Glas zaveznikov Leto II - Št. 416 ormacijski dmeomiik A. /. S. Cena 4 lire TRST, petek 25. oktobra 1946 UREDNIŠTVO: Via S. FeUlco 8 - Telefon St 93854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 86 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I., Sod e ti per la PubbUciti in Italia, Trst ul. Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. POROČILO TAJNIKA TRIGVE LIEJA ZAČETEK ZASEDANJA »Dokler bo ostal Francov režim v Španiji, bo trajni vzrok nezaupanja in nesporazuma med ustanovitelji Združenih narodov“ NEW YORK, 25. oktobra — Glavna skupščina Združenih narodov je imela včeraj popoldne prvo sejo zasedanja, ki bo bržkone trajalo najmanj 6 tednov. Kot prvo stvar so izvedli vmestitev 8 namestnikov glavnega tajnika, predložitev poverilnic in poročil odborov in izvolitev treh odborničkih predsednikov. Nadalje so poslušali poročilo glavnega tajnika Trygve Lieja ki je razvil celotno vprašanje o potrebnem prostoru za delo in življenje Združenih narodov ter izrazil željo, da bi stavili na razpolago delegatom novo poslopje. Lie je nato izjavil, da so vse države odgovorile na njegovo vprašanje glede sporazumov za zaupno Upravo. Franclja je predložila dva predloga za sporazum za zaupno upravo Toga ]n Kameruna in Avstralija ter Velika Britanija sta predlo, žili sporazume glede ozemlja, ki ga °be upravljata pod mandatom: No. ''u Gvineja, Tanganika, Togo in Kaprun. Belgija in Novi Zeland sta Izdelala načrte za sporazum in jih bosta predložili člmprej, Lie je podčrtal važnost teh dogovorov, ki so taki, da bi omogočili, da se Svet za zaupno upravo naglo ustanovi. Lie Je slovesno Izjavil: «L'stina Združenih narodov vsebuje pleme-nite besede gledč človeških pravic ih osnovnih svoboščin. Kakšen cinik bi lahko imel vtis, da te besede ne bodo mogle biti nikdar nič drugega kot besede. Ti imajo prav. Milijoni ljudi po vsem svetu zaupajo, da jim bodo mogla ta načela preskrbeti pravice in svoboščine, do katerih imajo pravico. Zahtevali bodo, da se ta načela v praksi izvedejo. Zali bog naznamujemo pre. Več primerov, celo v nekaterih naprednejših državah, v katerih odklanjajo človeške pravice izvcstne-uiu delu prebivalstva. Ne smemo počivati, dokler ne bodo ženam podelili istih pravic in istih možnosti, kot jih uživajo moški.* Lie Je nato izjavil, da zaznamuje, mo napredek glede dela komisije za atomsko silo. Dodal je: «Ti napred. ki pa so bili zelo omejeni in sa pojavljajo počasi. Nihče na svetu ne more mirno spati, dokler ne bo to vprašanj« rešeno in Združeni narodi imajo nalogo, da s pomočjo komisije za atomsko silo skušajo najti rešitev.* Lie je nato izjavil, da bodo imeli Združeni narodi na področju medne rodnega prava za obvarovanje človeštva pred bodočimi vojnami r-nlogo odločilne važnosti, da storijo tako, da bodo načela, na podlagi katerih se ja izvršila niirnberška razprava, člmprej vključili v mednarodno pravo. Od zdaj naprej bodo podpihovalci novih vojn morali vedeti, da so ea njihove zločine tako zakoni kot kazni. Na tem . odroma moramo slediti visokemu idealu, da bomo delali na tem, da oživimo ustroj mednarodnega prava.* Burni aplavzi so pozdravili Gejeve besede, ko je izjavil: ♦Jasno i», dokler bo ostal Francov režim na ODMET BOMB PROTI SOVJETSKIM ČASTNIKOM Herford, 25. oktobra ~Skupna izjava, ki jo je objavila nadzorstvena komisija za Nemčijo tn Av»trijo, je potrdila poročilo Moskve, po katerem. so odvrgli bombe v biluno ireh sovjetskih častnikov medtem ko so bili v začetku tega meseca na obisku v nekem taborišču bolnikih, beguncev v Blom-bergu, ki leli na osrednjem delu britanskega področja. V izjavi je rečeno, da je incident preiskalo preiskovalno sodišče, ki so ga ustanovili britanski člani nadzorstvene komisije. Po izjavi so sovjetski častniki obUNcall taborišče brez vsakega pooblastila, medte mi ko ga je Po posebnih določilih vojaške uprave treba dobiti vnaprej za take o-biske. JUGOSLAVIJA SE NE RO udeležila DONAVSKE KONFERENCE London, 25. oktobra, Beograjska «Borba» poroča, da se JHgoslavija ne bo udeležila mednarodne konference za svobodno plovko po Donavi in tudi ne bo priznala nobenega sklepa konference. Časnik dodaja, da so konferenco sklicali proti volji podonavskih držav, ki lahko same — kot zatrju-J® — rešijo vprašanje plovbe po Donavi. ŠPANIJA GRADI UTRDBE Pariz, 25. oktobra Kot poroča francoska poročevalska agencija, so oboroiene sile generale Francisca Franka pričele z graditvijo novega obselnega utrd.be-neffa sistema vzdolž francosko Spance meje. Kot poroča agencija, de-l®)o utrdbena dela po načinu gred-k® zahodne nemške črte in vsebuje-[° zgraditev podzemskih rovov, ka-’'c°r tudi bunkarje iz lelerobetona. oblasti v Španiji, bo trajni vzrok nezaupanja in nesporazuma med ustanovitelji Zdruienih narodov». Pri sprožitvi tega vprašanja, ki je najbolj sporno, je Lie izjavil: «Ne moreni se vzdržati, da ne bi priklical pozornosti skupščine na špansko vprašanje, ki vstaja zaradi samega obstoja fašističnega režima, ki so ga vsilili španskemu narodu s pomočjo oboroženega posega osnil sil. Španska zadeva je večkrat pritegnila pozornost organov Zdruienih narodov, Varnostni svet je to zadevo večkrat podrobno obravnaval in večkrat