Primorski nevnik Poštnina plačana v gotovini p nn ■ • Abb. postale I gruppo LGIlfl »U lU* MLADINCI SO PO ULICAH SKANDIRALI: Slovenci in Italijani v skupnem bojah TRST, nedelja, 20. decembra 1970 Leto XXVI - St 287 (7781) Štiri, pet tisoč mladincev, dijakov slovenskih in italijanskih gol je pred dobrim ted-n°to bilo skupaj v sprevodu Po tržaških ulicah. Ni nas pre-®Wietilo, da so se dijato s transparenti zbrali na trgu Uni-te, da so se v sprevodu podali Prad sedež šolskega skrbništva, da so nato ob skandiranju 8teel šli po Korzu, ulici Coro-beo in Fabio Severo do univerze, kjer je bila živahna Skupščina, ko so razpravljali dijaki in univerzitetni študenti. Prav tako ni bilo nekaj posebnega, da se je naslednjega dne tbralo na tržaških ulicah še Večje število dijakov. Marsikateri tržaški občan pa je bil presenečen, ko je ugotovil, da se J0 Ustvarilo med italijanskimi te slovenskimi dijaki tako tesno sodelovanje, da je lahko sHšal odločno geslo: «Slovenci te Italijani skupno v boj!», ki 80 ga dijaki obeh narodnosti dolgo skandirali po mestu. Kdor je obiskoval šolo in Ptaturiral pred tremi ali štiri-*hi leti, se je lahko spraševal, kdaj se je pravzaprav ozračje Spremenilo in kaj je pripomo-So k temu, da se je sploh spremenilo. Le malo let od tega te ko so bile slovenske šole Popolnoma osamljene. Slovenski dijaki niso imeli nobenega stika s sošolci italijanskih šol, Prav obratno, ni bdi redek primer, da je prišlo do spopadov, bajmanj pa do psovk. Prve spremembe je povzročila okrožnica ministra za šolstvo Sulla o maturi. Istočasno so se ustanovili medšolskd odbori, v katerih so bili zastop-biiki vseh šol, seveda tudi slovenskih. Vse to se je zgodilo Pred dvema letoma, ko so dijaki prvič zasedli šole. Takrat Stanje ni bilo rožnato. Med-Solski odbor je sicer priznaval - In kako naj bi bilo drugače? — navzočnost zastopnikov Slovenskih šol, istočasno pa je Precejšnje število dijakov nasprotovalo takemu sodelovanju. Nekateri dijaki so neuradno bstanovili drugi medšolski odbor. šlo je za dijake, ki jim Sodelovanje s Slovenci ni bilo všeč. Delo tega odbora je bilo kratkotrajno in ne moremo Ugotoviti, kdaj se je razpustil. •Usahnil)) je kar sam. Med uradnimi sestanki medvodskega odbora so se razvili Osebni odnosi, prijateljstvo, človeška povezava med slovenskimi in italijanskimi dijaki, šlo te za človeške odnose med mladini ljudmi, ki so se nadaljevali izven šole in izven «urad-mh» srečanj. Vedno je bil razgovor sred-stvo, s katerim so se reševala boj bolj zapletena in najbolj sporna vprašanja. Razgovor med dijaki je privedel do so-tjelovanja med Slovenci in Ita-'teni, saj gre za učence, ki *ve in se uče v isti državi, v istem mestu, se ukvarjajo z jteSevanjem istih vprašanj in “majo podobne cilje. Poleg tega Pb so seveda imeli — in imajo slovenski dijaki tudi spe-miične slovenske probleme, ki ®° jih spoznali tudi italijanski tejaki, bili so s Slovenci soli-'ternd in podprli so zahteve slo-'inskih kolegov v zavesti, da tete za del demokratične re-‘°rme šolstva v Italiji. Vzporedno s tem razvojem Je Prišlo tudi do sodelovanja dru-naprednih sil, ki so pri-Pbmogle k temu, da se je dračje v Trstu spremenilo, 'te je prišlo do bistveno dru-8®Gnih odnosov med slovenskimi in italijanskimi mladinci. Jjte italijanskih šolah je prišlo b° prvih stikov med katoliškimi in levo usmerjenimi mladci. Slo je za poraz skrajno 'tesndčarskih krogov, ki so med mladino izgubili svoj vpliv in temjo moč. Isti proces je potekal na univerzi, kjer so se bbjbolj napredne levičarske bkupine pričele zanimati za ?Prašanja slovenske manjšine m tako tudi skušale najti kon-?te*uktiven pristop za njeno reševanje. V tej zvezi je treba bmenitl seminar o manjšinskih 'Prašanjih, ki je bil lani v ®tevemskom dijaškem domu za Jtelijanske študente in ki je bistveno prispeval k sodelovanju med italijanskimi in slo- venskimi študenti. Na raznih ravneh in v raznih okvirih lahko zasledimo isti zanimiv pojav. Ni prišlo samo do tesnega sodelovanja med študenti, deiavoi in mladinci različne narodnosti, temveč tudi do sodelovanja med mladinci različnega paličnega prepričanja. Iz različnih zornih kotov, po raznih poteh, so vsi prišli do istih, ali podobnih zaključkov, kar je omogočilo skupne nastope. Sodelovati so pričeli dijaki slovenskih in italijanskih srednjih šol, ki zastavljajo skupne zahteve, istočasno pa italijanski študen-podpirajo težnje Slovencev. Do zbližanja je prišlo med dijaki in študenti ter med delavsko mladino. Mladina na splošno je torej dosegla visoko raven politične zrelosti, ki je prišla še po- NADJA KRIŠČAK (Nadaljevanje na 6. strani) Na zasedeni šoli iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinriiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiniiiiii PO NEOBIČAJNO DOLCI SEJI ŠPANSKE VLADE Deset dni po zaključku procesa v Burgosu še neznana razsodba vojaškega sodišča Frankistiine parade se nadaljujejo v vsej državi MADRID, 19. — Sedem članov posebnega vojaškega sodišča .je danes že deseti dan zaporedoma zaprtih v poslopju vojaške vlade v Burgosu ter ni še javno izreklo svoje razsodbe. Dejstvo je toliko bolj presenetljivo, saj se ni še zgodilo, da t>i neko špansko sodišče razpravljajo več kot nekaj ur o razsodbi. Jasno je, da bo dokončno sodbo izrekla vlada oziroma sam general Franco, vendar vse kaže, da tudi sam frankistični režim ni enoten o tem, kaj naj stori s šestnajstimi baskovskimi rodoljubi, ki so jim sodili v Burgosu. O tej negotovosti priča tudi izredna dolgotrajnost včerajšnje vladne seje, ki se je začela ob 10.30 zjutraj ter je s krajšo prekinitvijo trajala do 22. ure. Po seji pa je minister za informacije Alfredu Sanchez Bella izrecno poudaril časnikarjem, da je vlada povsem enotna in «stmjena okrog svojega Caudilla*. Dejansko pa ni nobenih vesti o tem, kaj .je včeraj vlada sklenila, razen te, da je poslala francoski vladi protestno noto zaradi pisanja francoskega tiska o procesu v Burgosu in položaju v Španiji. Frankistične parade se medtem nadaljujejo v odgovor na antifašistične demonstracije preteklih dni. Take demonstracije so bile danes v Madridu, v Cacere-su na severu države in v samem Burgosu. O spontanosti teh shodov pa obstajajo upravičeni dvomi. Umrl revolucionar dr. Mladen Ivekovič ZAGREB, 19. - Sinoči je v Zagrebu v 70. letu starosti umrl dr Mladen Ivekovič, ugledni revolucionar, član sveta federacije in eden od veteranov jugoslovanskega delavskega gibanja. Ivekovič je bil član KPJ že od 1934. leta. Po vojni je bil delegat pri mednarodni agenciji za reparacije, član jugoslovanske delegacije na konferencah namestnikov ministrov v Londonu, poslanik v Ita- V ponedeljek prva seja glavnega odbora SKGZ Slovamka kulturno gospodarska zvaza vabi člane glavnega odbora, k! so bili Izvoljeni na zadnjem občnem zboru oziroma, ki so jih imenovale članice za delegate, da se udeleže prVega zasedanja glavnega odbora, ki bo v ponedeljek, 21. decembra ob 20. uri na sedežu v Ul. Geppa 9. Dnevni red zasedanja je naslednji: 1. Konstituiranje glavnega odbora. 2. Izvolitev izvrinega odbora. 3. Ocena sedanjega položaja. 4. razno. liji, veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji in na mnogih drugih odgovornih funkcijah. V zadnjih letih svoje politične dejavnosti je bil Ivekovič predsednik komisije republiške konference SZDL Hrvatske za mednarodno sodelovanje, pred nekaj meseci pa je objavil svojo knjigo «Hrvaška leva inteligenca*. Za dolgoletno revolucionarno delovanje je dr. Mladen Ivekovič dobil številna odlikovanja in druga priznanja. Spremembe odnosov sil v UIL RIM, 19. — Na današnjem zasedanju centralnega komiteja UIL je bila socialistična skupina potisnjena v manjšino ob glasovanju o dveh resolucijah: prvo je bistvu je prišlo do povezave med republikanci in socialdemokrati, id so mnenja, da ne sme priti do sindikalnega združevanja na osnovi «zamrznjenja struktur, ki so vedno delovale v tovarnah (notranje komisije, podjetniške skupine in podobno) in to dokler ne bo rešeno vprašanje odnosov med sindikati in novami predstavniškimi organizmi*. Gre skratka za zahtevo, 'ki je prav tako izražena v resoluciji, da je treba rešita odnose med sindikatom in novimi raprezentativnimi organi. Ob glasovanju je bilo 73 delegatov, ki so imeli pravico do glasovanja (manjkala sta dva člana socialistične struje UIL). Razmerje sil v UIL je bilo naslednje: 39 za socialistično strujo, 20 republikancev in 16 socialdemokratov. Izid glasovi-nja pa je bil naslednji: republikanci in socialdemokrati 37 glasov, socialisti pa 35 glasov. PROCES SINDIKALNEGA ZDRUŽEVANJA NAPREDUJE Skupno zasedanje glavnih svetov CGIL, CISL in UIL Furlanije-Julijske krajine Preraščanje sindikalnih frakcij v nove oblike neposredne demokracije: zbori delovnih kolektivov, delegati proizvodnih obratov, tovarniški sveti - osnova enotnosti - Demonstrativna odsotnost tržaške CCdL -UIL izzvala ogorčenje (Od našega posebnega dopisnika) VIDEM, 19. — Združevalni proces v sindikalnem gibanju, ki ga je potrdilo tudi skupno zasedanje osrednjih odborov CGIL, CISL in UIL v Firencah, terja tudi praktičnih ukrepov na poti k čim hitrejšemu združevanju, točneje pre-moščanju ločitve, in iskanju oblik, preko katerih se bo uveljavljal novi sindikat italijanskih delavcev. V tem smislu je pomembno včerajšnje zasedanje treh deželnih glavnih svetov CGIL, CISL in UIL za Furlanijo - Julijsko krajino. Zasedanje je potekalo v Vidmu in je dokazalo, kljub nekaterim zgrešenim domnevam osrednjih rimskih vodstev; da so pota sin-dakalne enotnosti v naši deželi še kar jasno začrtana in da so delavci pripravljeni, z vsem potrebnim navdušenjem, stopati po teh poteh k cilju. Seveda pa ni manjkalo tudi sence, ki jo je tokrat — kot običajno — vrgla na zasedanje tržaška CCdL - UIL. Ta delavska zbornica se enostavno zasedanja demonstrativno ni udeležila, z razliko od drugih pokrajinskih delavskih zbornic UIL iz Gorice, Pordenona in Vidma, in s tem dokazala, da ji za sindikalno združevanje ni bogvekaj mar. Zasedanje je potekalo v veliki koncertni dvorani videmskega tehničnega zavoda »Zanon*. Šola je bila sicer zesedena, vendar so sindikalisti imeli prost vstop v dvorano, kjer je steno pokrivala rdeča zavesa z napisom «Po Firencah, dejavnost v okviru združevalnega procesa, v tovarni in družbi*. Dvorana je bila polna in lahko računamo, da se je skupnega zasedanja, prvega v zgodovini deželnega sindikalizma, udeležilo kakih tristo članov pokrajinskih odborov treh sindikatov. Vendar ni bilo razpoznati, kateremu sindikatu kdo pripada, prej bi u-gotovili, da so se odtenki v stališčih prepletali neglede na to pripadnost, v sami notranjosti posameznih zvez. Seja je trajala pet ur. Odprl jc je vsedržavni odbornik CISL Armato, zaključil pa, po predzadnjem posegu tajnika CGIL za Furlanijo - Julijsko krajino Cala-bria, predstavnik CGIL Bonaeci-ni. Na koncu so člani treh glavnih odborov sprejeli s ploskanjem zaključno resolucijo, v kateri naj- prej poudarjajo, da ustreza združevalni proces težnjam italijanskega delavskega razreda, ki hoče ostvaritev enega samega sindikata. Vendar so zato, tudi po sklepih florentinske seje treh osrednjih vodstev potrebni koraki v tem smislu, v nasprotnem primeru pa bi ta proces bil zaman. Trije sindikalni glavni odbori so nadalje v resoluciji poudarili strateški pomen boja za reforme v deželnem okviru, ker ima dežela široke pristojnosti za reševanje nekaterih ključnih družbenih vprašanj. Glede operativnih zaključkov zasedanja so člani glavnih odborov v zaključni resoluciji poudarili STOJAN SPETIČ RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI Poslanec A. Skerk o pravicah Slovencev Poslanec Albin Škerk nam je poslal stenografski zapisnik svojega govora, ki ga je imel v sredo, 16. decembra v poslanski zbornici in s katerim je hotel pojasniti in obrazložiti »zakonski osnutek o naših pravicah*. Poslanec pravi, da je njegov govor zelo razburil fašistične poslance in da so ga stalno prekinjali in to občutno ostreje, kot izhaja iz objavljenega zapisnika. Poslanec nam tudi sporoča, da so za njegov predlog, da se o zakonu prične razpravljati v komisiji, glasovali vse skupine z izjemo neofašistov, da se je t predlogom strinjala vlada in da so mu številni poslanci čestitali, kar je «dober znak za prihodnost zakonskega osnutka*. Uradni zapisnik poslanske seje se glasi: (Nadaljevanje na 6. strani) Predsednik: Sledi razprava o zakonskem predlogu, ki so ga vložili' poslanci: Škerk, Ingrao, Liz-zero, Scaina, Giuliano Pajetta, Guidi, Malagugini, Scotoni, Rai-cich, Fasoli, Sandri in Cardia. Predlog se nanaša na: «Ukrepe za priznanje nacionalnih pravic in za zaščito slovenske nacionalne manjšine na področju dežele Furlanije - Julijske krajine*. (2692). Poslanec Škerk ima besedo. Škerk: Želel bi da bi prebrali obrazložitev mojega zakonskega predloga, da bi ugotovili pomembnost za slovensko manjšino, katere član sem, skušal bom v mejah svoje sposobnosti ta predlog obrazložiti. Ne bom se odpovedal pravici iHiiiiiiimiiiiiiiiiiHiimiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintmiiitiifiiiimiiiiiiimiHiiimiHiiitHMiiiiiiiminiiHiiiH