnice, kakor tudi druga dokazila, ako so potrebna, predložiti najmanj 5 dni pred dnevom, določenim za zborovanje, to je do vštetega 27. februarja t. 1. do 14. ure.
Predložene delnice prevzema in izdaja zanje potrdila: v Beogradu Narodna banka, založno odeljenje, v ostalih krajih države pa vse bančne podružnice.
Po zborovanju more vsak delničar svoje delnice (in ostala priložena dokazila) proti vrnitvi potrdila dvigniti tam, kjer jih je predložil.
Po odredbah čl. 71. zakona o Narodni banki se pripominja, da je pri sodišču zahtevano uničenje delnic z naslednjimi številkami: 7638, 10.723, 11.829, 16.259,	19.712,	19.714,	19.797-800,
32.383, 32.387-389 in 32.391.
V Beogradu dne 30. januarja 1939.
Guverner Narodne banke kraljevine Jugoslavije:
Dr. .Milan Radosavljevič s. r.
291-2-2
Poziv upnikom.
jMartinušič in drug«, tovarna usnja, družba z o. z. s sedežem v Ljutomeru, se je razdružila in prešla v likvidacijo ter poziva morebitne upnike, da prijavijo v teku treh mesecev od dne te objave svoje terjatve likvidatorju Marti-nušiču Gjuri v Ljutomeru št. 15.
Likvidator:
G. Martinušič s. r.
*
383
Objava.
Izgubil sem službeno legitimacijo, izdano od mestnega poglavarstva v Ljubljani na ime: Avčin Tomaž. Proglašam jo za neveljavno.
Avčin Tomaž s. r.
*
387
Objava.
Izgubil sem evid. tablico kolesa št. 22469 in jo proglašam za neveljavno.
Bučar Alojz s. r., krojač v Mariboru.
*
348
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 107.925) in jo proglašam za neveljavno.
Friškovec Ivana s. r., Drenov grič.
*
363
Objava.
Podpisani objavljam, da se mi je izgubila prometna knjižica za tovorni avtomobil znamke Mercedes, reg. št. 1205, in jo proglašam za neveljavno.
Ivan Gottlich s. r., Maribor.
❖
382
Objava.
Ukradeni sta mi bili krošnjarska knjižica št. 74.286/38, izdana od tržnega nadzorstva mestnega poglavarstva v Ljubljani, veljavna do dne 24. decembra 1939., in prometna knjižica za kolo (evid. št. tablice: 10.779) in oboje proglašam za neveljavno.
Karakaš Pavel s. r.
❖
357
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 72.682) in jo proglašam za neveljavno.
Lorger Vilibald s. r., Zreče.
*
381
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 110880) in jo proglašam za neveljavno.
Mervar Anica s. r.
h-
380
Objava.
Ukradena mi je bila prometna knjižica št. 1774, glaseča se na ime Jože Mirnik, pos. sin iz Gorice št. 8, obč. Petrovče in jo proglašam za neveljavno.
Mirnik Jožef s. r.
*
379
Objava.
Ukradena mi je bila prometna knjižica št. 6486, glaseča se na ime Štefan Mirnik, tov. del. iz Gorice št. 8, obč. Petrovče in jo proglašam za neveljavno.
Mirnik Štefan s. r.
*
378
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel evid. št. tablice 144252, izdano od sreskega načelstva v Murski Soboti in jo proglašam za neveljavno.
Ožvalt Josip s. r., Domanjšovci.
*
389
Izjava.
Podpisana sporočava s tem. da nisva plačnika za dolgove, ki bi jih ,v najinem imenu delala moja žena oziroma hčerka Nada Podgoršek, rojena Rode.
Celje 6. februarja 1939.
Feri Podgoršek,	Adolf Rode,
priv. uradnik.	tiskarnar.
*
374
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica potniški avtomobil znamke Opel« st. inot. 38—7835, evid. št. 2710/38, na im® Reich Josip, tovarnar, Tezno, in jo pr«' glasam za neveljavno.
Reich Josip, tovarnar, Tezno pri Mariboru.
*	356
Objava.
Izgubil sem poselsko knjižico, RiasP' čo se na ime Tomažič J. Anton, roj. dn^
11.	junija 1910., izdano od b. o. »r®' brovnik dne 27. julija 1929. pod St. o Proglašam jo za neveljavno.
Tomažič Anton s. r.,
Sv. Miklavž pri Ormož«-
*
394
Objava.	7_
Izgubil sem vozniško legitimacijo. *' dano od sreskega načelstva v ,J.e pod št. 212 z dne 16. VII. 1938. na Vidmar Slavko, Celje, Gosposka n 16, ter jo proglašam za neveljavn Vidmar Slavko s.- r* Celje.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga .Tiskarna Merkur v Ljubljani, sjen predstavnik: O. Mihalek t Ljubljani.