se je tudi pojavila pred socialnim in gospodarskim svetom z zvezi z drugimi vprašanji. Verjetno je, da bodo drugi organi Združenih narodov in ustanov s posebnimi smotri lahko tudi ovirani zaradi obstoja španske zadeve. Glavna skupščina lahko na sedanjem zasedanju napravi dobro delo s tem, da da splošno smernico organom in državam članicam glede njihovih odnošajev s Francovim režimom. Žalostno je, da se je moglo fašistično nadzorstvo nad. Španijo nespremenjeno nadaljevati kljub pre-maganju Nemčije in Japonske. Upam, da bodo mogli tisti,- ki so nam dali zmago in mir, najti način ln sredstva, da bo vzpostavljena v Španiji svoboda in demokratska vlada. Pri razpravi, ki je sledila, je belgijski delegat Fernand Van Langenhove izjavil, da je bil veto slabo uporabljen. Van Langenhove je naznanil, da ima belgijska delegacija namen predložiti na sedanjem zasedanju skupščine nov predlog, ki zagovarja «sprejem konkretnih ukrepov za rešitev španske zadeve*. Dejal je, da je koordinacija organa kot gospodarska komisija za Evropo neobhodno potrebna za gospodarsko obnovo Evropo. Mehiški zunanji minister dr. Ca-stlllo Najera je otvoril splošno razpravo o poročilih glavnega tajnika Varnostnega sveta in gospodarskega ln socialnega sveta, ki bodo v skladu z dosežen m sporazumom skupščine upoštevana kot dokumenti za razpravo. Dr. Castillo Najera je zahteval izločitev pravice veta, ki so jo podelili velesilam v Varnostnem svetu, ki po njegovem mnenju predstavlja glavni faktor šibkosti Združenih narodov. Govor mehiškega delegata je zaključil dopoldansko plenarno sejo. Domnevajo, da bodo splošno razpravo nadaljevali pri sejah, ki bodo vei dni dopoidne in popoldne. Se pred otvoritvijo današnje seje je predsednik skupščine Spaak poveril posle sledečim 8 namestnikom glavnega tajnika: Arkadij Soboljev (Sovjetska zveza) za zadeve Varnostnega sveta; Henry Laugier (Francija) za socialne zadeve; David K. Owen (Velika Britanija) za gospodarske zadeve; John B. Hudson (Združene države) za upravo in preračun; Benjamin A. Cohen (Čile) za javna obvestila; Adrian Pelt (Nizozemska) za konferenco in. splošne zadeve; Ivan Kern (Češkoslovaška) za pravne zadeve; Victor Hoo (Kitajska) za zaupno upravo. Pri polaganju prisege se je vsak namestnik obvezal, da bo Izvrševal svoje posle samo v korist Združe-n m narodom in da ne bo zahteval ali prejemal navodil glede Izvrševanja svojih dolžnosti od kakršne koli vlade ali kakršne koli druge oblasti, ki ne bi bila Združeni narodi*. Nato so podali roko 7 predsedniškim namestnikom skupščine, ki so voditelji delegacij petih velesil, Venezuele in Južnoafriške zveze. BOLGARIJA PREPOVEDALA OBJAVO DOPISOV Z ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI Washington, 25. oktobra Zastopnik zunanjega ministrstva je Izjavil, da je poslal ameriški politični zastopnik v Sofiji Maynard Barmes poročilo, da je bolgarsko ministrstvo za informacije na osno. vi ustmenih navodil, ki jih je dobilo bolgarsko zunanje ministrstvo od sovjetskega generala Birjusova, obvestilo bolgarski tisk, da ne sme objavljati dopisov z Združenimi državami, v kolikor se nanašajo na volitve dne 27. oktobra. V te dopise spada pismo ministra Bymesa, ki izraža severnoameriško zaskrbljenost zaradi svo. bode volitev v Bolgariji in zagotovilo bolgarskega ministrskega predsednika Kimona Georgijeva, da bo dovoljena popolna svoboda. Med te dopise spodajo tudi pisma sever-no-ameriškega zastopnika v zavezniški komisiji za Bolgarijo generala Robsrtsona in sovjetskega generala Birjusova, ki je predsednik te komisije. Ta pisma se nanašajo na Byrnesov predlog, naj komisija zajamči svobodne volitve ter na odklonitev tega predloga s strani generala Birjusova. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je ta prepoved v nasprotju z zagotovili o svobodi tiska, ki jih je dal bolgarski ministrski predsednik ministru Byrne-su. Rekel je tudi, da bo severnoameriški mednarodni radio ♦Glas Amerike* v bolgarščini objavil poročilo o prepovedi objave teh u-radnih dopisov. SOVJETSKI SVET ZA KOLEKTIVNO KMETIJSTVO Moskva, 25. oktobra V Moskvi so objavili, da Je ministrski svet Sovjetske zveze odobril statut za sovjetski Svet, ki so ga pred kratkim ustanovili za zar deve kolektivnega kmetijstva in ki bo imel nalogo uvesti strogo kontrolo nad izvajanjem pravil o dr-lavnem kmetijstvu. Glavne naloge novega Sveta so sledeče: 1) paziti na kolektivno gospodarstvo in zagotoviti strogo izvrševanje ukrepov vlade in komunistične partije za nadaljnjo okrepitev kolektivnega poljedelskega u-stroja; 2) zaščitili skupno zemljo kolektivnega poljedelskega gospodarstva proti namenom in prilastitvam zasebnikov, ki izkoriščajo poljedelske kolektivne oblike v Špekulativne namene in za zaxbni dobiček; 3) zaščititi kolektivno poljedelsko gospodarstvo proti zlorabam s strani krajevnih delavcev, ki uni čujejo kolektivno lastnim in preprečiti, da bi eparazlti» zmanjševali kolektivno delo; 4) zagotoviti disciplino, katero je država uvedla v poljedelskem gospodarstvu. 