PREDSEDNIK ZIS OBISKAL PREKMURJE Ribičič optimist glede perspektiv gospodarstva SFRJ, (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 19. - Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je ob,koncu dvodnevnega obiska v Prekmurju, med katerim je obiskal Ljutomer, Lendavo, Gornjo Radgono in Mursko Soboto, poudaril, da ima politika tega slabo razvitega slovenskega področja mnogo elementov, ki bi jih lahko uporabili tudi v drugih nerazvitih krajih Jugoslavije. Ribičič je posebno poudaril visoko stopnjo sodelovanja med štirimi občinami in njihovo naslonitev na lastne moči. Po njegovem mišljenju Prekmurje služi kot zgled drugim nerazvitim krajem. Ribičič je v razgovoru s političnim aktivom Prekmurja prikazal osnovne smotre gospodarske politike v prihodnjem letu in ugoto- včeraj predstavila republikanska struja, drugo pa socialistična. V PO DEMONSTRACIJAH IN NEREDIH V PREJŠNJIH DNEH Življenje v poljskih baltskih mestih se polagoma normalizira Poljski listi pozivajo prebivalstvo na «čut odgovornosti iji ohranitev mednarodnega ugleda Poljske» VARŠAVA, 19. — Kot je sporočal danes zjutraj varšavski radio, se je v Gdinji, Gdansku in Sopo-tu ponovno vrnil mir. Varšavski radio p>a ni v tej svoji oddaji o-menil položaja v Ščecnu, kjer je prišlo prav tako kot v treh omenjenih mestih na Baltiku do velikih demonstracij in spopadov s policijo in vojsko. Radio je tudi pojasnil, da so se delavci v g danski luki vrnili na delo in da so včeraj raztovarjali in natovarjali 15 ladij. Kot poročajo iz Londona je ščečinski radio danes zjutraj sporočil, da je bila pretekla noč v mestu mirna, da so danes zjutraj začeli redno razdeljevati mleko in kruh in da bodo še bolj okrepili zalaganje trgovin z živili. Radio je tudi povedal, da bodo jutri odprli Jrgovine z živili. V komentarju o dogodkih v baltskih mestih varšavski radio poudarja* da je še prezgodaj za popolno analizo dogodkov, ki so se pripetili v naši državi. Bilo bi zelo lahko in lagodno, uporabljati besedo »huligani* za opisa-nje tega, kar se je zgodilo v preteklih dneh. Sklicevati se izključno na ta izraz bi bilo seveda preveč enostavno*. Te ugotovitve potrjujejo, da poljske oblasti priznavajo, da imajo ti resni dogodki v sebi globlje klice gospodarsko-politične narave, ki jih ni moleče prezreti. V preteklih dneh se je govorilo tudi o tako «belih stavkah* v tovarnah v Varšavi in drugih velikih industrijskih središčih. Po pisanju poljske tiskovne agencije pa so pristojni funkcionarji izjavili, da je bila proizvajalna raven v tovarnah v Varšavi normalna. To so danes potrdili tudi nekateri tuji časnikarji, ki so obiskali industrijska področja poljskega glavnega mesta. Poljski listi v svojih današnjih komentarjih o neredih v Gdansku in drugih baltskih mestih popolnoma ločijo delavce od »pustolovskih in neodgovornih elementov* ter pozivajo »na razčišoenje ki čut odgovornosti*, kakor tudi na «ohramtev mednarodnega ugleda Poljske*. Glasilo kmečke stranke »Dzaennik Ludowy» poudarja, da je treba pripisati obsodbe vredne dogodke v Gdansku in drugod »neodgovornim elementom*, ki jih je treba ločiti od delavske množice, med katero je »dejanje pustolovcev* povzročilo veliko zgražanje in ostre obsodbe. Pri tem list pripominja, da je Gdansk, veliko baltsko pristanišče, izredno vabljiv kraj za ljudi, »ki iščejo lahko življenje*. Po drugi strani pa katoliški dnevnik «Slowo Po-vvszechne* meni, da »tragična izkušnja* predstavlja hkrati nujno opozorilo na odgovornost. List dodaja. da je naravno, »da določeni ukrepi oblasti lahko povzročijo dvome in nerazumevanje*. Kljub temu pa dodaja, da »osnovna načela zakona in reda zahtevajo, da se morajo določeni ukrepi, ki se lahko napačno aii težko razume- jo. pojasniti z dolgo diskusijo*. Glasilo poljske KP «Trybuna Lu-du» pa zavrača »razpravo na ulici v demagoškem ozračju in pod pritiskom izgredov in nasilja*. Zato list poziva Poljake, naj vzpostavijo mir in red in naj se ločijo od sovražnih elementov in neodgovornih pustolovcev. »Samo tedaj* — nadaljuje list — se bodo ustvarjali pogoji za odkrito in iskreno razpravo o vprašanjih, ki se bodo postavila v državi za leto 1971 in v bodočem petletju*. Poljska televizija Je danes oddajala mini o vzpostavitvi miru in reda v Gdansku. Televizija je poleg tega objavila obširen komentar o mednarodnem pomenu dogodkov na baltski obali, v katerem poudarja, da so ae pripetili na severnih področjih, fcl so bila po stoletjih vrnjena Poljski In so Poljakom zelo pri srcu. To dejstvo, ugotavlja televizija, je sovražna, revizionistična in nacionalistična propaganda za-hodnonemšfkih reakcionarnih sil Sinoči ]• bila prakllcana tridnevna vsedržavna splošna stavka časnikarjav napovedana za včeraj, danes In jutri. Zaradi tega Izida današnji nedeljski Primorski dnevnik iz tehničnih razlogov na šestih straneh. Torkova številka pa bo Izšla na osmih Stranah. Uredništvo ižkaristUa proti Poljski, proti njenim mejam. Te sile, pravi televizija, hočejo uporabljati dogodke v Gdansku kot orožje proti zgodovinski pogodbi med Poljsko In Zvezno republiko Nemčijo. Podpredsednik ZAR dospel v Jugoslavijo BEOGRAD, 19. — Podpredsednik Združene arabske republike Husein El Shafei .je danes s soprogo in skupino sodelavcev prispel na Brione, kjer ga je v pristanišču osebno pozdravil predsednik Tito. Podpredsednik ZAR bo med enotedenskim bivanjem v Jugoslaviji obiskal Opatijo, Reko, Ljubljano, Bled, Kranj, Zagreb, Kragujevac in Beograd. Husein El Shafed se bo sestal tudi s predsednikom zvezne skupščine Mi-lentijem Popovičem, predsednikom ZIS Mitjo Ribičičem, članoma sveta federacije Kardeljem in Bakaričem, predsednikom SZDL Jugoslavije Milatovičem in drugimi osebnostmi. Z obiskom podpredsednika ZAR v Jugoslaviji se nadaljuje tradicionalno posvetovanje in nadaljnji razvoj sodelovanja med obema državama. Obisk spada v določeni meri v okvir akcij, ki jo ZAR vodi za rešitev krize na Bližnjem vzhodu v duhu nedavne resolucije generalne skup ščine OZN. vil, da je po zadnji seji ZIS mogoče z optimizmom gledati na leto 1971. Na tej seji, katere so se udeležili tudi predsedniki izvršnih svetov republik in pokrajin, je bilo po besedah Ribičiča doseženo soglasje o mnogih najbolj občutljivih vprašanjih, o katerih smo včeraj na kratko poročali. «Prodrlo je spoznanje, je dejal Ribičič, da si moramo izboriti glavno bitko reforme, to je bitko za enotne tržne pogoje v deželi.* Ribičič je podrobno govoril o stabilizacijskem programu in dejal, da je smoter do sedaj sprejetih ukrepov, da se blokirajo žarišča inflacije in da bodo ti ukrepi ostali v veljavi, dokler se ne določi nadaljnji kurz stabilizacije. »Predvsem, je poudaril Ribičič, ne smemo izpustiti iz rok zadevo okrog cen. Vsako popuščanje bi pomenilo, da smo izgubili bitko za stabilizacijo v prvi' rundi. To posebno velja za cene nafte, električnega toka, železniške ter po-štnotelegrafske in telefonske tarife, glede katerih se pojavljajo največji pritiski.* Popuščanje bi po mišljenju Ribičiča imelo zelo težke posledice. »Trenutno smo še vedno v fazi, je dejal predsednik ZIS, ki je nekako podobna splošnemu cepljenju proti nevarni epidemiji, ko se nihče ne more izogniti reakciji.* B. B. Delegacija vietnamskih sindikatov na obisku v Beogradu BEOGRAD, 19. - Kot gost Zveze sindikata Jugoslavije .je prispela danes v Beograd delegacija Zveze sindikatov za osvoboditev Južnega Vietnama, ki se bo v Jugoslaviji udeležila »tedna solidarnosti z Vietnamom*. Po zelo prisrčnem in toplem sprejemu na beograjskem letališču se je vodja delegacije, član CK zveze sindikatov za osvoboditev Južnega Vietnama Tram Kim Li v imenu delavcev in ljudstva Južnega Vietnama toplo zahvalil jugoslovanskim narodom za simpatije in podporo v pravični borbi južno-vietnamskega ljudstva. Tram Kim Li je izrazil prepričanje, da bodo narodi Indokine prej ali slej slavili zmago nad ameriškim im perializmom in njegovimi služabniki. Delegacija bo poleg Beograda obiskala Kragujevac. Zagreb in Sarajevo. Schroder zaključil obisk v SFRJ BEOGRAD, 19. — Iz Beograda je danes po tridnevnem obisku, kjer je bil gost zvezne skupščine, odpotoval predsednik zunanjepolitičnega odbora zahodno-nemškega parlamenta dr. Ger-hard Schroder. do govora, saj imam le malo priložnosti, da govorim v zbornici kot predstavnik omenjene nacionalne manjšine, ki živi že več kot tisoč let; dela in se bori za svoj obstoj v tržaški in videmski pokrajini na področju Furlanije -Julijske krajine. Govorim tudi' kot član italijanske komunistične partije, v katero ima pretežni del Slovencev zasluženo največje zaupanje, saj se bori z njo, da jih zaščiti in da jim pomaga, da dosežejo večje pravice. Potrdilo tega je sedanji zakonski predlog, ki so ga poleg mene podpisali tudi vidni voditelji Italijanske komunistične partije in med njimi načelnik poslanske skupine Ingrao, Giuliano Pajetta, Liz-zero ter drugi. Zakonski predlog smo predložili 11. avgusta letošnjega leta, izdelali pa smo ga na številnih sestankih ter razpravah ob prisotnosti mnogih tovarišev ter prijateljev Slovencev in Italijanov. Zakonski predlog je torej skupno delo tistih, ki so jim pri srcu pravice Slovencev, za katere se še vedno ne izvaja republiška ustava. Brez bojazni, da me lahko kdo demantira, lahko trdim, da je prebivalstvo, o katerem govorim, u-živalo več pravic, več zakonskih določb in več izvršilnih norm, ko je živelo pod avstro-ogrskim imperijem. Med dvema svetovnima vojnama je fašizem skušal na najbolj kriminalen in živinski način uničiti Slovence v Italiji. (Protest z desnice.) Caradonna (MSI): Pojdi k Titu. Predsednik: Poslanec Caradonna! Škerk: Fašizem je odvzel Slovencem osnovne pravice in vse to, kar so si prej pridobili. Fašizem je uničil njih šole, razpustil politične, kulturne in športne organizacije ter razbili vse gospodarske ustanove. (Protesti z desnice.) Caradonna: Dovolj je! Manco (MSI): Ne moremo poslušati teh stvari. Slovenci so u-bijali Italijane in ta se zanima za sodišča, ki so jih obsodila. Škerk: Fašizem je prepovedal ves tisk v slovenščini. Prepovedal je uporabo slovenskega jezika ne samo v odnosih z oblastmi ter v javnih lokalih, temveč tudi v cerkvah, po ulicah in trgih. S posebnimi zakoni in z ukazi prefektov, so spremenili lokalno slovensko toponomastiko in so prisilili nad deset tisoče Slovencev, da so spremenili svoj priimek v absurdno italijansko obliko. Manco: Moral bi več narediti! Škerk: Fašizem je prepovedal slovenska krstna imena. To pa ni bilo vse. Fašizem je Slovence na vse načine zatiral, žalostno znano posebno fašistično sodišče je izreklo 20 smrtnih obsodb, od teh jih je bilo 16 izrečenih proti Slovencem z mojega področja. (Protesti z desnice.) Predsednik: Spoštovani poslanci, prosim vas, da ne prekinjate. Poslanec Škerk ima pravico, da obrazloži svoj zakonski predlog. Škerk: Med številnimi tisoči zapornikov, deportirancev in konfi-nirancev, je bila približno tretjina Slovencev. O tej resnici lahko pričajo razni tovariši v tej poslanski zbornici in v senatu in med njimi predsednik Pertini, ki je moral skupaj s Slovenci prenašati najhujša mučenja in preganjanja. O vsem tem točno poroča knjiga «Aula IV», ki objavlja zapisnike raznih procesov zloglasnega fašističnega posebnega sodišča. Prispevek Slovencev v osvobodilnem boju je bid ogromen in tudi zaradi tega Imajo pravico, da zahtevajo in da dosežejo, kar jim pripada. Spoštovani kolegi, po 25 letth od osvoboditve in po 22 letih naše ustave, še vedno Slovenci Fur-lamije-Julijske krajine čakajo povrnitev neizmerne škode zaradi fašizma. Se vedno je treba uveljaviti pravice, ki Jih predvideva člen 6 ustave. Do sedaj vse vlade po vojni niso dokazale dobre volje, da bi rešite vprašanja, ki zanimajo slovensko narodno skupnost. V korist Slovencev sta bala v vsem tem razdobu odobrena samo dva zakona: zakon štev. 1012 od 1961. teta, ki je pomanjkljiv in je nepopoln in ki se nanaša na ustanovitev Slovenskih šol samo v goriški in tržaški pokraji- (Nadaljevanje na 6. strani) PnmorsScTčffievmk TRŽAŠKI DNEVNIK 20. decembra 197® PREJŠNJI PONEDELJEK NA ŠOLSKEM SKRBNIŠTVU Zastopniki Sindikata slovenske šole pri novem šolskem skrbniku Slovenski šolniki so dr. Fidenzija seznanili z vsemi perečimi vprašanji slovenskih šolnikov in šole Prejšnji ponedeljek je sprejel za stopnike Sindikata slovenske šole novi tržaški šolski skrbnik dr. Pe riole Fidenzi. Šolniki so se ž njim pozdravili v slovenščini in izrazili željo, da bi prišlo do čim tesnejšega sodelovanja med šolo in družino ter med dijaki in profesorji. Tudi šolski skrbnik je poudaril, da je pripravljen na koristen razgovor, ker je mogoče tako mnogo laže in hitreje rešiti tudi najtežja vprašanja. Slovenski šolniki so najprej podrobno našteli nerešena vprašanja slovenskih otroških vrtcev in opozorili skrbnika, da sedanja ureditev in delovanje teh vrtcev ne moreta zadovoljiti upravičenih zahtev in pričakovani slovenske narodnostne skupnosti. Zavzeli so se, da bi imeli slovenski otroški vrtci enotno upravo ter vodilno, učno