40 URNI DELOVNI TEDEN London, 25. oktobra Na zasedanju kongresa «Trade Unions* v Brightonu so zastopniki odobrili poročilo glavnega sveta s sklepom, da bodo «Trade Unions* zahtevale zakonodajni odlok za uvedbo 40 urnega delovnega tedna. Kongres angleških sindikatov ATTLEE V BRIGHTONU ,,l\lasa politika temelji na naši veri v svobodo, demokracijo in v pravico narodov, da svobodno sami odločajo, kakšno vlado in kakšno socialno ureditev želijo” LONDON, 25. oktobra — Včeraj je britanski ministrski predsednik Clement Attloe go. voril v Brightonu na kongresu britanskih sindikatov («Trade Unions*). V govoru je kritiziral zunanjo politiko sovjetske vlade. »Sovjetska vlada je odločna — kakor se zdi — ovirati stike sovjetskega ljudstva z ostalim svetom.* Attlee je nadalje izjavil, «da sovjetskemu ljudstvu ne dovolijo, da bi spoznalo, kaj dela in misli njihov bližnji v ostalih delih sveta. Sovjetski časniki dajejo netočna in nenavadna poročila o svetu zunaj meja Sovjetske zveze. Postavili so zid nevednosti in sumničenja mej narodi.* ♦Mi bomo še nadalje storili vse, „Borbau odgovarja na ameriško kampanjo zaradi ameriških državljanov v jugoslovanskih taboriščih BEOGRAD, 25. oktobra — «Borba», glasilo komunistične partije, je objavila članek z naslovom «Nemčki pripadniki SS divizije «Prinz Eugen* in Kulturbund — protežiranci ameriške diplomacije*, kjer piše o kampanji zaradi preganjanja ameriških državljanov v Jugoslaviji sledeče: «Ameriški uradni krogi že nekaj čusa trdijo, da v Jugoslaviji preganjajo «ameriške državljane*, da jim branijo zapustiti Jugoslavijo, da jih zapirajo v ječe in gonijo na esuženjsko delo*. Te trditve se pojavljajo v uradnih poročilih državnega oddelka Združenih držav, v izjavah Bjrnesovega namestnika in v diplomatskih notah, naslovljenih na jugoslovansko vlado. kar jo v naših močeh, za uspeh Združenih narodov. Naš smoter je zgraditi mir na trdnih temeljih toda ne moremo prezreti sedanjih dogodkov v svetu. «Dokler ne bomo dosegli večjih uspehov pri organizaciji sveta, bomo morali vzdrževati čete, ki so potrebne za Izpolnitev naših obveznosti. ♦Upoštevati moramo skušnje dveh svetovnih vojn. Ne smemo ničesar tvegati. V Veliki Britaniji Je majhna, a hrupna skupina, ki skuša ob vsaki prilik; napadati politiko britanske vlade in hoče vedno — kakor se zdi — trditi da je vse, kar stori Velika Britanija, zgrešeno. •Izjavljam, da mi izvajamo v praksi načela laburistične mednarodne politike. Ta politika temelji na naši veri v svobodo, demokracijo in v pravico narodov, da svobodno sami odločajo, kakšno vlado in kakšno socialno ureditev želijo. •Dovolite, da izjavim, da danes zelo zlorabljajo besedo demokracija. Zelo pogostoma jo uporabljajo ravno tisti, ki nik. dar niso razumeli in ne izvedli v praksi načel demokracije. •Za komuniste pomeni beseda demokracija prihod na MARŠAL TITO O PARIŠKIH SKLEPIH LONDON, 25. oktobra. — Beograjska radijska postaja poroča, da je jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito imel v Beogradu govor, v katerem je med drugim dejal: tfa, pariški konferenci niso upoštevali naših razlogov in velesile so odločile v korist Italije, ker so koristi Italije njihove koristi. Borili smo se proti tem sklepom, ker so po našem mnenju krivični in povem vam, da bomo zmagali jutri, ako ne bomo zmagali danes in da bomo nadaljevali boj za našo pravico, boj proti krivici, ki nam jo delajo danes. Maršal Tito je nagovoril skupi- no Poljakov pod vodstvom predsed. nika začasne poljske vlade Bolesla. va Bieruta, ki ga je spremljal iz Zagreba. Dodal je: «Naše odposlanstvo na pariški konferenci je branilo naše stališče in je uporabljalo razloge, ki jih ne more zavrniti nihče, celo tisti ne, k| je do nas neprijateljsko razpoložen. Pred celim svetom, pred vsem človeštvom je postalo jasno, da imamo prav mi in ne drugi. Kljub temu pa so nam storili krivico In Trst ter obalni slovenski kraji naj bi bi. li po francoskem predlogu odrezani od nas.* Maršal Tito je rekel: »Kar ni naše danes, utegne biti naše jutri.* Jugoslovansko ljudstvo ceni to, kar, smo storili v Parizu in priznava, da ni bilo v naši moči, da bi | ga ljudstva ln delovni napor; v naši federativni državi bodo svetu pokazali, da nas sklepi pariške konference ne morejo zlomiti, pač pa nas obratno še bolj združujejo. ♦Bili smo v:liko osvobodilno vojno. Žrtvoval; smo več kakor Britanci in Američani. Pokazali smo, da smo pripravljeni na žrtve v bor. bi prot; skupnemu sovražniku. O-svobodili smo našo domovino, toda drugi, ob strani katerih smo se borili, nam zanikujejo to, za kar se borimo,* Maršal Tito je rekel: ♦Osvobodilno vojno so zaključili z Imperialističnim mirom.* — O Goeringovem samomoru ne bodo izdali nobenega poročila. — Zaradi stavke ameriških mor-j v ho ItslHe ” •*V'tobm 'mraecu dosegi; več. Notranja edinost 'naše^ I namasto8 ft00f)00.J ^ oblast na pošten ali nepošten način, in sicer bolj pogostoma na nepošten način, medtem ko njihova svoboda ne pomeni ničesar drugega, kakor zanikanje svobode z., vse tiste, ki odklanjajo komunistično filozofijo. «Ti ljudje imajo zelo preprost kriterij, po katerem sodijo svoja dejanja. Ce je v kakem delu sveta komunistična partiija — ni važno s kakšnimi sredstvi — na oblasti, je tamkaj demokracija. Grške volitve, ki so bile pod mednarodnim nadzorstvom in je na njih zmagala antikomunistična ve-čina, so začeli takoj napadati. Nasprotno pa imajo plebiscite v državah, kjer je na oblasti komunistične partija, za sveti glas naroda.* Attlee je nato izjavil, da je britanska vlada izvedla v praksi svoja načela v Transjordaniji in Indiji. Dejal je, da je delo britanske vlade v Indiji želo odobravanje vsega sveta, ♦razen z državah, kjer narodu niso dovolili obestll c tem*. ♦Britanska vlada hoče storiti vse «zs harmonijo v svetu*, toda naloga za zgradbo miru na trdnih temeljih ♦ne morejo Izvesti samo vlade*. Attlee je grajal ♦zid nevednosti in sumničenj*, ki so ga postavili med narodi, ter dejal: ♦Misliti bi mogli, da bo zavezniška Sovjetska zveza — ponosna na svoje pridobitve v miru ln vojni — v mnenju, da je ustroj najboljši za delavski razred, z veseljem sprejela vsako priložnost za tesne stike med delavci. Zgodilo pa se je popolnoma nasprotno. Zelo obžalujem to zadržanje Sovjetske zveze. Toda naša dolžnost je, da upamo, da se bo ta položaj spremenil. Medtem pa moramo, kjer koli je mogoče, storiti vse za medsebojno razumevanje.* Potem je ministrski predsednik začel govoriti o notranjem položaju. Izjavil je, da je še mnogo težav, čeprav so napravili velik napredek pri obnovi. Pri prevajanju vojnega gospodarstva na mirovno so dosegli znaten uspeh. Treba pa je ■rešiti še resna vprašanja. Attlee je omenil pomanjkanje delovnih sil in pomanjkanje živeža, lesa in surovin v svetu. Dejal je, da tudi večji dotok potrošnih predmetov, kakor Jr bil znatni dotok v preteklem letu, ne bi mogel nadomestiti pomanjkanja, ki je nastalo zaradi 6 let vejne. V nadaljnem Izvajanju Je ministrski predsednik izjavil, da ravnanje delodajalcev ali delavcev, ki Je bilo pegestoma opravičljivo v gospodarstvu v preteklosti, zdaj ni več na mestu. Ce ne bodo vsi storili svoje dolžnosti, bo nared storil svoje. ♦ Zaradi tega jaz kot pre Isedn k vlade naravno vas vse kot voditelje delavskih organizacij pozivam, da storite svojo dolžnost, da skušate vse prepričati o prepresti resnici, da mora vsak delavec gledati ne samo svojo korist, marveč predvsem na življenjsko raven vsega našega naroda ln vse naše države.* Glede bodočega zakonodajnega načrta vlade je Attlee izjavil, da so lahko delavci prepričani, da bodo laburistični dobro preučen; načrt izvedli v praksi. Ministrski predsednik je zaključil z Zeljo, da bosta obe krili laburističnega gibanja, ki sta združeni v skupni stvari, plodonosno nadaljevali svoje delo v korist svojih moških in ženskih tovarišev. Vse te trditve je izprva težko razumeti, ker v Jugoslaviji ne zadržujejo v taboriščih nikogar, ki bi bil regUtriran kot ameriški državljan, ali da bi ga pošiljali na prisilno delo; poleg tega ♦suženjskega dela* v Jugoslaviji sploh ni. Končno se je celokupna zadeva pojasnila. Gre za skupino Nemcev, ži. večih v Jugoslaviji, ki so med okupacijo izjavili, da so nemške narodnosti in tako postali državljani Hitlerjevega tretjega «Reicha». Ti pripadniki nemškega naroda so zdaj v civilnih taboriščih, kjer čakajo na rešitev vprašanja glede nji-nove repatriacije. Celo veleposlaništvo Zdruienih držav v Beogradu ni moglo izjaviti glede mnogih oseb, katere je a-m. riška diplomacija zaščitila, da bi bili ameriški državljani. V večini primerov so te osebo bodisi živele v Združenih državah, ali pa so imele rodbinske vezi z nekaterimi ameriškimi državljani in imajo zaradi tega pravico do ameriškega državljanstva. Ameriško veleposlaništvo v Beogradu je ščitilo to skupino pripadnikov nemške narodnosti in je šlo tako daleč, da je izrazilo zahtevo, da bi celo izpustili vse osebe, katere morajo šele prositi za ameriško državljanstvo. Ameriškim predstav, nikom ob tej priliki niso obljubili, da bodo te osebe repatriirali, ker njihovi prošnji niso mogli ugoditi. I Ameriško veleposlaništvo je nato pomagalo svojim protežlrancem med pripadniki nemške narodnosti v taboriščih in jim ipoalalo potrebne ♦l'stlne za ureditev vprašanja državljanstva*. Jugoslovanske oblasti so tudi odločno zavrnile neprimerno zahtevo ameriškega veleposlaništva, da bi ameriški predstavniki obiskali nemška taborišča in vodili poizvedovanje kdo od taboriščnikov je ♦a-merlžki državljan* ;n kdo ima pravico postati. Ta zahteva je nedruž-ljiva s suverenostjo naše države. Vendar pa so skupini pripadnikov nemške narodnosti, o kateri je ameriško veleposlaništvo izjavilo, da so ameriški državljani, dali potne liste in so že zapustili Jugoslavijo. Da razčistimo ozadje tega novega jugoslovansko-ameriškega spo. ra, ki ga je ustvarila ameriška diplomacija na osnovi napačnih trditev o ♦suženjskem delu* v Jugoslaviji in o zasledovanju ameriških državljanov, Je treba ugptoviti, kdo so prav za prav osebe, zaradi katerih se ameriško veleposlaništvo v Beogradu toliko vznemirja. Med drugimi proteHrancj ameri-Ske diplomacije je tudi Ana Freir tenbach, voditeljica Hitlerjeve mladine. Imela je čast, ko je vztrajno silila k ameriškim predstavnikom, da so jo sprejeli v Beogradu na ameriškem veleposlaništvu in da je osebno govorila z uradnim pred-stavnikom. Znani hitlerijanec, Dominik Le-ivand, član SS divizije zPrino Eugen» in Kulturbunda, je tudi eden izmed zameriSkih državljanov,. Ana Hubert, ki je nosila