in pomožno oseb.je slovenskega materinega jezika. Pri tem so še poudarili, da ustanova ONAIRC (Opera Nazionale Assistenza Infanzia Re-gioni Confine), ki upravlja in vodi večino obstoječih slovenskih otroških vrtcev, že po svojem ustroju in namenu ni niti najmanj pokli cana, da bi vodila in upravljala slovenske otroške vrtce. Pokazali so še potrebo, da bi šolske oblasti čimprej' ustanovile pri učiteljišču »Anton Martin Slomšek* poseben oddelek za bodoče otroške vrtnarice za vse slovenske vrtce v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Glede osnovnih šol so šolniki izjavili, da je treba prekoračiti dosedanje zaprto število 100 stalnih učiteljskih mest, čim se pokaže potreba j» večjem številu stalnih uč nih moči. Nato so zahtevali, da Di šolske oblasti ustanovile za slovenske nezadostno razvite otroke vsaj dve šolski središči s posebnimi razredi, ker bi ta rešitev pospešila še večji šolski uspeh, obenem pa bi koristila zlasti nezadostno razvitim otrokom. V nadaljnji razpravi so zahtevali posebne izpopolnitvene tečaje v slovenskem jeziku za osnovnošolske u-oitelje, popolno izenačenje slovenskega besedila z italijanskim na šolskih spričevalih, dopise in okrožnice v slovenskem jeziku, če so naslovljene na slovenske šole ali šolnike. Pri tem so še posebej opozorili skrbnika, da bi odpadla marsikatera nevšečnost in pomanjklji-vcjst, če bi skrbel za slovenske šole poseben viceproveditor slovenskega materinega .jezika — saj imajo svoje viceproveditor je francoska, nemška in ladinska manjšina v dolini Aosta oziroma na Južnem Tirolskem. Zatem so šolniki razpravljali še o srednjih šolah in prikazali skrbniku neurejeni gospodarski in pravni položaj slovenskih profesorjev. Pojasnili so mu. da bi bilo mogoče popraviti zelo hitro dolgoletno krivico, ki se godi slovenskim profesorjem, ker ni nobene zakonske ovire, ki bi preprečevala prosvetnemu ministrstvu, da bi s svojo odredbo raztegnil ugodnosti zakona štev. 603 z dne 25.7.1960 (Belhsario) in zakona štev. 468 z dne 2.4.1968 na slovenske profesorje. Že leta 1966 je bil namreč tedanji prosvetni minister Gui v členu 11 ministrske odredbe napovedal, da bo s svojo posebno odredbo raztegnil ugodnosti iz zakona štev. 603 tudi na slovenske profe- sorje. Se zlasti krivično bi bilo — so poudarili sindikalisti — če bi sedaj, po tolikih letih službovanja, zahtevali od slovenskih profesorjev posebne natečajne izpite, pa čeprav bi šlo le za tako imenovane kolokvij-ske izpite. To svoje stališče so šolniki pojasnili tudi s tem, da je bila pred nekaj dnevi objavljena v Uradnem listu štev. 308 dne 5.12.1970 ministrska odredba z dne 2.10.1969, ki omogoča nestalnim profesorjem, ki so bili v službi med šolskima letoma 1961-62 in 1967-68 vsaj dve leti, da postanejo stalni, brez usposobljenostnega izpita. Zastopniki sindikata so se nato dotaknili še drugih nerešenih vprašanj. Zahtevali so, da bi bila podeljena tudi slovenskim šolnikom posebna doklada za znanje drugega jezika po zakonu štev. 1165, Id velja že več let za šolnike in druge uslužbence na Južnem Tirolskem; nadalje, da bi bili v radijskih komisijah za oddaje za slovenske šo- Te dni se je sestal vodilni svet Ustanove za Industrijsko cono v Trstu. Na seji, ki jo je vodil predsednik odv. Sacerdota, so obravnavali in naposled sprejeli načrt za splošno ureditev cone, petletni načrt 1971—75 za gradnjo važnejših infrastruktur ter proračun ustanove za poslovno leto 1971. Načrt za splošno ureditev Industrijske cone je precej zahteven in predvidevajo, da ga bodo lahko u-resndčili do leta 1980. Pri njegovi sestavi so poleg EZIT sodelovale tudi tržaška, miljska In dolinska občina, saj se industrijska cona razprostira na ozemlju vseh treh občin. Danes obratuje v okviru EZIT 133 podjetij, ki zaposlujejo skupno nekaj nad 8.000 ljudi. Poročilo, ki ga je EZIT izdala o poteku seje, naglaša, da bo v bližnji prihodnosti število v comd po vsej verjetnosti narastlo za kakih 20 enot, saj je v zadnjem času več industrij zaprosilo za odstop ustreznih zemljišč. Ko pa bo stekla tudi Grandi Motor! Trleste, bo skupno število delavcev, zaposlenih v industrijski coni, narastlo za okoli 3.500 enot v primeri z današnjim stanjem. Načrt se nadalje bavi tudi z vprašanjem, kako urediti zemljišča, ki so še na razpolago v bližini Domja, ter na Čelu in pri griču S. Pantaleana. Ko bodo tudi ta področja industrijsko valorizirana, bo celotna industrijska cona (okoli 1.100 ha) zasičena. Načrt zato obravnava tudi problem obljudenih središč, ki se nahajajo v coni, in le le slovenski šolniki in slovenski strokovnjaki. Opozorili so šolskega skrbnika še na nerešeno zadevo pokojninskega sklada za časa ZVU; pritožili so se, ker niso bili slovenski šolniki deležni rednih dvoletnih poviškov plač in zahtevali retrodatacijo za vse šolnike in zlasti za tiste, ki so se morali izseliti ali pa niso bili sprejeti v službo zaradi političnih razlogov. Šolski skrbnik je pozorno sledil poročilu sindikalnih zastopnikov in jih naprosil, naj bi mu čimprej poslali še pismeno vlogo o problematiki slovenskega šolstva. Ob koncu razgovora se je šolski skrbnik zahvalil šolnikom za izčrpno poročilo in jih povabil, naj se zglasijo pri njem kadarkoli želijo. Zastopniki sindikata slovenske šole so se poslovili od šolskega skrb nika v slovenščini in mu zagotovili, da se bodo radi odzvali njegovemu vabilu, čim se bo pokazala potreba. I to predvsem Iz urbanističnega gle-J dišča. Sestavljavci načrta so pri tem primemo upoštevali regulacijske načrte prizadetih občin. Splošen načrt predvideva obsežne naložbe javnega kapitala v predvidene infrastrukture; naložbe se predvsem nanašajo na gradnjo novih cest, železniških prog, pristaniških naprav in drugih objektov ter na pripravo storitev, ki so potrebne za obratovanje industrijske cone Splošni načrt se, kakor omenjeno, nanaša na desetletje 1971—80, glede naložb javnega kapitala pa se deli na dva dela, ld obsegata vsak po pet let. V prvem delu, to Je v časovnem razdobju 1971—75, bodo v ta namen .investirali okoli Umi., lijard Ur. Sredstva bo EZIT črpala iz posebnega sklada pri generalnem vladnem komisarju in iz prispevkov, ki jih bo nakazala dežela Furlanija-Julijska krajina. Vodilni svet Je sprejel tudi obračun EZIT za prihodnje leto. Proračun predvideva med drugim zlasti več izdatkov za infrastrukture v okviru oone. V dokumentu so v tej zvezi navedena naslednja dela: 1. speljava novih cest v smeri proti Dolini in proti Boljuncu; 2. razširitev in ureditev pokrajinske ceste, ki je dobila ime po Glinščici; 3. speljava železniške povezave z dolino pri Orehu; 4. ureditev kanalizacije in speljava plinovoda za Grandi Motori Trieste; 5. ureditev pristana ob plovnem kanalu; 6. načrt za postavitev malih industrijskih obratov v dolini Sv. Antona ter ureditev področja ob Čelu in Koromačniku; 7. prestavitev vodovoda za miljsko občino in ureditev nove prehodne postaje v dolini pri Orehu; 8. vzdrževanje ln dokončna ureditev obstoječih cest in železniških tirov v okviru Industrijske cone. Skupna vrednost naložb, ki Jih načrt predvideva za leto 1971, »e suče na višini okoli 4 milijarde lir. Gallusova zlata odličja šentjakobskim pevcem Sinoči je P.d. »Ivan Cankar* priredilo v svojih prostorih večer ob podelitvi Gallusovih odličij svojim pevcem, ki že polnih 43 let pišejo zgodovino šentjakobskega pevskegj zbora, tisto zgodovino, ki se istoveti z življenjsko zgodovino vsakega pevca posebej. Večer, ki so se ga udeležile tudi nekatere članice bivšega ženskega in pozneje mešanega šentjakobskega zbora, je pričel Sergej Verč, ki je prebral zapisek Vlada Premruja o zgodovini zbora, nakar so pevci pod vodstvom pevovodje Vladimirje Švare zapeli Prelovčevo »Oj, Doberdob*, ruski narodni v Švarovi priredbi »Vihar na Volgi* in »Dobil sem pisemce*, Vaudovo »V slovo*, Vodopivčevo «Ob večerni uri* ter Ipavčevo »Imel sem ljubi dve*. Po koncertnem delu večera je tajnik SPZ Edvin Švab podelil Gallusova odličja naslednjim pevcem: Karlu Rogelji, Benjaminu Racmanu, Josipu Ličenu, Josipu Banu, Vladu Premruju, Josipu Šušteršiču, Milanu Udoviču, Albinu Orlu, Danilu Pilatu, Feliksu Mikulusu, Josipu Jurci, Josipu Pavlici, Viktorju Kante ju, Pavlu Glaviču, Janku Pestot-niku, Robertu Birsi in Ivanu Riozi. Pevovodja Vladimir Švara pa je že v preteklosti prejel zlato odličje ter Gallusovo plaketo. Pred zaključkom večera je predsednik društva Mario Magajna čestital vsem pevcem ter podelil Švari in Premruju , dve svoji umetniški fotografiji, o-i stalim pevcem pa cvetje. teden so preklicani, vse trgovine bodo odprte po normalnem umiku. V četrtek, 24. t.m.: vse trgovine lahko podaljšajo delovni umik do 21. ure in trgovine z jestvinami lahko odprejo popoldne svoje trgovine eno uro prej; pekarne bodo odprte od 7.30 do 13. in od 15. do 21. ure; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. in od 17. do 19.30 z možnostjo odprtja ob 16. in zaprtjem ob 21. uri. Brivci in damski saloni bodo odprti neprekinjeno od 22. t.m. dalje in povsem zaprte 25., 26. in 27. decembra t.l. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 7. do 13. decembra zabeležil naslednje nalezljive bolezni: škrlatinka 17, ošpice 2 (1 izven občine), norice 26 (3 izven občine), vnetje priušesne slinavke 7 (1 izven občine), rdečke 2, srbečica 16 (12 izven občine), infekcijsko vnetje jeter 7 (1 izven občine). Združene šole lz Skednja, od Sv. Ane in iz Ul sv. Frančiška priredijo v torek, 22. t. m. v škedenjski ldno dvorani BOŽIČNICO Na sporedu so pesmi, prizori in deklamacije. Govorila bo gospe Pavla Kobalov*. Začetek ob 20. url. s----------------------------- Dne 14. dec. t.l. je diplomirala na tržaški univerzi iz biologije s 110/110 točkami gospodična JOŽICA CRISTIANI Iskreno čestita družina Zajec. •niHllfllllllllUIIIIIIIIIIIIIIMMIIIHIIIIIIMIIIIIliaillllMIIIIIIIIIIIUIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlnUMMIMMIII NA IZREDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI /. Terčon in A. Vižintin prejela zlato kolajno HiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiianiiniiniiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaianaiiiiiiiniHHiiiiNiiiiiiiuiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiHMiuiiiiNiiuHiNiMiHaNaNim NA ZADNJI SEJI VODILNEGA SVETA Sprejet desetletni razvojni načrt in proračun EZIT za leto 1971 V razdobju 1971-75 za 11 milijard lir novih naložb - Danes obratuje v coni 133 tovarn s približno 8.000 delavci - Naložbe v letu 1971 bodo znašale 4 milijarde lir Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM PO VELIKEM USPEHU NA TURNEJAH PO ZDA IN SZ BO GOSTOVAL V TRSTU SVETOVNO ZNANI HRVAŠKI FOLKLORNI ANSAMBEL LADO LJUBITELJI JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PLESOV IN PESMI SI BODO LAHKO OGLEDALI NJEGOV NASTOP V KULTURNEM DOMU V SOBOTO, 26. IN V NEDELJO, 27. DECEMBRA, OBAKRAT OB 16. URI. Slovenski klub V torek, 22. t. m. ob 20.30 bo v Slov. klubu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predaval znani brkansko-istrski partizanski borec in pisec Sterilnih partizanskih ded Maks Zadnik o zanimivi in malo poznani terni ^PARTIZANSKE BOLNIŠNICE V BLIŽINI TRSTA» Vabljeni k čimvečji udeležbi! Prodaja in rezervacija vstopnic od ponedeljka dalje, od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah ln prazndiknh eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Jaka Stoka MOČ UNIFORME komedija v petih dejanjih v nedeljo, 27. decembra ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu KULTURNI DOM JANKO MODER KEKEC (Dremaitdzacdja povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) v torek, 29. dec ob 16. url v sredo, 30. dec. ob 16. uri ------------;---------- Slovensko gledališče v Trstu SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE pripoveduje Stane Raztresen danes, 20. t. m. ob 17. uri v Cerknem. V SOBOTO, 26. DEC. OB 15.30 V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU PROSLAVA 25-LETNICE OBNOVITVE P. D. «VESNA» Spored: moški pevski zbor «Fantje Izpod Grmade«, recitacija (Lirij Bogateč SG), moški pevski oktet PD Svoboda II iz Trbovelj, govor predsednika PD Vesna, moški pevski zbor PD »Vesna,>, recitacija (Miroslav Košuta ■ SG), moški pevski zbor PD «Igo Grudne« iz Nabrežine, nastop združenih pevskih zborov. Vljudno vabljeni! — Odbor SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU vabi danes na KOROŠKI VEČER ki bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu ob 16.30 S koroškimi Slovenci se bomo spomnili 50-letnice plebiscita in drugih važnih obletnic v zgodovini koroških Slovencev. Razna obvestila Na sedežu Prosvetnega društva v LO-njerju se bodo v sredo, 23. t. m. ob 20. uri zbrali bivši partizani, da ie pogovorijo o mnogih vprašanjih, ki so zelo pomembna in akualna Vablje. ni vsi bivši partizani! DARILA! DARILA! Veliko izbiro prekrasnih božičnih daril ima na Opčinah, Narodna ul. 120 KOZMETIKA 90 Vsem oddaljenim odjemalcem n. pr. iz Bazovice, Sežane ali s Proseka dajemo poseben popust. Za nego kože žene, otroka In moža se posvetujte v parfumeriji Pel bo pevski zbor SPD Danica iz Št. Vida v Podjuni same koroške pesmi. Korošce bodo s pesmijo pozdravili tržaški in goriški pevci. Vstopnice so na razpolago v Kulturnem domu eno uro pred pričetkom. PD »VESNA« V KRIŽU priredi v Ljudskem domu, danes ob 17. uri, gostovanje PD «Ivan Grbec« iz Skednja s KDLTURNIM VEČEROM SPORED: nastop otroškega odseka z enodejankami: Josip Ribičič — Pisane lutke, prizor -Kuhinja se jezi, Oton Župančič — Ciciban in čebela, nastop dramskega odseka s komedijo »Či je meja« (v škedenjskem narečju). Vljudno vabljeni! SPD IGO GRUDEN — NABREŽINA MAJA Ul. Udtne i Jagodic - Veljak Oglejte sl izbiro bižuterije O S M I C A Oofc Emil — Lonjerska cesta 121 (Fndenlč) — toči 6mo in balo vino. Danes, 20. t. m. ob 17. uiri bo v društveni dvorani nastopil TRŽAŠKI OKTET Umetniški vodja Ivan Sancin. Dvorana bo ogrevana. Vljudno vabljeni 1 Priznanje za dolgoletno delovanje in zasluge za napredek občine - Čestitke vseh političnih skupin V petek zvečer je imel občinski svet v Nabrežini izredno sejo, na kateri so podelili spominsko zlato kolajno bivšemu občinskemu svetovalcu, odborniku in županu Josipu Terčonu in bivšemu občinskemu svetovalcu ter odborniku Ab donu Vižintinu - Slavcu, po soglasnem sklepu občinskega sveta, v znak priznanja za uspešno dolgoletno delovanje v korist derinsko-nabrežinske občine. Župan dr. Drago Legiša je v svojem nagovoru omenil v kakšnih razmerah je bila prva leta po vojni devinsko - nabrežinska občina in kako je bilo potrebno požrtvovalno delo občinskih upraviteljev, saj je bilo treba premagovati številne te žave. Ko primerjamo sedanje, la h ko znamo ceniti delo občinskih u-praviteljev, saj ni šlo samo za ob novo vasi, gradnjo cest, vodovoda, električnega omrežja itd., ampak tudi ža polaganje temeljev in utrjevanje demokratičnega življenja, o brambo naših nacionalnih pravic ln ustvarjanje mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja V imenu svetovalske skupine KD jima je čestital svetovalec Paren-tin. V imenu skupine PSI je spregovoril svetovalec Srečko Colja, ki je rekel, da sta Terčon in Vižintin skupno z drugimi tovariši orala ledino in sejala, da zdaj lahko žanjemo. Njuno delovanje je poveza no z narodnoosvobodilnim bojem, Josip Terčon je bil prvi predsednik krajevnega narodnoosvobodilnega odbora v Nabrežini. Abdon Slavec pa se .je boril v partizanskih vrstah. Slavljencema ie nato čestital socialdemokratski svetovalec Za nevra, nato je spregovorila v ime- nu svetovalske skupine KPI Zora Legiša Mervič, ki je tudi poudarila udeležbo obeh slavljencev v NOB in potem dolgo skupno sodelovanje, kljub razlikam ideološkega značaja, v občinski upira vi. To je bilo zelo pozitivno in upemo, da bodo naši ljudje spet našli pot k enotnosti. V imenu Skupne slovenske liste je slavljencema izrazil vse priznanje svetovalec Brezigar, nato pa občinski tajnik Gerbini v imenu občinskih uslužbencev. Vsi so jima za želeli še mnogo let zdravja in sreče. Za lepe besede priznanja in čestitke sta se slavljenca toplo zahvalila in obudila spomin na pretekla leta ter na sodelavce, ki jih ni več med nami. Župian jima je izročil zlati kolajni ter jima čestital, nato pa je bila mala zakuska. Pridružujemo se čestitkam in obe ma slavljencema želimo še mnogo let plodnega delovanja. Solistični koncert v škedenjskem društvu Petkovemu solističnemu koncertu v mali dvorani Kulturnega doma je sinoči sledil podoben koncert v dvoranici škedenjskega prosvetnega društva. Nastopila sta basist Ivan Sancin in violinist Pok Klopčič, ki ju je na klavirju spremljala Zdenka Novak. Čeprav se ie za koncert zbrala skoraj polna dvoranica društva, menimo, da bi bilo občinstva lahko tudi več, posebno še mladine. saj je bil to visokokakovosten koncert, hkrati pa je tudi manj poučenemu poslušalcu zelo preprosta razlaga, ki jo je o posameznih delih in skladateljih dal Janko Ban, približala tudi zahtevnejše delo. Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo imele trgovine za praznike sledeče umike: Danes, 20. t.m.: za vse trgovine velja običajen nedeljski umik, 'a jema so cvetličarne, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. Jutri, 21. t.m.: predpisi za kratek PR A VLJIČNA URA ki bo v sredo, 23. t. m. od 17. ure dalje v Tržaški knjigarni, bo ie toliko bolj prijetna dragi malčki, ker vam bo do-’ goddvščdme in pravljice ponazarjal slikar KLAVDIJ PALČIČ Pohitite trumoma v »CITROEN* — mehanična delavni ca Samarlttant m Mlceo in prodaja nadomestnih delov lil KIUmeyei 4/a IMATE RESEN NAMEN, da »I po Iščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed m družine? Se želite izogniti avanturam [ neresnic, ln Izkoriščanju, neuglednemu spoznavanju na cestah ln po lokalih? Pišite nam, ali pa uas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie. teršnlkova 24 a iiiiiiiiii*iiilitiiiiiiiiti,lali,i,iii,i,,,,,liii,,l,,n,,,,,,,,iiai,ii,iiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiciiiiisiiiaiiiliiiiil Včeraj-danes Danes, NEDELJA, 20 decembra SVETOZAR Sonce vzide ob 7.42 In zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8j41 — Lu. na vzide ob —.— in zatone ob 11.43. Jutri, PONEDELJEK. 21. decembra TOMAŽ Vreme včeraj: naj višja temperatura 9.5 stopinje, najnižja 3,3 ob 19, url 6.4, zračni tlak 1027,3 rahlo narašča, veter 16 km severovzhodnik, ne. bo Jasno, morje rahlo razgibano, vlaga 45-odst., temperatura morja 11,5 stopinje. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 19. decembra 1970 se Je v Tr-stu rodilo 8 otrok, umrlo Je 12 oseb. Umrli so: 51-letna Rosaltja Kako. vič por. Pečar, 90-letna Caterlna Bu-dinich vd. Ragusln, 84 letna Vene. randa Demarln vd. Ferro, 70-letn! Domenlco Cerbone, 60-letna Angela KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEL i VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO 1K8T TEL Utt-301 Vlal* XX Settemhre 18/111 Valenta por. Bonazza, 84-letnl Qer-mano Fraglacomo, 83-letna Marlanna Bugat Marchb, 76-letnl Rodolfo I. vanov, 92-Ietna Eufemla Zullanl vd. Longo, 80-letna Eufemla Brolll vd. Rlva, 64-letnl Adolfo Bacer, 66.1etna Gluseppina Hrovatin. Oklici: kapetan Mario Monglovl In gospodinja Maria Capodllupo, finančni stražnik Umile Fldanza In gospo, dinja Slmonetta Sbarlgla, študent Ca. brlele Bonomo In gospodinja Anita Bachofner, upokojenec Bruno Battl-sta In gospodlntja Maria Muggla, u. čltelj Steno Bon In univ. študentka Maria Nevls Bortoluzzl, uradnik Clau. dio Vanon ln uradnica Bruna Višin, tln, šofer Teodoro Vlttorettl In bolničarka Elvia Lonzar, uradnik Furlo Angelini In gospodinja Milena Ličen, podčastnik Fortunato Toscan ln urad. niča Nadla Godini, elektromehantk Bruno Pustljanac In frizerka Nerea Paaco, železniški nameščenec Clau-dlo Rtosa In uradnica Vlttorlna Bor. tolato, uradnik Ferruedo Francescnt In uradnica Marta Alimenti, Olusep. pe Montalbano In Maria Aihedu, u. čltelj Ottorlno Cusmano In učitelji, ca Carla Azzolinl, finančni stražnik Mario Melllnl In gospodinja Anna Maria Fogar, uradnik MJchele Mrssl. ni tn uradnica Glanfranca d« Ca- stro, železničar Attlllo Vlslntlm m uradnica Maria Rosa Papl, specla llzirant delavec Luclo Merilni In II kalka Norma Puzzer, skladiščnik An. gelo Porcelll in frizerka Anita Ra. vallco, trg. predstavnik Rlccardo Del Vescovo In frizerka Edina Gorella, trg prodajalec Eugenio Mllazzl In frizerka Ljuba Cossutta, uradnik Bruno Nlccoll In frizerka Maria Ele-na Sogglu, zidar Bruno Cralevlch In gospodinja Francesca Viher, u. rednik Glorglo Ludvvlg ln učiteljica Anita Zoppolato, trgovec Vlrglllo Mervieh ln prodajalka Maria Grizla Faggiano, trgovski svetovalec Darto Schettlno In uradnica Luciana Sarto. rl, električar Fablo Pescatorl In S|. vllja Marlsa Mercandel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1). do 10. ure) Godina, Čampo S. Glacomo 1, Grl. golon. Trg Vlrglllo Giotti 1, Al Due Mori, Trg Unltž 4, Al 8. Lorenzo, Ul. Solidni 179 (Skedenj), NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Croce Azzurra Ul. Commerclale 26. Rossetti . Emili, Ul. Combl 19, Al Sammarltano, Trg Ospedale 8. Tama ro k N«rl, Ul, Dante 7, LOTERIJA BARI 84 50 70 55 79 CAGLIARI 64 31 41 22 6« FIRENCE 43 17 56 58 70 GENOVA 3 29 7 31 33 MILAN 27 59 29 18 11 NEAPELJ 49 63 50 53 57 PALERMO 40 54 24 8 70 RIM 64 88 27 85 83 TURIN 8 50 71 68 47 BENETKE 31 72 76 8 60 ENALOTTO 2 2 X I IX X 2 1 X 2 2 Kvote: 12 točk — 3.815.000 Ur, H točk — 146.200 Ur, 10 točk — 14.000 Ur. Prispevajte za aolo-epomenlk v Cerknem ! SKBOKM& vsa ZA KINO in fotografski material tv«. UL Mazzini Š3 Tel 733-36] Prijatelje in ininoe naprošamo da nas obiščejo Nazionale 14.30 »Borsalino«, Alain De. lon, Jan Paul Belmondo, TechnL color. Eden 14.30 «Steedy e Silvestre«. Pustolovščine mačka Silvestra. Te-chnlcolor. Fenice 14.30 «Intrigo perlcoloso«, Rod Taylor, Carol VVhite. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 14.00 «11 prete sposato«, Rosanna Podesta. Lando Buzzanca E M. Salerno. L Salce Prepovedano mladini pod 18. letom. Ezcelsior 14.30, zadnja predstava ob 22.10 «La confessione«, Yves Mon. tand. Simone Signorette. Gabriele Ferzettl. Technicolor. Ritz 14,30 «La tortura delle verglnl«, Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Alabarda 15.00 »Puro slccome un an. gelo, papa mi fece .. . monaco di Monza«, Lando Buzzanca. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom, Filodrammatico 15.00 «Angel! dell'in-ferno sulle ruote«. Sabina Scharf. Adam Roarke. Technicolor. Prepo. vedano mladini pod 14. letom. Aurora 15.00 «La frusta e la forca«. Technicolor. Cristallo 15j00 lenz . flavta, AIexander Mascha oboa, Joseph Nissl - klarinet, Bal Schmitz . rog, Peter Dienstbier -got). Na sporedu bodo skladbe ’ dna, Milauda, Rameauja, Grau ■ Bonneauja In Mielenza. KINO <|RIS» PROSEK ponovi danes ob 16. uri Ci-nemascope barvni dramatični film: L’ ESECUTORE Igra George Peppard in drugi Razstave V galeriji Hossonl, Korzo Italia 9 bo od 21, do 30. t. m. osebna razstava Alda Scaramelle. Razstava Do odprta od 10. do 20. ure. Otvoritev 21 dec. ob 18. url. V umetnostnem centru «11 Trittlco« je do 31 t. m. odprta vsedržavna u. umetnostna razstava «1 nagrada Sv. Justa«. Urnik ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20 ure. ob praznikih od 10. do 13. ure. v umetnostni galeriji »Torbandena« Je do 12. Jan odprta božična razstava 1971, na kateri razstavlja 30 slikarjev med katerimi Mušič ln Spacal V galeriji «11 Tribbio« Je razstava slikarja Bertusa van Elllnkhuizena. Razstava bo odprta do 9. Jan. 1971 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI - Ulica F Filzi št 10 (el 38101/38045 opravila vsa oančne pome kupuje tujo valuto Včera|in|l odkupni devizni teča|l Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. Sterling Švic. frank Franc frank Belg frank Hol florint Nemška marka Avst. šiling Dinar 620,— 590,— 1.475,— 142,- 110,— 12,- 172,- 169.50 23.80 44,— Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. me Kravanja daruje družina Gerd 2.500 lir za kulturno društvo v »K nju. V isti namen daruje družina ^ tez 2.500 lir za prosvetno društvo ‘ van Cankar. V počastitev spon’ Ane Pestotnik roj. Kreševič jo Anton Mezgec 1.000, Sila . LiP° 1.000 in družina Nedoh 1.000 lir Dijaško matico, Riosa 2.000, An Mezgec 1.000, Jakob Renko 1.000, L J-ze Hrovatin 1.000 in sošolka Ma > Mrrsnik 1.000 lir za prosvetno a ' štvo Ivan Cankar. Ob 30-dnevnici srn'-ti Franca Kavsa darujeta v pot^ ' tev niegovega spomina Erna ln "" sto Mersinl 10.000 lir za Dijaško m ' tleo. teta Vittorla In stric J"a 5.000 za Dijaško matico tn 5.000 za prosvetno društvo Ivan Can e' Namesto cvetja na grob pok. , Batič daruje Viktorija Cok 500 Ur Dijaško matico Ob 3. obletnici snu? dragega moža Jakoba Piščanca dar žena 1.000 lir za spomenik Pa na Opčinah. V spomin brata P*P Purlča daruje sestra Francka 500 za spomenik padlim na Opčinah. Zahar por. Petaros Albina lu obel Meri in Edo darujejo ob 26 letnici smrti v NOB padlega n® g tn moža 10.000 lir za spomenik n1 šolo v Cerknem wj. Ob drugi obletnici smrti breta■ ^ riota Zaharja daruje sestra Al 1.000 lir za Dijaško matico. ,e V spomin na brata Josipa “* , Mario Petaros 1.000 Ur za spon>en NOB šolo v Cerknem. ee{j Ob l obletnici smrti moža. In ronota Ivana Vidmarja družine Vidmar. Olacomlnl in 2.000 Ur za Diiaško matico 10 Tilk 3.000 li- za Snortno društvo BOR. 5p« Namesto cvetia na grob » ^ Frančiški Stefani darute druSU'® 5^0 gar. Nabrežina 10 000 Ur za Ut matico • „ tan- tro- pol. pot- re- J« P* alci Li. ino Lo :lla Sa- lto. iol- 38. me r <- 500 r SILVESTROVANJE V GORICI Športno združenje ((Mladosti) ** Doberdoba priredi silvestrovanje v Prosvetni dvorani r Gorici, Verdijev korzo 13. Pohitite z rezerviranjem vabil, « so na razpolago pri nasledkih poverjenikih: Doberdob: Janko Gergolet ■kmlje in Dol: Sonja Peric Poljane: Marij Lavrenčič Vrh: Leo Devetak Donki: Ferrucdo Oemic Gabrje: Milena Mozetič Sovodnje • Rupa: Miro Kuzmin Standrež: Bar Romana Gabro Gorica: SPZ, UL Malta 2/1 Steverjan: Milena Koren Pevma, Osiavje, Stmaver: Neda Dornik. SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Obsodba fašistične provokacije ter skrunitve spomenika padlim {Rdečo zvezdo bomo ponovno postavili na partizanski sporne. nik,» je dejal župan Jarc . O otroškem vrtcu ter plinovodu ****♦♦♦•♦• Razpolagamo z nadaljnjimi 4 knjigami Iz edinstvene knjižne zbirke NAŠA BESEDA Gre za izbrana dela, ki so jih napisali mojstri zlovenske besede: POHLIN ZOIS LINHART VODNIK I. PRIJATELJ GOLIA NOVY Zglasite se brez oklevanja v knjigarni TRST — Ul. sv. Frančiška 20, H 61-792 «Neznanci so prejšnjo noč razbili zvezdo na partizanskem spomeniku v Doberdobu, ki smo ga na tako slovesen način odkrili letos - je dejal župan Andrej Jarc na seji občinskega sveta v Doberdobu. Gre za premišljeno politično provokacijo nasprotnikov partizanskega pokreta, katerem je rdeča zvezda bila simbol svobode in napredka. Vse naše ljudstvo odločno obsoja takšno de janje,^ ki bi ponovno hotelo zanetiti sovraštvo pri nas. Obžalujemo, da je do tega prišlo in zagotavljamo, da bomo zvezdo ponovno postavili na svoje mesto.