znamenje kljukastega križa, je bila blagajničarka organizacije Kulturbund. AmeriSko veleposlaništvo je zaščitilo tudi Johana Rosmanitza, znanega hitlerijanskega icciuača, rojenega v Jugoslaviji, čeprav ni dokazano, da je ameriški državljan. Isti primer je pri nacistu Rudolfu Heggerju in njegovi hčerki, ki sta bila člana Kulturbunda. Poleg kompromitiranih nacistov iz vrst pripadnikov nemSke narodnosti, izkazuje ameriško veleposlaništvo veliko pozornost tudi takim osebam, kakor je Milica Sokolovič iz Dubrovnika, katero so kot italijansko vohunko obsodili na, smrt in. so ji kazen pozneje izpremenili v t5. l«t ječe. Danes jo imajo za ameriSko nevesto, ker je sklenila navidezen zakon z nekim Američane m Jorgesonom, da bi tako uSla pravični kazni. Taki so »ameriški državljani*, zaradi katerih je ameriška diplomacija začela novo kampanjo proti Jugoslaviji. Ta kampanja za zaščito petoko. loncev in hitlerijancev ter za blatenje jugoslovanskega ugleda gotovo ne bo uspela. Nasprotno, če bo ameriški tisk hotel porabiti priliko in obvestiti svoje čitatelje, kdo so a-meriški državljani, ki jih v Jugoslaviji zasledujejo, potem ameriška javnost v tej kampanji ne bo obsojata tožence ampak tožitelje. Jasno je nam. reč, da se noben državljan Združenih držav, ki vč, kakšno zlo predstavlja nacizem, ne bo čutil niti malo počaščenega z zvijačo ameriške diplomacije, ki hoče postaviti pod ameriško zaščito vohune Gestapa in OVRE iz nacističnih taborišč. Edini, ki bodo zadovoljni z novim ravnanjem ameriške diplomacije v Jugoslaviji, bodo tisti ljudje v Nem. člji, ki vidijo v Bymesovem govoru v Stuttgartu in v oprostitvi treh vojnih zločincev Schachta, von Pa. pena in Fritsche znak, da militarizem ni ostal brez zaščitnikov. Jasno pa je, da je ta kampanja daleč od tega, da bi prispevala k sodelovanju med Jugoslavijo ln Združenimi državami^ INTERPELACIJA GLEDE STEPINCA V SPODNJI ZBORNICI London, 25. oktobra Včeraj je v spodnji zbornici britanski poslanec A. Stones vprašal zunanjega ministra Bev:na, če namerava posredovati pri jugoslovanski vladi zaradi katoliškega prima-sa nadškofa Stepinca, ki so ga obsodili na 16 let prisilnega dela. Stones je zahteval od Bevina, naj preuči vprašanje ♦na podlagi dejstva, da je bil nadškof naš stalni zaveznik od leta 1941 dalje, ko je Imela pravoslavna cerkev sporazum z Mussolinijem.* Stones je tudi zahteval od Bevina, da upošteva dejstvo, da tbl dokaze — ki so jih iznesli proti nadškofu — zavrnilo vsako redno sodišče. Bevin je odgovoril: ♦Preučujem vse listine, ki so jih do zdaj poslali.* V odgovoru konservativnemu poslancu sir Patrichu Hannonu je Bevin dejal: ♦Dobil sem poročila o razpravi in zahteval najpodrobnejše podatke o vseh okoliščinah.* Churchill v Loughlonu Odobritev Attleejeve izjave o Komunizmu LONDON, 25. oktobra — Wlnston Churchill je sinoči go. '•■ril v Loughtonu. Toplo je podpri izjave ministrskega predsednik Attleeja, s katerimi je obsodil komunizem na kongresu •Trade Unions* v Brightonu. Churchill je izjavil, da je vlada storila zelo važen korak, da je podrla mostove do komunistične stranke. To bo Imelo važen in ugoden odmev v tujini, ker so na celini države kakor Francija, ki trepetajo pod komunističnimi napadi. Dejstvo, da je britanska vlada zavzela to stališče in dejstvo, da so izključni komuniste iz britanske laburistične stranke ter zadržanje kongresa «Trade Unions* je irno-80 pripomoglo k stabilnosti v Evropi. To je bil zgled za mnoge države, kjer sta življenje in svoboda v dvomljivem položaju. Churchill je nato spomnil na svoje «resno opozorilo* včeraj v poslanski zbornici, ko je stavil vprašanje, ali je res nad 200 sovjetskih divizij v bojni pripravljenosti na zaseden'h ozemljih v Evropi. Churchill je izjavil, da ni stavil tega vprašanja, ne da bi prej pozorno pretehtal stvari in svojim kolegom dal za to na razpolago dokaze. ♦Lahko ml verjamete, da so dejstva, ki sem jih navedel, točna.* Nato je Churchill govoril o puščicah, ki jih bodo morda začeli streljati nanj. Izjavil je, da je že skoiaj vse besede, katere je proti njemu izgovoril Stalin pred nekaj mesci, ponovno slišal iz ust pokojnega Hitlerja in Goebbelsa. «Na vsak način hočem, da bo angleški narod popolnoma informiran o svojem pravem položaju v svetu.* •V tej državi — Je dejal Churchill — komunistična stranka ne zavzema važnega mesta v naših mislih. Komunistična stranka je strup, ki se plazi in vriva v notranjost, toda n ina takoj za glavni smoter politike. , Francija se bori, da ponovno postane velesila po zavezniški osvoboditvi. To je tista Francija, ki jo ml tako ljubimo in ki Je ostala z nami v borbi toliko časa, in katere sreča in veličina sta tako zelo dragoceni. Tej Franciji grozi pri njenem prerodu strašen dvig komunističnega mnenja, ki hoče proglasiti svoj monopol nad odporniškim gibanjem proti Nemcem in se polastiti glavne oblasti v državi, pod vsako komunistično vlado je komunističen sistem totalitaren in privede do uničenja vsake svobode in poštene družbe. V marsikateri državi, kakor je ta, bo imelo odmev dejstvo, da se je postavila trdno proti komunizmu britanska laburistična stranka, ki Je prišla na oblast pri zadnjih volitvah s tako veliko