* Župan je nato ob žaloval, da so neznanci ob isti pri liki razbili šipo na znamenju ob cesti proti Poljanam. V uvodnem delu svojega govora je v obsodbi fašistične provokacije poudaril, da ne bomo trpeli takšnih dejanj in da se bomo vedno odločno postavili v bran za naše pravice, ki izhajajo iz dejstva, da na tej zemlji živimo od nekdaj. «Ne bomo dopustili, da bi se odnosi v naših krajih in ob tej najbolj odprti meji skvarili ter se bomo skupno z italijanskimi protifašisti in demokrati borili proti sleherni obliki fašističnega nasilja, ki se ne pojavlja samo v Italiji, ampak tudi v Španiji in drugje po Evropi in svetu.» Jože Ferfolja, Mario Lakovič in drugi svetovalci so prav tako obsodili fašistično provokacijo ter bili mnenja, da bi do nje zavzeli primerno stališče. Karel čemdc je še dejal, da imajo fašistične škvadre za seboj gospodarsko in politično des nico, medtem ko imamo Slovenci našem pravičnem boju ob sebi vse protifašistične in demokratične sile. vseh odprtih vprašanj. Poudarjena je bila solidarnost s pretepenimi slovenskimi mladinci v Trstu ter izražena zahteva, naj se fašistične in polvojaške formacije postavijo izven zakona. Ob koncu je v resoluciji izražena solidarnost z bojem Baskov za njihove pravice. Župan Jarc je nato pojasnil, da je občina med prvimi v pokrajini sklenila uvesti ortopedsko telovadbo za otroke. Vse je že dogovorjeno, le sklepa občinskega sveta nad zorni organ še ni potrdil. V doberdobski otroški vrtec se je letos vpisalo kakih 30 otrok več kot jih morejo sprejeti. Zato je občina pripravljena prispevati ONAIRC znesek 1,2 milijona lir za osebje, če bo zagotovilo oskrbo v vrtcu za kakih 15 otrok, ki bi ga zagotovo obiskovali. Prejšnji večer so na se- ji vodovodnega konzorcija (CAFO) v Gradiški razpravljali o stanju vrtcev ONAIRC. Obsodili so stališče vodstva, ki ne priznava zahtev vrtnaric, ter sodili, da bi morali postati državni ali občinski. V Gradiški so nadalje izvedeli, da bodo v 5 - 6 letih speljali po vseh občinah na Goriškem plinsko omrežje, ki bo pod upravo konzorcija. Sovodenjska občina se bo neposredno povezala z Gorico. Župan je sve tovaice seznanil z obiskom, ki ga je predstavništvo občine opravilo v zasedeni tekstilni tovarni v Sovodnjah ter je ob tej priliki izreklo solidarnost s stavkajočimi. V nadaljevanju seje so razpravljali o najemu posojila v znesku 8,4 milijona lir za kritje letošnjega primanjkljaja ter na tajni seji sprejeli več sklepov glede osebja. DELEGACIJA JE BILA NA ŽUPANSTVU V PETEK Županu so Štandrežci obrazložili željo po partizanskem spomeniku V Standrežu so zbrali 558 podpisov - V NOB in v taboriščih je padlo 29 domačinov Spomenik naj bo na vidnem mestu v vasi Pisali smo že, da se je v štandre-žu zbrala skupina domačinov, ki želi, ob podpori partizanske organizacije ANPI, da bi v Standrežu postavili spomenik padlim v odporniškem gibanju. Standrež pogreša 29 domačinov, ki so padli v partizanskih enotah in umrli v nacističnih taboriščih. V prostorih domačega prosvetnega društva »Oton Župančič* so njih slike uokvirjene in prav v zadnjih mesecih smo v našem listu, na pobudo že omenjenega prosvetnega društva, objavili vrsto njihovih slik in nekaj podatkov o njih življenju in o njihovi protifašistični dejavnosti. Bivši partizani v Standrežu so se stavili peticijo s 558 podpisi domačinov in delegacija je šla v imenu domače ANPI v petek zvečer na go-riško županstvo, kjer jo je sprejel župan Martina. .............................•»■■■■■■... ........ OB UDELEŽBI KRAJEVNIH OBLASTI Otvoritev novega sedeža ZK je za Gorico važna pridobitev Deželni odbornik Devetag in župan Martina sta obljubila pomoč dežele in občine za nadaljnji uspešen razvoj ustanove Občinski svet je nato soglasno o-dobril resolucijo, ki jo je prečdtal podžupan Karel Černič, v kateri izražajo ogorčenje zaradi fašističnih provokacij v Trstu, za katere so oblasti izdale dovoljenje. Resoluci ja nadalje trdi, da je skušala pro vokacdja zanetiti narodnostno mrž njo ter poslabšati italijansko - jugoslovanske odnose tik pred obiskom predsednika Jugoslavije Tita v Ita liji. V njej je nadalje izražena želja, da bi do tega obiska prišlo čim-prej ter da bi omogočil ureditev TRST - UL Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse Krate Inozemstvo tudi t Kje bomo silvestrovali? foTEL «SL0N» - LJUBLJANA Pfireja veliko silvestrovanje v Vseh primernih prostorih hotela. *Qrall bodo priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje. Telefon 24601 - 24610 Telex YU-SLON prijetno silvestrovanje v Restavraciji Trst Viale Miramare 323 telefon 410986 - Pohitite z rezervacijo miz. Cenjenim gostom prijateljem in *nancem voščimo prijetne božične Paznike in srečno novo leto 1971. gostinsko podjetje ra. Že med italijansko-grško vojno se je pokazalo, da se Albanci nočejo boriti za interese italijanskega imperializma. . . „ „ ,__ __ Po dobrih pripravah so Aihainaki komunisti 8. novembra 1941 ustanovili svojo komunistično partijo. Tokrat sta albanskim komunistom uspešno pomagala Dušan Mugoša in Mila-din Popovič. Oba sta prišla v Albanijo iz svojega delovnega območja na Kosovem in v Metohiji. Ko je italijanska fašistična policija začutila prisotnost komunistične partije, Je začela prirejati na albanske komuniste pravcate hajke. Tiste, ki so p>adll v njene roke, so zverinsko mučili in pokončali na vislicah. V začetku leta 1942 so začeli albanski partizani s prvimi večjima akcijami. Iz majhnih partizanskih odredov je 15. avgusta nastala prva albanska partizanska brigada, skoraj v istem času se je izoblikoval še vrhovni štab albanske narodnocmobo-dilne vojske. Iz iskre je nastal požar. Okupator se ni več čutil nikjer varnega. Albansko narodnoosvobodilno gibanje se je močno okrepilo zlasti po kapitulaciji Italije. Tedaj so albanski partizani razorožili dve italijanski diviziji. V Albaniji je imela fašistična Italija IX. armado, M Je skupaj s pomožnimi četami štela okrog 120.000 mož. V deželi je Dila nastanjena tudi ena nemška divizija. ... . Naj bežno omenimo tragedijo, Id Je doletela italijansko vojsko. Italijanski kralj in maršal Badoglio naj bi pripravljala kapitulacijo že vsaj v začetku leta 1943 135 Takoj sta se odločila, da jo izpeljeta, je ostala italijanska armada v Albamji brez vsakršnih pravih navodil. Renzo Dalmazzo, komandant italijanske iX. armade, je kar na svojo pobudo z N PJ**' pisal akt o predaji. Nekatere enote se niso Pokorile teinu ukazu in se Nemoem uprle. Ponovili so se prizori, ki jih pomamo že z otokov Krfa in Kefalonije: množično streljanje italijanskih oficirjev. To je bila tragedija, ki jo je vblski pripravil italijanski fašizem, pri čemer sta imela svojo vlogo tudi kralj in Badogl.o. Italijanski vojaki so množično b^aU v albanske gore Tako je nastal partizanski bataljon «Antonio Gramsci«. Tisoči Italijanov so se vključili še v partizanske pomožne enote (zdravniki, tehniki itd.). Nekaj italijanskih vojakov se je rešilo čez morje v Italijo, glavnino IX. armade pa so Nemci odpeljali v koncentracijska taborišča. Po kapitulaciji Italije so Nemci dobesedno Pf^aviU Albanijo Zanje so bila pomembna zlasti vsa albanska pristanišča na Jadranu. Partizanski boj se je poslej vedno ^j^opnjevak Na osvobojenem ozemlju so prevzemali vso obiast v roke narodnoosvobodilni odbori. Albansko ljudstvo Je uporabljajo bogate izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji. Po kapitulaciji Italije so zrasle v Albaniji nove lu so se pokazale pomanjkljivosti. Brigade niso bile med seboj dovolj povezane. Operirale so tako rekoč ločeno druga od druge. S temeljito reorganizacijo albanske narodnoosvobodilne vojske so jeseni 1944 nastale še divizije in korpusi, ki sošteli skupaj čez 70.000 dobro oboroženih partizanov. Tako okrepljena albanska narodnoosvobodilna vojska Je novembra 1944 sprožila splošno ofenzivo proti nemškim okupatorjem in domačim izdajalcem. Dne 17. novembra 1944 so albanski Partizani osvobodili Tirano. V zasledovanju sovražnika sta dve albanski diviziji prešli na jugoslovansko ozemlje in se tam hrabro borili skupaj z jugoslovanskimi partizani Tudi Albanci so imeli nekakšne svoje četnike, ki so se združevali v organizaciji z lepim Imenom «Bale Kombetar«, kar pomeni «narodna fronta«. Na kratko so se imenovali tudi balisti. Ta organizacija se je v boju proti partizanom povezala najprej z italijanskimi .pozneje pa še z nemškimi okupatorji. Sele ko so albanski partizani dobili bitko z balisti, so Albamjo lahko očistili vseh Izdajalcev. . . . Ta kratek opis albanskega narodnoosvobodilnega boja Je bil potreben, da bi se bralec lažje vživel v razmere ,v kakršnih so se znašli Primorci in Istrani v Albaniji in deloma tudi v Grčiji in zahodni Makedoniji. To slednje ozemlje so Italijani zasedli leta 1941. Ker sta navedeno obsežno ozemlje zasedali IX. in XI. Italijanska armada, so se Primora in Istrani pridruževali tako albanskim, makedonskim kakor tudi grškim partizanom. Prek grških otokov Je to ozemlje povezano z Azijo in Afriko. Z otoka Samosa so se Primorci in Istrani prebijali prek Turčije in Sirije v Palestino. Ta skupina našUi ljudi Je bila seznanjena z narodnoosvobodilnim gibanjem jugoslovanskih narodov. Ko so jih oficirji Jugoslovanske kraljeve vojske silili naj se vključijo v gardni bataljon, se vabilu niso hoteli odzvati. Britanci so Jih zato poslali v kazensko ujetniško taborišče štev. 305 v Egiptu. Sele konec leta 1944 so se lahko vključili v NOV Jugoslavije. Pomembni središči partizanstva sta bili v začetim zlasti okolica Debra (že v Jugoslaviji) in mestece Korča. Prvo ob-močie le zasedala italijanska divizija Firence, drugo pa divizija Arezzo V obeh divizijah je bilo nekaj Primorcev in Istranov Nekateri iz divizije Arezzo so se že lete 1941 povezali z albanskim odporniškim gibanjem pri vasi Drenova v bližini Korče. Albance so preskrbovati z orožjem, M ^ so ga skrivaj odnašali iz italijanskih vojaških skladišč^ Pri tem se Je irfrzlasti Leon Vogrič, Id Je pozneje padel v partiza- nih. 134 Ker je bila italijanska divizija dolgo na istem območju, so se Primorci in Istrani lahko temeljito seznanili s položajem v okolici Korče. Osem Primorcev in Istranov je aprila 1943 sklenilo, da bodo dezertirali in odšli k albanskim partizanom. 137 Naši partizani so se vključili najprej v albanski odred, pozneje pa v albanski partizanski bataljon, ki mu je poveljeval Teko Kolomeci. Dne 16. maja 1943 je skupina naših partizanov sodelovala v velikem napadu na močno italijansko vojaško posadko v Lesko viku. Sodelovala je nadalje v bojih pri krajih Permeti in Kučari. Za takšen boj sta bili potrebni precejšnja hrabrost in vztrajnost. Primorci in Istrani so se morali kot partizani v Albaniji prilagoditi marsičemu, kar je bilo zanje popolnoma novo. Ce bi padli v roke italijanskega okupatorja, bi jih strašno mučiti. Končali bi na vešalih, ki so jih italijanski fašisti v Albaniji tako radi uporabljali v upanju, da bodo na ta način zavrti krepitev narodnoosvobodilnega gibanja. Pozneje so skupino Primorcev in Istranov vključiti v prvo albansko partizansko brigado. Komandant vrhovnega štaba NOV Albanije je bil v tistem času Sporo Moisiu, komisar pa Enver Hodža. Takrat je bil v Albaniji Svetozar Vukmanovič-Tempo. Ko se je vračal v Makedonijo, so se mu pridružili Jug, Križnič, Štekar in Beguš, drugi štirje pa so še nadalje ostali pri albanskih partizanih. Vsakemu posebej je pred odhodom vrhovni štab NOV Albanije izročil potrdilo, da se je boril skupaj z albanskimi partizani. Tako je tudi Valentin Jug prejel dokument tele vsebine: «Propustnica za potovanje. Na zahtevo I. brigade narodnoosvobodilne vojske se daje ta dokument... Valentinu Jugu..., ki je 25. marca 1943 dezertiral iz 53. artilerijskega polka divizije Arezzo. Skupaj s tovariši je takoj vstopil v vrste narodnoosvobodilne vojske Albanije in pokazal odločno voljo v boju proti fašizmu. Vsi so sodelovali v borbenih akcijah pri krajih Leskovnik, Permeti In Kučari, kjer so se dobro izkazali. Želijo v svoj rojstni kraj v Slovenijo, kjer bi lahko več prispevati v boju proti fašizmu. «Lado» v Kulturnem domu (Nadaljevanje na strani) Po velikem uspehu na turneji po SZ in ZDA prihaja k nam po dolgih letih sloviti jugoslovanski folklorni ansambel «lado» iz Zagreba. Hrvaški folkloristi bodo nastopili v Kulturnem domu v soboto in ir nedeljo, 26. in 27. t.m., obakrat popoldne ob 16. uri. .....................................................................................................................................................mimiiiiiimuiiiiiiniiiiiiMimiiiiimiiiimjiiiiiiim................................................. 