večino. , To stališče vlade, ki skuša prisiliti k molku komuniste — ne na nezakonit način, airpak z argumenti, ki ne dovoljujejo prevlado komunističnih — in dejslvo, da sta komuniste postavila izven zakona rt izrekla nad njimi tnterdikt laburistična stranka in kongres •Trade Unions*, v veliki meri prispevata k stabilnosti Evrope. To zadržanje daje zgled mnogim državam, kjer sta življenje in svoboda v dvomljivem položaju. Priznati tudi moram, da Je Bevin ohranil zelo dobro kontinuiteto v zunanji politiki. Grčija je imela korekten in svoboden plebiscit ter enake volitve Rešena Je bila nevarnosti, da bi jo potegnili v komunistični balkanski blok, ki ga podpihujejo izvežba-ni komunistični agenti, ki prihajajo iz Meke komunizma, t. J. iz Moskve. Po kritikah notranje politike britanske vlade je Churchill dejal: «Zadovoljen sem, da se Attlee o komunistični propagandi izraža na način, ki se popolnoma sklada s tem, kar sem že Jaz dejal o tej stvari. Mislim, da smo ml dovolj imuni pred komunistično propagando. Mislim, da komunizem ne more uspevati v civiliziranih državah. «Včeraj sem moral dati resen o-pomln poslanski zbornici. Moral sem vprašati, če ni res, da je več kot 200 divizij v bojni pripravljenosti na zasedbenih ozemljih Evrope. Nisem stavil tega vprašanja, ne da bi natančno' preudaril vso zadevo in ne da bi se posvetoval z drugimi osebami, svojimi prijatelji in kolegi in ne da bi jim- predložil dokaz, na podlagi katerega sem govoril. Nisem stavil vprašanja, ne da bi predhodno obvestil vlado o svojih namenih. Odgovor ni potrdil m niti zanikal, toda lahko ste gotovi. da so dejstva, ki sem Jih navedel, točna.* Nisem vojni hujskač — je dejal Churchill — delam- to, kar mislim, da je moja dolžnost. DEMOBILIZACIJA V SOVJETSKI ZVEZI Moskva, 25. oktobra V Sovjetski zvezi so izdali četrti odlok o demobilizaciji po koncu vojne. Odlok odreja, da bodo vojake in podčastnike, ki po svoji starosti spadajo «v prihodnjo k.a tegorijo za demobilizacijo*, odpustili do januarja meseca. V odloku ni niti starostne meje niti števila vojakov, ki pridejo v poštev. Odlok je v zvezi z narodnim preračunom — ki So ga odobrili pretekli teden — po katerem so vojaške stroške znižali Dod polovico vojaških stroškov med vojno. ACHES0N0V0 PISMO O RAZPRAVI PROTI STEPINCU • Washington, 25. oktobra Ameriška vlada se se nadalje zanima za to, da -bi se Jugoslavija držala osnovnih človečanskih načel. To izjavo je dal podtajnik zunanjega ministrstva Dean Acheson v pismu nekemu ameriškemu sena. torju 17. oktobra. To pismo je bilo odgovor na br_ zojavko, ki Jo je poslal senator Milton Young (Severna Dakota) predsedniku Trumanu. Senator je zahteval v svoji brzojavki, da bi morale Združene države ukiniti diplomat, ske odnošaje z jugoslovansko vlado zaradi ravnanja z nadškofom Stepincom in njegovimi pristaši. Acheson je dejal v pismu: ♦Ameriška vlada bo še nadalje z vsem' razpoložljivimi sredstvi skušala prepričati Jugoslovansko vlado, da se drži osnovnih človečanskih načel, na katera je pristala zlasti s svojim vstopam v Združene narode.* Acheson je pismu priložil prepris o preiskavi, ki jo je napravil na-ti-skovnl konferenci 11. oktobra, v kateri je na tiskovni konferenci lz. razil zaskrbljenost Združenih dr. žav zaradi določenih dogodkov na razpravi proti nadškofu Stepincu. Iz tega vstaja vprašanje, če razprava vsebuje kako stran, ki reži za omejevanjem svobode vere in bogočastja.* 0 BYRNESOVEM GOVORU London, 25. oktobra Obravnavajoč Byrneaov odgovor na nedavne Molotovljeve napade o namenih zahodne demokracije, pripominja londonski konservativni dnevnik ♦Dai^ Telegraph*. da ni n-tkakega dvoma, da so Sovjetska zveza Jtakor tudi dTžave pod njenim vplivom dejansko zaskrbljene zaradi moči ameriškega gosopodar-stva, a ta bojazen — nadaljuje časnik — se omejuje le nanje. Posebno ponesrečeno je — kot ja izjavil Byrnea — da sovjetska vlada, ki toliko dolguje zakonu o naje mu in posoji, ali pa majhne držav« k. so danes odvisne od pomo* ustanove UNRRA, podtikujejo, da Je vsak poizkus z ameriške stran , pomagati evropski obnovi, v resnic, usmerjen za tem, da sl Amerika zagotovi politično nadzorstvo. Kljub temu pa ta oglušujoči trušč, ki prihaja iz Sovjetske zveze, ne pomeni ničesar, kar bi dalo misliti na vojno ter verjetno ni nlkake želje, da bi se ureditev miru ponesrečila. V teh okoliščinah je bolj kot upravičen poziv ameriškega senatorja Vandenberga, naj ♦se vendar že končajo govori o tretji vojni*. Toča odgovor na ta poziv bi bil mnogo bolj splošen in neprisiljen, de bi bilo prav tako jasno, da sl Sovjetska zveza — da se poslužim . Vandenbergovih besed — ne prizadeva napraviti ves svet komun -s Ličen. Molotov je storil malo v našo pomiritev. ♦Vsako gibanje — pravi časnik — k! ne pospešuje komunističnega gospodstva, tvega, da ga v Moskvi proglase kot ♦fašistični navdih*. Vsaka težnja po ustroju, ki ga je Bjrrnes označil kot ♦socialne in gospodarsko demokracijo v notranjosti in tujini*, je označena kot reakcionarna. Razen če se bo tako v uradni propagandi kot v Molotovijevi h govorih sovjetska politika izpremenila, morejo pričakovati v odgovor na to še mnogo jasnejše izjave.