25-LETNI JUBILEJ CANKARJEVE ZALOŽBE Zbirka «Sto romanov» v nad 10.000 izvodih Zbirke «Bios», «Mozaik», Knjižnica za starše in Knjižnica za mlade, acBela krizantema*, «Misel in čas» - V kratkem nova zbirka «BestseIlerji» Ni dolgo tega kar je Državna založba Slovenije proslavila pet indvajsettletnico svojega obstoja. Pred nekaj dnevi pa je isti jubilej proslavila tudi Cankarjeva založba. Ta založniška hiša je bila leta 1945 ustanovljena povsem na novo, predvsem z namenom, da začne izdajati marksistično literaturo. Leta 1950 se je Cankarjeva založba združila . s Slovenskim knjižnim zavodom, ki je bil ustanovljen po osvoboditvi, z namenom izdajati predvsem dela domačih avtorjev. Tako Cankarjeva založba zdaj izpolnjuje dvoje nalog: izdaja domača dela in skrbi za izdajanje filozofskih del marksizma in leninizma. Na enem kot na drugem področju je založba dosegla doslej velike uspehe. Na eni strani je odkrila mno ge danes znane in priznane slovenske pisatelje, kot so to na primer Danilo Lokar, Pavle Zi- dar in Beno Zupančič, ki so za kižbi ostali zvesti do danes. Na drugi strani p« te skoraj vse, kar imamo v slovenščino prevedenih del klasikov marksizma in leninizma, našim ljudem posredovala prav Cankarjeva založba. Svoj velik uspeh je založba dosegla s knjižno zbirko Sto romanov. Prvi letnik je izhajal celo v nakladi 24.000 izvodov. Zdaj stoji založba pred začetkom izdajanja sedmega letnika teh knjig, ld se prinesle slovenskim bralcem pomembna dela, predvsem tujega slovstva. Zlasti pa ob teh knjigah ni prezreti tehtno napi sanih uvodnih študij domačih literarnih zgodovinarjev, študij, ki so že same po sebi tehten prispevek k svetovni literarni zgodovini. Knjige zbirke Sto romanov izhajajo zdai v nakladi nekaj nad 10.000 izvodov, kar je dovolj visoka številka za slovenski •ntuiiiiuniiiiitimiitiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiniuiiiifiiiiiiiiiiiitiiHiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiii NA SPOREDU V POLITEAMA ROSSETTI «Striček Vanja» v Stalnem gledališču Režija Giulio Bosetti, v naslovni vlogi Ferruccio de Ceresa tčto delat,* ta stalno ponavlja-joči se, do skrajnih posledic izdelani motiv pri Čehovu, daje tudi s historičnega stališča slutiti na rusko degenerirano predrevolucijsko okolje ter podobo vsesplošne duhovne plitvine etiopskega človeka ob zatonu minulega stoletja. Tako duhovno pohabljenost človeka, ki ga je Čehov mojstrsko, s skoraj anatomsko seciranostjo o-pisal, pa nikakor ne gre pomilovati ali, kar je še hujše, speljati ob njem (človeku) sentimentalne bajke in ga opredeliti za sanjača, ki se izživlja in premaguje čas med banalnimi pogovori in srebanjem čaja iz samovarja, ki «ni nikoli dovolj topel*. Ne gre pa niti napadati ga. Treba ga je poznati do dna, ga razumeti in navzlic njegovim mnogoterim slabostim — ljubiti. In kaj pomeni naposled ljubiti tega človeka, tega tdjadja* na priliko, saj gre prav v tStričku Vanji* za zelo piker prikaz človeka, ki je vse življenje garal in garal, pri tem pa zapravil svoja najlepša leta in se nenadoma spomnil, da je ideal (če je sploh kdaj bil), za katerega se je boril, skrajno klavrn. To pomeni razumeti bistveni element dramaturgije Čehova, ki nikakor ni poantirana s sentimentalnostjo, pomilovanjem, sanjaštvom in, kot se prerado piše in govori, s slovansko dušo. pač pa z najširšim humorjem in da, zakaj ne, tudi s svojevrstnim cehovskim občutkom grotesknosti neke točno opredeljene kondicije. Mnenja sem, da se je Giulio Bosetti z veliko resnostjo in vestnostjo lotil razčlenjevanja *Strič-ka Vanje*, ki ga je režijsko pripravil za tržaški Štabile in ponekod celo zelo pravilno in ustrezno našel koordinanto med tem, kar je v samem tekstu in tudi v podtekstu tisti tipičen čehov-ski, skrajno liričen moment (poezija besede) in ono dramatično formo, ki se pri tem ruskem geniju kaže v skorajda paničnem molku govorečih mučnih tišin. Vprašanje zase je seveda, če je vse to dovolj oziroma, če je res najbolj pravilno (Bosettijeva razlaga v gled. listu sicer prepričuje, ne more pa povsem prepričati) napeti režijska jadra le v eno smer in tako hote spregledati to, kar je pri Čehovu burkaškega, z izbrušeno ostjo ioniziranega in, kot končna posledica k temu, absurdno grotesknega. Tale bežna opomba pa nikakor noče zmanjšati ali podcenjevati Bosettijevega tStrička*, ki je spričo številnih neuspelih uprizoritev Čehova, ki so hotele po vsej sili biti tsodobno aktualne in angažirane*, dovolj solidna in skrbno raztolmačena. Kar zadeva igralski delež, se bom z nekaj besedami omejil le na skupino petih igralcev, ki so me tako ali drugače prizadeli. Sentimentalnega idealista Astrova je z izrazno bogato in psihološko nadrobno niansirano igro tolmačil Giulio Bosetti, Giulia Lazzari-ni je z zanosom podala trpečo in vdano ter skromno Sonjo, medtem ko je bila Paola Bacci v vlogi njene mačehe morda za las pretoga, da bi lahko povsem prepričala o svoji bolečini. Precej nezanimiv je bil (zlasti v zadnjih dveh dejanjih) Ferruccio Ceresa kot striček Vanja, pri katerem sem v prvi vrsti občutil pomanjkanje tihe trpkosti, ki vseskozi spremlja tega razočaranca, tako, da je njegov nevrasteničen, skorajda zverinski nastop v III. dejanju postal skoraj odbijajoč. O Mariu Erpichiniju, ki je podal profesorja Serebrjakova, pa bi dejal le to. da je bil prej podoben kakemu dobro rejenemu in bradatemu dedku Mrazu, kot pa tipičnemu ruskemu inteligentu, fcf igra v tem delu še posebno vlogo. Drevesasto stebričje je bilo delo Giancarla Chiaramella, ki je tudi narisal kostume, vendar mislim, da bi se dalo ves scenski prostor še temeljiteje uporabiti. e. v knjižni trg. Cankarjeva založba nadalje izdaja dvoje popularnih knjižnih zbirk z naslovoma Bios in Mozaik. Medtem ko je Mozaik zbirka odličnih svetovnih romanov, pa je Bios zbirka poljudnoznanstvenih, strokovnih del z zanimivo, sodobno tematiko. Posebej pa bo Cankarjeva založba že v prihodnjem letu izdajala najboljše romane svetovnega slovstva, take, ki so v svetu bili deležni največjega zanimanja. To bodo knjige z naslovom Bestsel-lerji. Med knjigami Cankarjeve založbe ni prezreti dve knjižni zbirki poučne vsebine. To sta Knjižnica za starše in Knjižnica za mlade. Založba razmišlja, da bi teh knjig v bodoče izdajali manj, zato pa tehtnejša in obsežnejša dela. Izbrana dela domače književnosti, dela res posebne kvalitete so doslej in bodo še izhajala v zbirki Bela krizantema. S področja družboslovja pa je omeniti knjige zbirke Misel in čas. Svoj .jubilej .je Cankarjeva založba proslavila z izdajo nekaterih posebnih knjig. Med njimi so Josipa Vidmarja Slovenske razprave. Lenin: Imperializem najvišji stadij kapitalizma in Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih z ilustracijami arhitekta Borisa Kobeta. Prav tako je Cankarjeva založba izdala knjigo ing. arh. Marjana Musiča Arhitektura slovenskega kozolca, ki .je dobila tudi posebno nagrado založbe za leto 1970. (Cankarjevo nagrado sta dobili še knjiga Danila Lokarja «Silvan» in roman Bena Zupančiča «Plat zvona«). Ob jubileju .je Cankarjeva založba izdala že dolgo pričakovano zbirko slovenske poezije od narodne pesmi pa do danes, z docela novim pogledom na slovensko poezijo in uvodno študijo Draga Šege Sicer pa bo Cankarjeva založba še nadalje izdajala tu.je avtor je in domače pisatelje, za katere bo vedno našla prostora v svojih zbirkah, če bodo le dela kvalitetna. Dosedanje uspešno četrt-stoletno delo je porok tudi za prihodnje. Sl. Ru. Zbiranje sredstev za postavitev spomenika Srečku Kosovelu Pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva v Sežani so ustanovili iniciativni odbor za postavitev spomenika kraškemu pesniku Srečku Kosovelu odnosno za zbiranje sredstev za postavi- tev tega spomenika. Izvršni odbor občinske konference SZDL je v ta namen naslovil na vse sorodne organizacije na Primorskem in v ostali Sloveniji dopis, ki ga objavljamo tudi zato, ker je povsem naravno, da se bomo — kar je v ostalem v dopisu tudi omenjeno — tej plemeniti akciji priključili tudi Slovenci v zamejstvu, saj je Srečko Kosovel tudi naš in še posebno naš pesnik. Dopis odnosno obvestilo SZDL — Sežana se glasi: Da bi se primerno oddolžili našemu rojaku — kraškemu pesniku Srečku Kosovelu za bogato kulturno dediščino, ki nam jo je zapustil, smo se odločili za zbiranja sredstev za postavitev spomenika v njegovem rojstnem kraju. V ta namen je bil pri naši konferenci imenovan iniciativni odbor, v katerega smo Imenovali predstavnike družbenopolitičnih organizacij občine in skupščine občine, predstavnike ZKPO, TIS, slovenske kulturne delavce ter predstavnike naših rojakov z onstran meje. Težišče naših prizadevanj v tej akciji naj bi bila po dosedanjih razgovorih predvsem celotna Primorska ne glade na meja, čeprav bi preko nekaterih organizacij (klubi študentov. Društvo slovenskih književnikov) zajeli tudi ostale predele Slovenije. Zavzemamo se, da bi bila naša akcija predvsem množična, množična v tem smislu, da bi vsak zaveden primorski rojak ali Slovenec prispeval v ta namen po svojih možnostih. Razumljivo je, da pričakujemo razumevanje in prispevke tudi od samoupravnih organov delovnih organizacij. Omenimo naj tudi, da povezujemo naša prizadevanja in delo pri zbiranju sredstev za Kosovelov spomenik, z gradnjo nova osnovna tole v Sežani, ki bo poimenovana po tem pesniku. Kdor želi s svojim prispevkom omogočiti, da bo Srečko Kosovel dobil čimprej dostojen spomenik, lahko svoj prispevek pošlje Skladu za postavitev spomenika Srečku Kosovelu — Sežana na njegov tekoči račun pri SDK - Sežana, št. 5222-679-232. PREGLED NOVIH MLADINSKIH KNJIG FRANCE FORSTNERIČ« SRAKAČ črtice z medvojno tematiko Ne bd mogli reči, da nam knji-žic za mladino, ki se lotevajo življenja med zadnjo vojno vihro, manjka. Vendar večine strokovna kritika pa tudi mladi bralci niso sprejeti kdove kako ugodno. Bodisi da niso dosegle zadovoljive umetniške ravni, bodisi da » stajajo pri površnem čmo-beleffl slikanju, da jim manjka psihološke poglobljenosti ali pa, da celo zahajajo v neverjetnost ril karikiranje — kvalitetna tovrstna knjiga je redka. Temu se tudi ni čuditi, ko pa še vedno marsikdo misli, da je za otroke vse dobro, le da je nekaj napet« zgodbe okrog tradicionalnih motivov. Odkar pa Sinji galeb izdaja pri Mladinski knjigi tudi prevode iz tujih literatur to J® mladim bralcem moč primerja® tuje dn domače, se je ta ali književnik te domislil, da se J® mogoče stare tematike lotiti 1 vso umetniško zavzetostjo to ko uspešno konkurirati na domačem trgu najboljšim prevedem® mladinskim knjigam. Tako je P13' jetno presenetilo bralce postum-no izdano Seliškarjevo delo Fantu so zrasla ušesa in tako smo tudi z zadovoljstvom prelista2 najnovejšo knjižico v zbirki Sinji galeb, ki jo je napisal do sedaj samo kot pesnik in časnik® znani France Forstnerič. To J6 zbirka 14 črtic lz življenja deč® Srakača. To so psihološko poglobljen*' do kraja verjetne, toplo doživet« črtice v izbranem jeziku, napisane nadarjeno, z umetniškim ctt" tom tiste nevsiljive, na vid® skrajno preproste vrste, ki se * brez slepečih zunanjih učinkov zaničujoč vsakršen efekt, postopoma, stran za stranjo prepric' ljiveje vtihotapljajo v zavest, ko da na koncu prepričan odloz,s knjižico: spet smo dobili dobro ljudje in neka tako drugačna troška usoda. Poleg tega p« ^ do dijaki višjih razredov že z® li občudovati pisateljev slog ® odlično zgradbo nekaterih črti ’ na pr. Jabolko, Ribič, Česen, sanov, ki bodo nekatere g°t(^l končale v čitankah. 2al raV”j. prva in druga črtica v knjigi ® sta med najboljšimi in ne de* zaslutiti nekaterih ljubkih uto nin, ki jima slede. Knjiga no črtico obravnavati v šoU: PREJELI SMO KNJIGA 10. Za odbor za M1 MN...........................................................miiimnn...........■■■■•■■..nuni......................................................hm.....iiiiiiitmu.....................iiliHimimi......h""1" V svoji novi pripovedni zbirki «Le Panerie*. ki jo vodi znani tržaški slovstveni zgodovinar Bruno Maier, Je videmska založba «La Nuova Base« objavila roman «11 Ghebo« Elia Bartolinija. Gre za delo, ki ga je furlanski avtor napisal že leta 1946 z naslovom «La Cartera«, a ga tedaj ni mogel priobčiti, pa čeprav sta se o njem dokaj pozitivno izrazila prav tako Vittorini kot Co-misso. Minilo .je torej že skoraj petin dvajset let od tedaj in v teh dol gih letih je Bartolini večkrat vzel v roke svoj prvi roman in ga tu di skušal predelati v luči novih življenjskih in umetniških izkušenj, vendar se do letos ni mogel odločiti za objavo, če je zdaj to storil, pomeni, da pri pisuje svojemu prvencu dnigač ne pomene in da zato terja od bralca drugačno tolmačenje. Delo .je namreč očitno nastalo kot vojni roman iz partizanske borbe, katere se je avtor oseb no udeležil, saj je bil delj časa aktiven član partizanskih brigad, ki so delovale v Furlaniji no obeh bregovih Tilmenta. V njem je tako mnogo avtobiografičnega gradiva in mnogo sklicevanj na točne zgodovinske, zemljepisne in ideološke podatke. Bralcu se zato skoraj naravno ponuja epsko tolmačenje, ki pa ga ie avtor morda že od vsega početka odklanjal. Prav zaradi tega je naj brž svoje delo — po prvem iz jalovelem poskusu, da bi ga ob javil — obdržal v svojem predalu. In če ga je iz njega vzel, ga je vzel samo zato, da bi skrbno odstranil vse junaške prehode in poudaril rajši psihološko osnovo. Samo na ta način je namreč lah ko uskladil «H Ghebo« z umetni škim vzdušjem 3vojih zrelejših del, ki so, kot je znano, pred- vsem magične blodnje sodobnega človeka v banalni in vendar pošastni stvarnosti naših dni. V luči tega, kar smo pravkar povedali, se nam zdi. da res ne kaže jemati najnovejšega Barto-linjjevega dela kot vojni roman. V njem je sicer govor samo o partizanskem življenju, o partizanskih akcijah, o primitivnih strasteh in o nasilju, ki je videti samo po sebi umevno. Vendar pravih junakov ni. Protagonist romana .je siva vsakdanjost, ki ji uspe poplitviti tudi največja junaška čustva in najžlahtnejše m najčistejše misli. Ljudje so kot sence, ki se brez navideznega razloga premikajo v poltemi in ne morejo docela uresničiti nobe ne želje. Zato so zagrenjeni. Zato preklinjajo. Zato umirajo brez velikih bolečin in živijo brez ve likega veselja. Njihova duševna stvarnost se proti logiki ujema * zunanjo stvarnostjo. V tem pogle du ni nobenega trenja in nikakršnih kontrastov ali konfliktov, Id bi lahko sprožili dramatične posledice. A prav zaradi tega ni točne meje med realnostjo in irealnostjo in tako se na primer tudi najvažnejša vojaška akcija razblini v nič prav tako kot n® reče sanje, ki jih prekinjajo drt ge prijetnejše ali tudi mani Pn jetne sanje. Vzdušje romana je tako od ** četka do konca halucinatortčn' ni pa nobene obsedenosti v P“ navijanju vedno podobnih #■*“? cij in misli. Bartoliniju uspejo držati raven svojega pripove«" vanja na konkretnih tleh. kar «®j omogoča poetično zelo veljaj kontraste med vsakdanjo »tv8 nostjo in njeno pro.jekd.jo v a vekovo duševnost. j. Razume se. da pušča tak jem precej grenak priokus v hrt cu, ki z avtorjevo pomočjo °° kriva v sebi žalostne duševa praznine in doka) klavrne rt®® ce. Priznati pa je treba, da » za zelo prefinjeno pripovedno “ motnost, ki pozitivno usklaja ročilo z najbolj smelimi poetu® sodobne estetike in v tem P0*1 „ du je «11 Ghebo« prav gotovo višini najboljših Bartolini.jevih d* Josip T«vč»r h mladinsko knjigo! Koliko posluha za otroško dušo, koliko čuta za pravšne besedo v pravem trenutku, kak®18 panorama jasno izrisanih o*®" Skali in odraslih postav s®® medvojne stvarnosti nekje Dravskem polju. V vseh črtic® pa ostaja glavni opazovalec občutljivi bajtarski otrok Srak®’ zrasel v družini zagrenjene meter«, zapitega očeta in kop®* bratcev in sestric. Postopoma ® stikljtvega in naježenega fanti® rese skozi izkušnje v dečka od; prtih oči, ki se mu oče to m®1 odkrivata v novi luči. Deček ra' zumeva čedalje več. Vedno n za njegova leta prehuda doživlja ga utrjujejo in kalijo. Mio® bralec bo z njim sočustvoval, o® čudoval njegovo občutljivost ® resnost in spoznaval medvOP čas skozi prizmo otroške duš*1' nostl. Iz knjige mu bo zrasla P®" doba štajerske pokrajine, iz bodo zaživeti njeni polnakrv® de® dokument časa, kot psiholog® študijo ln kot literarni dosež®" l- čast Mladinski knjigi, ki ved® ne zadene želja braloev in kov, tokrat pa Je zadela oo na glavico«. Marsikateri fesor slovenščine ali učitelj z® njih razredov bi moral knji«0 . te priporočiti, marveč tudi kri®; lož«1*' štvo in knjigotrštvo pri Gosp£ danski zbornici SRS izdaja zaU ba Lipa v Kopru. SODOBNOST. Leto XVIH. št 12. IN A. ReJazione sulTandamento d® la gestione nel quinqueonio l90* 1066. SSa/SS™ ■ Eli« Bartolini.- «11 Gheb<>» 20. decembra 1978 NOVO V ZBIRKI -»KNJIŽNICA NOV IN POS> M PARTIZANIH V ALBANIJI IN MAKEDONIJI (Odlomek iz knjige Srečka Vilharja in Alberta Kluna «Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki») (Nadaljevanje s 4: strani) 1^- ______________________________ ■tto so premeščeni iz NOV Albanije v NOV Jugoslavije rjktedomije). Komandant štaba: major Spiro Moisiu; politič-: komisar: Enver Hodža. 13. avgusta 1943.»15t> Se pred kapitulacijo Italije je odšla v partizane tudi skupna Primorcev in Istranov iz divizije Firenze, ki je bila ganjena na območju Debra .To so bili: Peter Galo, Viktor •tos, Mario Vidmar in Vipavec. Vključili so se v Prespanski klred ki se je boril zdaj na jugoslovanskem (makedonskem) *&j na albanskem ozemlju. Vsi štirje so ob kapitulaciji Italije letovali pri razorožitvi italijanske vojaške posadke v Debru. Tudi v Makedoniji so partizani snovali najprej odrede in Jtaljone. Nov zagon partizanstvu je dala kapitulacija Italije, ^ogi borca so takrat hiteli na osvobojeno partizansko ozem-? v Debarco, da bd tam osnovali še nove partizanske enote, p gorata pokrajina leži severno od Ohridskega jezera ob ffdnjem m gornjem toku reke Sateske. Debarca je bila ena * najmočnejših makedonskih partizanskih postojank. Tjakaj » prihajal tudi Svetozar Vukmanovič-Tempo, eden glavnih ^Sanizatorjev KP Makedonije. Jeseni 1943 sta se v Debaroi Mrževala CK KP Makedonije in glavni štab NOV Makedonije. kapitulaciji Italije so se tam začeli zbirati Primorci in ■‘tram ki so bili do tedaj bodisi pri grških ali albanskih parti-•toih. Glavni štab NOV Makedonije je osnoval 11. novembra %3 v vasi Slivovo (Debarca) 1. kosovsko-makedonsko brigado. °je bila v Makedoniji prva brigada NOV. Vanjo se je vkiju-% tudi četa Primorcev in Itranov (37 primorskih Slovencev " 8 istrskih Hrvatov).159 Brigada je imela štiri bataljone in močno pratežno četo (težke strojnice in minometi). Tudi tej enoti je bila skupina Primorcev in Istranov. Sklepati * smemo, da so se nekateri Primorci in Istram borili še 1 drugih makedonskih partizanskih enotah.160 ‘ Prva kosovsko-makedonska brigada je dala makedon-JMUu partizanstvu močan zagon. Da bi preprečili nadaljnjo "epitev narodnoosvobodilnega gibanja v Makedoniji, so Nemil in balisti v začetku decembra 1943 z vseh strani napadli Abareo. Glavni štab NOV Makedonije je tedaj sklenil, da se •tora l kosovsko-makedonska brigada prebiti prek albanskega ■^ja’ v Egejsko Makedonijo. Na tej dolgi in naporni poti, v Jtogu in mrazu, je bila brigada večkrat obkoljena, toda vselej , Je znala rešiti iz obroča. Južno od Kožufa se je povezala ^bataljoni iz Tikveša. Tam je glavni štab osnoval še 2. make-•Jtosko brigado. Obe brigadi sta ves december in januar na-Kflali bolgarske vojaške posadke v Tikvešu in sovražnikova »Itišča vzdolž proge Djevdjelija - Negotino Ker je bilo ^todnoosvobodilno gibanje v vzhodni Makedoniji slabše raz-Jto, je debila 1. kosovsko-makedonska brigada nalogo, da ”0clre v smeri Kumanova in Velesa. Ta velika akcija make-Joških partizanov je znana pod imenom »(februarski pohod« J izredno krvavih bojih se je morala vrniti na grško ozemlje. 5*&njši skupim partizanov se je posrečilo prebiti v okolico Janova in tamkaj močno razgibati množice. Prav tam je "a kmalu zatem ustanovljena 3. makedonska brigada. Eno najhujših ofenziv so makedonski partizani doživeli ?aJa in junija 1944. Nanje so navalile tri bolgarske divizije, nemške 297. divizije in močne skupine balistov. Ko se je ^nziva končala, je 1. kosovsko-makedonska brigada vnovič "Mrla v vzhodno Makedonijo. Začel se je nov močan priliv mA.. OPATIJA ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE EER ODPRI VSE LETO Prijeten nam bo vaš obisk ob božičnih praznikih v partizanske enote. Nastale so nove brigade in kmalu zatem še divizije in korpusi. Novembra 1944 so makedonski partizani osvobodili vso Makedonijo. Primorsko-istrska četa 1. kosovsko-makedonske brigade je zaslovela kot ena najbolj borbenih partizanskih enot v Makedoniji. Kot posek..o hrabra partizana sta se proslavila Ivan Mejač, ki je s svojim «šarcem» sejal strah in trepet med sovražniki, in pa Jože Podgornik, eden od najboljših jurišniikov v brigadi. Preživeli boroi pripovedujejo, da je vpadal v bolgarske strelske jarke, skakal skozi okna okupatorjevih barak in obračunaval s sovražnikom kar s puškinim kopitom, četa Primorcev in Istranov je zgubila v bojih 19 mož. Dne 12. junija 1944 je padel Jože Podgornik. Sovražna krogla ga je zadela na Karaorman planini. Po boju je Ante Valentič, komandant bataljona, izjavil: (»Klanjam se grobu junaka Podgornika in odkrivam se najboljši četi najboljše brigade v Makedoniji.«161 Primorci in Istrani so se po vojni vrnili domov ponosni, da so lahko prispevali svoj delež k svobodi v vrstah albanskih, grških in makedonskih partizanov.162 PALAČE HOTEL PORTOROŽ VAM NUDI KOPANJE LN RAZVEDRILO PO IZREDNO NIZKIH CENAH. POSLUŽ1-TE SE POKRITEGA PLA-VALNEGA BAZENA 25 x 12,5 M — SAUN — TERMALNIH KOPELI IN NOČNEGA BARA VABLJENI! ter igralnice. 152 Vladimir Dedijer, Jugoslovansko-albanski odnosi (1939—1948). LP, Ljubljana 1949, stran 35. 132 Franco Benamti, La guerra piu lunga, Albania 1943—1948. Mursia, Milano 1968 (dalje navajamo Benanti, La guerra piu lunga) stran 17. 154 Ta armada je imela svoj štab v Tirani, razporejena pa je bila takole: IV. korpus s štabom v Draču je imel divizijo Perugia v južni Albaniji, divizijo Parma na območju Valone, divizijo Brtn-noro na območju Kraje in konjeniški polk Monferrato na območju Berata; XXV. korpus je imel svoj štab v Elbasanu, divizijo Firenze na območju Debra in divizijo Arezzo na območju Korce. Območje Skader—Kosovo—Metohija pa je držala divizija Puglie. V Albaniji so bili še močni oddelki karabinjerjev, letalstva in nekaj enot italijanske vojne mornarice. Takšna je bila razmestitev IX. armade na dar. kapitulacije Italije (Benanti, La guerra piu lunga, stran 40). 155 Benanti, La guerra piu lunga, stran 43. 156 Zdravko Jug, Slovenski partizani v Albaniji in Makedoni', stran 1 (v rokopisu). m To so bili: Franc Beguš, Dominik Bogataj, Franc Grabelj, Zdravko Jug, Franc Križnič, Ivan Kurinčič, Franc Picukn in Karlo Štekar. (Zdravko Jug, Slovenski partizani v Albaniji, stran 1.) 155 Prevod iz albanščine. Glej izvirnik na strani 109. 1511 Slovenski partizanski četi v Makedoniji so pripadali tile preživeli borci: Beguš Franc, Božič Jakob, Brezavšček Srečko, Cergolj Albin, Čermelj Bruno, Galo Petar, Hribovšek Mitja, Ipavec Kar.o. Jug Zdravko, Komel Ivan. Komel Janko, Kos Viktor, Knžič Franc, Makuc dr. Andrej, Maljavec Anton, Peric Mirko, Premelj Rihard, Rapaik Joško, Rundič Jože, Starčič Ivan, Stranšek Anton, Tavčar Dušan, Valenčič Janez, komandant kosovskega bataljona, Vidmar Marijan, Vodopija Željko, Vovk Karo in Zidar Alojz. Četa je bila formirana pred kapitulacijo Italije. Komandir je bil Slavko Gaberšček, komisarka čete pa Mara Gadov (sedaj stanujoča v Beogradu, Dušana Dugaliča 13). Pozneje je bila sovenska četa vključena v Kosovsko-metohijski odred, 11. novembra, ko je bila formirana I. makedonsko-kosovska udarna brigada, pa je bila četa vključena v drugi bataljon te brigade. 160 V Bistrenici (Makedonija) so imeli emigranti s Primorskega in iz Istre svoje naselje. Mnogi so odšli v partizane. Med njimi je bil tudi Franc Fortunat iz Volč piri Tolminu, ki je aprila 1945 padel v bojih pred Zagrebom. V Makedoniji se je priključil partizanom tudi primorski emigrant Izidor Pegan, doma s Krasa. Postal je komandant ene od makedonskih brigad. 161 Alojz Zidar, Slovenska četa v Makedoniji. Borec 1958 (6), stran 299. 1S2 PADLI BORCI SLOVENSKE ČETE V MAKEDONIJI (I. ma-kedonsko-kosovska brigada): 1. Slavko G&bršček, doma iz okolice Kobarida; prvi komandir slovenske čete; padel blizu vasi Kolari — Debar dne 5. novembra 1943; pokopan v vasi Milinci; stopal v NOV pred kapitulacijo Italije. 2. Karlo Štekar, doma iz Vipave; desetar; padel pri Grmi reki februarja 1944; stopil v NOV pred kapitulacijo Italije. 3. Bogomil Rupnik, dama s Črnega vrha; padel decembra 1943 v Fuštanu, Egejska Makedonija; stopil v NOV pred kapitulacijo Italije. 4. Albert Stanič, doma iz Prvačine; pomočnik kom. čete; padei 6. februarja 1944 v bližini vasi Orahov dol — Prilep: stopil v NOV pred kapitulacijo Italije. 5. Jože Podgornik, doma od Nemcev pri Trnovem; padel na Karaormanu 22. junija 1944; pokopan v vasi Zbažde — Debar; stopil v NOV pred kapitulacijo Italije. 6. Ivan Jurca, doma iz vasi Jurcani — Istra; padel 9. julija 1944 pri napadu na Debar; stopil v NOV po kapitulaciji Italije. 7. Ivan Mahnič, doma iz Lokve pri Divači; padel 9. julija 1944 pri napadu na Debar; stopil v ELAS pred kapitulacijo Italije. 8. Slavko Povh, doma iz Ilirske Bistrice; padei pri vasi Srb ljana — Kičevo septembra 1944; stopil v NOV po kapitulaciji Italije. 