* Konec debate v spodnji zbornici LONDON, 25. oktobra. Ob zaključku zunanjepolitične debate v poslanski zbornici, je minister Hector McNeil v odgovor na Churchillovo vprašanje o obstoju več kot 200 sovjetskih divizij med Baltikom in Črnim morjem, izjavil, da ne more potrditi, če ao Churchillove informacije točne, niti pojasniti, koliko od teh divizij je v bojni opremi. McNeil je nadaljeval: zVsekakor pa je gotovo, da so znatne sovjetske sile v teh predelih. Toda priznavajoč to, ne morem soglašati s pesimizmom, ki je bil, če se ne motim, izražen v vprašanju, ki ga je izrekel Churchill med svojim prikazovanjem v poslanski zbornici*. (Odobravanje laburističnih poslancev). McNeil je nato nadaljeval, zatrjujoč, da so vlade Združenih dr-iav. Sovjetske zveze in Velike Britanije v zadnjem- času dale jasno razumeti, da si tele miru. tPrizna-vam, je nadaljeval minister Mc-Neil, da je vznemirjenost posledi- ca dejstva, da Sovjeti, kot se zdi, Se nadalje ustvarjajo področja, ki bi jih mogli imeti za obrambna področja in v katerih je jasno, da Sovjetska zveza skuSa izvajati svojo moč na podlagi izključevanja.» Ko je govoril o pololaju v Grčiji, je McNml javil, da se je britanska vlada odločila, da ne bo ugodila zahtevi grSke vlade za dobavo malokalibrskega oroija, kj bi bil namenjen za opremo tako imenovane sN orodne ftrain. Dejal, je, da ni vzroka za predpostavljanje, da bi to orožje moglo biti v pomoč vzpostavitvi javnega reda v Grčiji. Selilei/ nemških delavcev v Sovjetsko zvezo . 3ERLIN, 25. oktobra. — Izvedelo se je iz britanskega vojaškega vira, da so sovjetski tovorni avtomobili v sredo izvedli slov* na britanskem področju v Berlinu z brezplodnim poizkusom, da odpeljejo tehnike, ki tu bivajo. V sredo so Sovjeti Se nadalje pobirali nemške tehnične delavce, ki so specializirani za turbine na reakcijski pogon, radar in elektrotehniko. Zadnja poročila, ki so priila na osrednji sedei socialdemokratske stranke, javljajo, da Število tehnič-mh delavcev — vključno znanstvenik« m profesorje — ki so jih v množicah odpeljali v glavnem proti vzhodni Sovjetski zvezi in Sovjetskim republikam, ne dosega 1000. Zastopnik sovjetske voja. *Je .uPrave J« pred nekaj dnevi, izjavil, da ne izvajajo pritiska na nobeno skupino delavcev, da bi zapustili Nemčijo, toda prej so pač ugotovili, če 80 ti ljudje pripravljeni spremeniti svoje bivališče in delo v zameno za hrano in boljša plačila. Zadevni delavci so — kot je zatrdil sovjetski zastopnik T~ Pristali na to, da jih Sovje-" sprejmejo v službo za dobo dveh do treh let. Zastopnik je pristavil, da delavci vzamejo s seboj pohištvo in opravo in da Penije jo na tovornih avtomobilih ter nato v kurjenih vlakih. ■Po poročilih, ki so prispela, so pobrali delavce ob Štirih zjutraj (po krajevnem času) (n trdijo, da so ll' navzoči sovjetski oboroteni v®***« med obiski, ki so jih nare-d,t* v najmanj Šestih berlinskih tovarnah, ki so prej proizvajale vojni material, in sider dele za aparate na reakcijski pogon, radar in oklepnike tipa sPanther.* Osrednji sedet socialdemokratske stranke in drugi uradni nemSki etri so izjavili, da so na stotine Prvovrstnih tehničnih delavcev in specialistov odstranili iz podjetij , * in Hchott v Jeni kakor tudi * falskih podjetij Blebet v Hallu na sovjetskem področju. Več tovarn, iz katerih so po poročilih odstranili te delavce, je obseienih v seznamu podjetij, ki eo baje proizvajala dele za orolje «V» in drugi označili kot eOstaktion» (akcijo za Vzhod) in kot končni kraj so omenili Moskvo, Odeso in druga sovjetska središča. Potrjujejo tudi, da so del podjetij it razstavili in verjetno Je, da jih' bodo spet sestavili na sovjetskih tleh. Včeraj so izjavili, Aa so uradna zaslišanja v Berlinu o sovjetskem odgonu nemških tehnikov m njihovih družin pokazala, da so po verodostojnih vesteh samo iz Berlina odpeljali 120 družin. Preistova Je pokazala, da so Sovjeti trikrat vdrli v okrožje Wil-mersdorf na britanskem področju. Toda v enem. primeru neki delavec ni bil doma, a v drugih dveh primerih so družine odšle le pred prihodom Sovjetov. Število odpeljanih oseb na sovjetskem področju ni znano. Berlinski časniki, ki izhajajo s sovjetskim dovoljenjem, so objavili poročilo o odhodu nemških tehnikov iz Berlina. Poročilo, ki ga je prinesla obveščevalna agencija na sovjetskem področju, navaja razgovor med predsednikom Izvršnega odbora berlinskih sindikatov Chuia-lekom in članom sovjetskega poveljstva. Sovjetski funkcionar je priznal, da je določeno število nemških inženerjev in tehnikov v preteklih dneh zapustilo Berlin, da bodo delali v industrijskih podjetjih Sovjetske zveze. Dejal je tudi, da mnoge izmed njih spremljajo družine. Chtv leku je baje funkcionar dejal, da bodo te ljudi v Sovjetski zvezi zaposlili pri delih, ki odgovarjajo njihovem poklicu. Poročilo pravi nadalje, da je Chwalek vprašal, če bodo nemškim, sindikatom dali možnost, da se informirajo o življenjskih pogojih teh material na račun Bovjetov. tehnikov, ko bodo v Sovjetski zvezi. orotn/o, da te premestitve epa- Dali so mu odgovor, da ta možnost 1° t> okvir ukrepov, ki eo jih | ni izključena. Truman o beqnnrih ■ . WASHINGTON, 25. oktobra. — Predsednik Truman je tm1 ■kovno konferenco, na kateri je obširno obravnaval no-tadeve. Izrazil je svoje zanimanje za težki položaj eston-x.it ar-«?lj*nov, ki so se nedavno izkrcali na Floridi in zdaj n r,ra^°r^0se^’ jih ne bi izgnali v smislu ameriškega zakona P leeljevanju. Predsednik je spomnil na svoj včerajšnji govor Stavni skupščini Združenih narodov, v katerem je izrazil J’ ye> bodo ameriško politiko o priseljevanju razširili tako, 00 upoštevali politične begunce. Truman nato izjavil, da Je ------------ b‘^. D0dalije, da j* zvedel, le izšel ukan, naj ne spremenijo ° (Pravosodno mi- ie Rjavilo, da,Je ame- ori:'nw'raVOSO st? B'tOn0ev’ *i »o pripluli na m Atla*ltika v Združene driave vseh \nlh ladJah- -Američani iz Z Zdruie"‘h držav so deni darove v ZžviUh, *™rju in d,-*^ predmetih. V 717sakom* o priseljevanju v ne bodo mogli tu ostati, eat0nski Piljen« te ZllIZ %iiKOV° donita bi- bolgarsketolitve London, 25. oktobra .171^ britanskega zunanje-ga ministrstva Je odločno zanikal ve« po kateri ata Velika Britanija ta Združene države zahtevali ob o garlje, naj bi preložili bolgarske ^Utve, kl nedeljo. oroSevatec j« dodal, da je Velika »ritenlja samo izrazila .tvojo V**?’ *er opozldjake stranke pri PvedvoUvnl kampanji - kakor se ^ s* *°. 21 SMRTNIH ORSODB NA RAZPRAVI ZA VOJNE ZLOČINCE V BEOGRADU Beograd, 25. Oktobra Po razpravi, ki je trajala 8 dni, Je vojaško sodišče v Beogradu Iz-reklo obsodbo proti nemškim voj nlm zločincem, ki so bili kot poveljniki in straže taborišč za Jugoslovanske vojne ujetnike na Norveškem obteženi, da so umoril, veliko število' Jugoslovanskih državljanov. Sodišče je obsodilo na smrt e streljanjem poveljnika taborišča v Korgenu, Karla Hessa, ln njegova namestnika Karla Lampe J a in Ignata Viteka, ter drugih 18 častni kov in podčastnikov, večinoma članov SS oddelkov. Dva so obsodili na 20 let prisilnega dela, enega na 15 let, enega na 14 let ln dva na 10 let. Ostale od 52 obtožencev so obsodili na zaporno dobo od 5 do 9 let Pri čitanju razsodbe so izjavili, da so obtoženi Izvršili grozodejstva ne samo v nasprotju z določbami ženevska pogodbe o ravnanju z vojinimi ujetniki, temveč tudi z najosnovnejšimi človeškimi čustvi ln vojnimi navadami. Obtoženci so se aktivno udeležili množičnih in posameznih umorov vojnih ujetnikov, zastrupljali ln zadavlj&u so ujstnlke ter s« posluževali drugih postopkov mučenja, ki so povzročila smrt najmanj 1500 Jugoslovanskih vojnih ujetnikov. „ — V Tesaliji (Grčija) so oboro -eni protivladni elementi pr.rezali telefooabe in b račja- || ZANIMIVOSTI Iz Southamptona je odplula v Antartiko 16.000 tonska britanska ladja za lov na kite. Na krovu je skupina znanstvenikov, ki jim je vlada poverila nalogo, da preučijo motnost uporabe mesa kitov za človeško prehrano. * • • V Bruslju je umrl turinški grof prino Viktor Emanuel, bratraneo bivšega savojskega kralja Viktorja Emanuela. • • v Ameriška veletrdnjava sPacusan Dreamboat» je morala prekiniti svoj polet, s katerim je poskušala potolči prvenstvo v poletu čez Atlantik. Vrnila se je na letališče Orly Pri Parizu. Zdaj drli rekord francosko letalo, ki je preletelo progo iz Nevo Yorka v Pariz v IG urah in SS minutah, s povprečno hitrostjo 408 km na uro. • • • Dvainsedemdeset km juino od FirCno je prišlo do tetke nesreče: v vlak, ki vozi na progi Rim-Fi-renze, se je na nekem železniškem prelazu pri Pleve di Maino zaletel avtopulman iz Anoone. Pri trčenju je izgubilo Življenje 18 oseb, 6 pa je bilo težko ranjenih. * « • Člani posadke neke ameriške podmornice so izgubili Življenje, ko so pod ledom skušali prepluti preliv med Grb n lan di j o in Ellesmerom (otokom zahodno od severne Grenlandije). Podmornica je bila prisiljena spremeniti smer zaradi močnega pritiska leda, ki je dosegel v prelivu debelino 10 metrov. * * * Pred vojnim sodiščem v Madridu so zaključili proces proti IS osebam, obtotenim «komunističnega delovanja». Učiteljico Isabelo Tole-dano, zg. katero je tožilstvo zahtevalo smrtno kazen, so obsodili na 80 let ječe, ostale obtožence pa so obsodili na zaporne kazni od G mesecev do 80 let. * • • Vrhovni ameriški tožilec na procesu v Nilrnbergu je o Gbringovem samomoru izjavil, da Je ta uničil pripovedko o nacistični hrabrosti in stoicizmu. Dodal je: določitve, bo izgubil pravico do istih. V primeru, da bi prišlo do novih primerov ali dokazov v zadevi stanovanj, bosta Stanovanjski odbor ali Stanovanjski urad lahko prenaredila odločitve, ki jih je Izdala oblast. V primeru, da stanovanjski uradi odkažejo prostore osebam, ki so prizadete zaradi vojaške zasege, bodo imeli zadevni ukrepi takojšen učinek, tudi če je v teku priziv. Zavezniška vojaška uprava si pridržuje možnost izdati odredbe v za- devi stanovanj v izrednih primerih. Za kršitelje omenjenih določb so predvidene zaporne iri denarne kazni. OBVESTILO BIVŠIM POLITIČNIM PREGANJANCEM Združenje bivših političnih preganjancev obvešča vse prizadete, da bo ustanovni občni zbor v nedeljo 27. oktobra ob 9. uri v prostorih kina Massimo, bivši trg Impero. POSEBNO RAZDELJEVANJE ŽIVIL BREZPOSELNIM V zvezi z nedavno napovedjo, da bo vsak brezposelni delavec dobil 2 kg testenin, pripominja agencija VZN, da spada to razdeljevanje v program borbe p