9. Leon Vogrič, doma iz Čiginja; padel nekje na albansko-make-donski meji aprila 1943; stopil v NOV Albanije 1942. 10. Ivan Korenčič, doma z Goriškega; stopil v NOV Albanije aprila 1943; padel na ozemlju Albanije konec leta 1944. 11. Marino Cesar, doma iz okolice Trsta: padel 3. novembra 1943 pri Bukoviku — Kičevo; stopil v NOV pred kapitulacijo Italije. 12. Anton Pavlič, doma iz Rižane; padel februarja 1944 na bo- gomilskem pohodu; stopil v NOV po kapi tu'ariji Italije. 13. Dušan Tušar, doma iz Cerknega; padel na bogomilskem po- hodu februarja 1944; storil v NOV pred kapitulacijo Italije. 14. Aleks Bajlovič, doma iz Zadra; padel na bogomilskem pohodu februarja 1944; stopil v NOV pred kapitulacijo Italije. 15. Ugo Valentinčič, doma iz Podbrda na Tolminskem; padel na bogomilskem pohodu februarja 1944; stopil v NOV pred kapitulacijo Italije. 16. Ludvik Jankovič, doma iz Prelaz pri Divači; padel na bogomilskem pohodu februarja 1944; stopil v NOV po kapitulaciji Italije. 17. Ivan Draščič, doma iz okolice Pazina; padel na bogomilskem pohodu februarja 1944; stopil v NOV po kapitulaciji Italije. 18. Ivan Meden, doma iz Pulja; padel v Debru 9. julija 1944; stopil v NOV po kapitulaciji Italije. Padlo jih je 19. Za enega nd bilo moč najti podatkov. Veljaven od 20. do 26. decembra 1970 TmiMCID^KlUHlL Tekoče qorlvo za ogrevanje KEROSHELL Petrolei za ogrevanje doma telefonirajte nai 811-304 — 812-316 LA NAFTA dl FURLAN GIUSEPPE - Rio Prtmarlo t - TRST ELEGANCA KVALITETA FIMAR MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA SEZONSKI MODEII Trleste - Trst Corso Halla 1 Telefon 29-043 OVEN (od 21. 3. do 21. 4.) V prvih dveh treh dneh boste zelo razpoloženi in vse vam bo teklo kot namazano. Nato se bo zataknilo. Nerodno bo tudi s sodelavci. V ljubezni pa boste imeli srečo, kot že dolgo ne. Kar se zdravja tiče, nobenih skrbi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Če ste ubrali pravilno pot, bo vse prav, če ne, bi se vam znalo kaj pokvariti. Pa tudi v vaši običajni družbi boste morali nekoliko popaziti na svoje obnašanje. Ljubljena oseba je upravičeno nerazpoložena. Kar se zdravja tiče, bodite nekoliko previdna. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Čas je primeren za začetek nekega plodnega sodelovanja ali trgovinske dejavnosti. Na vas je, da se odločite. Verjetno se boste morali odločiti tudi v nekem vprašanju čustvenega značaja. Ne prenaglite se. Glavobol in živčnost-. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ves teden bo zelo napet. Dela in opravkov bo veliko. Dohodki ne bodo majhni, izdatkov pa bo še več. Kljub vsemu boste zadovoljni in to bo vplivalo tudi na vaše družinsko okolje. Ne hodite preveč vsiljivi do neke osebe. Zdravje dobro. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pripravite se za nekaj zelo napornih dni. Roke bodo polne dela, listnica pa bo bolj prazna. Obračun vendarle ne bo negativen, ker bo vsaj srce polno. Tudi ljubljena oseba bo pripomogla, da vam bo teden dolgo ostal v spominu. Zdravje odlično. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Svojega nerazpoloženja ne kažite pred tekmeci. Drugič več previdnosti in vse se bo uravnalo. V družini in va ši ožji družbi se boste uveljavili in se počutili zelo dobro. Izkoristite priložnost za težje poznejše dni. Malo živčnosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nekaj težav bo na delu ali v službi. Kdor se ukvarja s trgovino, mu tudi ne bo teklo vse, kot si želi. In vendar bo teden kar dober. V ljubezni bo nekaj novega, veselega. Kljub temu bi ne bilo prav se v tem prenagliti. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Odlične perspektive. Posebno velja to za ljudi, ki jim je trgovina poklic. Kdor je bolj drzen, bi mogel v tem primeru doseči nenavadno velik u-speh. Uspehi se vam nakazujejo tudi v ljubezni, ki pa ne sme biti avantura. Glavobol bo vse. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Uredili boste razmere, ki so vas precej zaskrbljale. Res ne bo vse, kot ste si želeli, vendar slabo ne bo. Drugič bi ne bilo napak poklicati na pomoč ijudi, ki se na stvar bolje razumejo. Kar zadeva ljubezen, vse po starem. Zdravje odlično. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Čas je primeren, da se previdno lotite načrtov, ki so vam jih že odklonili. Za to pa bo potrebna nekoliko drugačna taktika, kot ste je va jeni. Tudi v ljubezni ne rinite skozi zid, ko pa so tudi druge poti. Mot nje na jetrih ali kaj podobnega. VODNAR (od 21. 1. od 19. 2.) Perspektive so dobre. Razmere prav tako. Če boste zavihali rokave, bo vse prav, če ne, bo izgubljena edinstvena priložnost. Če neke vaše želje niso prevelike, boste mogli reči, da ste preživeli lepe trenutke. Prehladili se boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Delali boste veliko in zdelo se vam oo, da je vse prav in vendar bo obračun ob koncu tedna bolj reven. Naj vas to ne spravlja iz ravnotežja. Tudi trenutno nerazpoloženje neke osebe še ni znak, da vas ne ljubi. Pazite na prehlad. MOSKVA, 19. — Pri Zaharjev-skem rudniku, ki je oddaljen kakih 15 km od Uljanovska, so des ni breg reke Volge porušili. Pri tem so prišle na dan starodavne usedline. Paleontolog J. Kabanov z univerze Lomonosov v Moskvi je pri svojih raziskavah odkril v skladu temnih usedlin velike kosti. Nadaljevali so z raziskavami in izkopali okostji dveh vodnih zavrov, ki so živeli na zemlji pred 110 do 125 milijoni let. Okostji, ki sta ohranjeni skoraj v celoti, sta dolgi kakih šest metrov. Razstavili jih bodo v paleontološkem muzeju moskovske univerze. KRIŽANKA 1 2 3 r L J 6 6 7 8 9 10 r r- 13 u 14 iš~ 16 17~ liT ■ ■ W ■ m 20T rr 22 23 m 24 26 26 m 27 h W ; 29 1” 31 m r 3 33~ 34 36 f ! p 37 9 1“ 39 40 41 l 42 43 ■ uT 4!> 47 ur 49 9 60~ 61 P r- 9 64 66 66 t sr h 69~ ter Z ; . . _______ . _ r n 61 - VODORAVNO: 1. tiskovna agen-i cija SZ V Moskvi, 5. nekdanji os- J mošolec, 12. večji kos pohištva, 14. gramatika, 15. sporazum, poravnava, 12. ljubkovalno ime za očeta, 18. veznik, 19. del obraza nad očesom, 20. po vsem svetu razširjena dišavnica, 21. zelenica v puščavi, 24. nravoslovje, 27 industrijska rastlina, 28. gostinska soba, 30. popularna Verdijeva opera,' 32. kemični znak za tantal, 33. potomci Nizozemcev v Južni Afriki, 34. odlični francoski filmski komik (Jac-ques), 36. okrajšava za «poš.ni pre-dal», 38. psihotehnkVii preizkus za ugotavljanje duševnih zmožnosti, 40. izobrazba, 42. makedonsko koio, 44. kamenina, kd se da klati v tanke plošče, 46. barva igralnih kart, 48. poljski pridelek, 50. moško ime, 52. kemični znak za aluminij, 53. vzvišen prostor v gledališču, 54. človek, ki snuje, 57. značaj, 59. veliko industrijsko mesto v SZ, znano po hudih bojih v drugi svetovni vojni, 60. demon maščevanja v starogrški tragediji, 61. grobnica. NAVPIČNO: 1. največje azijsko mesto, 2. močno razstrelivo, 3. ameriško moško ime, 4. orožje žanjic, 5. ime ameriške filmske igralke de Havillarvd, 6. del celote, 7. kratica televizije, 8. pokrajina v Vietnamu, 9. naprava za navijanje, 10. sol ocetne kisline, 11. namera, naklep, 13. eden od danskih otokov, 14. konec življenja, 16. visok steber v obliki piramide, 22. del ust, 23. naglasno znamenje, ostrivc, 25 lov na največje morske sesalce, 26. ime poljskega pesnika Mickievvicza, 29. grški bog divjega vojskovanja, 31. prvi znani rimski založnik, Cicero-nov prijatelj, 35. letoviško mestece pri Opatiji, 36. sklenitev zakona, 37. del miznice, 39. športni vaditelj, 41. mesto blizu jezera Aral, 43. obsežno glasbeno delo, 45 ime slovenskega violinista Ozima, 47. drevo ali grm, ki raste pri nas ob jadranski obali, 49. vrsta preproge, 51. nikalni pri- , 54 število z dvema ničlama, 55. izumrlo govedo, 56. dolga doba, 58. avtomobilska oznaka Kutine. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. start, 6. maksi, 11. stelja, 12. Obrazi, 14. lirika, 15. kraal, 16. dir., 18. Emesa, 19. trans, 20. Bra, 21. volt, 22. drevo, 23. trik, 24. in, 25. brada, 26. kraja, 27. aktovka, 30. brana, 31. rabat, 32. Kranj, 33. Homer, 34. premier, 36. Lehar, 57. taksa, 58. ei, 40. ukor, 41. kokot, 42. Aral, 44. PTT, 45. T>oren, 46. Ozalj, 47. aa, 48. pirit, 49. stavka, 50. Rjazan, 52. alinea, 53. oralo, 54. Hasan. ........................................................................iiiiihiiiii..........................................n...............................iimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiii........ SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje t tvojimi tovorno-potniškimi ladjami) redno linijo okoli ivata, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vtem tvetu z modernimi trantportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 Ion noiilnotti. Za vte informacije te obrnite na upravo podjetja) ■SPLOŠNA PLOVBA* — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naša agenta po vtam tvetu Talezi) 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Talegrami: Plovba Piran Telefon) 73-470 do 73-477 Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. MontecchI 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Ul' sv’ Fran,:iška 20 Telefon 37 338 Snr 950 ,ir,~Vnapr/!i' Se,rtle,na 2.700 lir. polletna 5.200 lir, celoletna v.ouu ur. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir SFRI nn«. Požtnf rekoč'''3 č ,6dnU V nede,i° 70 Par' mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 20. decembra 1970 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolptfa: trgovski 150» finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 50™ Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upr*vl-Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliciti Italiana*. beseda. Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT ■ Trst NADALJEVANJA S 1. STRANI Slovenci in Italijani v skupnem boju sebej do izraza ob fašističnih izgredih v Trstu. Prav mladinske organizacije najrazličnejših političnih strank in skupin, so bile pobudnice za protifašistično manifestacijo, h kateri so takoj pristopili slovenski mladinci, mladina ACLI in organizacijo katere sta prevzeli tržaška občina in pokrajina. Mladina je bila ob tej prilož-. nosti kritična, ker ji je bilo to premalo. Za njo so vprašanja že zdavnaj rešena, za njo ni mogoče več govoriti o sovraštvu, temveč je treba iti mnogo dlje in tudi na bolj odločen način izraziti antifašizem. Mladina je dokazala, z množično udeležbo na antifašistični manifestaciji, s svojimi lastnimi manifestacijami, z resolucijami in izjavami medšolske-ga odbora ter študentskega gibanja, da je zrela za nadaljevanje boja, ki je v korist nas vseh, Slovencev in Italijanov na teh tleh, predvsem pa v interesu miru in sodelovanja, za pravičnejšo družbo. Skupno zasedanje CGIL, CISL in UIL predvsem naslednje točke: 1. občasno sklicanje takih skupnih zasedanj glavnih deželnih odborov; 2. vzajemno posvetovanje pri izdelovanju stališč o deželni gospodarski politiki: 3. ustanovitev enotnega operativnega središča za reforme, z nalogo, da preuči, utemelji in predlaga način reševanja posameznih družbenih in gospodarskih problemov na deželni ravni; 4. skupni seminarji, predvsem na osnovi, o pomenu boja za družbene reforme. V zaključku obsojajo trije glavni odbori CGIL, CISL in UIL položaj v Španiji in dogodke na Poljskem. Pri tem poudarjajo, v obeh primerih, pomen samostojnosti sindikalnih organizacij. Razprava je bila, po uvodnem posegu Armata, zelo živahna. Vanjo so posegali, med drugimi, tudi Lovero Renato (Godca), Ma-ieron (Videm), Beltraminijeva (Videm), Furlan ' (Gorica), Bravo (Pordenon), Marchesan (Videm), Degrassi (Trst), Martini (Gorica), Calabria (Trst). Skoraj vsi so v svojih posegih poudarili misel, d amora priti sindikalna enotnost na bazi, v tovarnah, kjer se že preraščajo tradicionalne strukture sindikalne prisotnosti. Kako? Tako, kot že sedaj spontano prihaja do volitev enotnih tovarniških svetov preko delegatov proizvodnih obratov, z izplačevanjem ene same članarine v skupen sindikalni fond, z zamrzovanjem vpisovanja v posamezne sindikalne frakcije z letošnjim letom, z uveljavljanjem organov delavskega vodenja bojev in življenja v podjetjih, kot so zbori delovnih kolektivov. Posebno važna je, po mnenju večine, odprava zastarelih notranjih komisij, ki jih morajo zamenjati znatno bolj politiziram tovarniški sveti. »Združevalni proces gre vzporedno z izoblikovanjem enotne strategije za dosego socialnih reform in spremembe gospodarskega sistema* je [»udaril delegat in zavrgel teze o »nedozorelosti* enotnosti ali o preveliki ločenosti posameznih strok itd. 78 članov raznih sindikatov je predložilo malo pred zaključkom seje predlog resolucije, v katerem določajo roke za združevalni proces. Resolucija je bila, nekako, sprejeta kot priporočilo. Roki za ta proces, so sledeči: do 30. aprila 1971 izvolitev tovarniških svetov, kjer jih še ni: do 30. junija 1971 izvolitev skupnih conskih in pokrajinskih sindikalnih svetov; do 31. decembra 1971 sklic ustanovnega kongresa nove enotne sindikalne zveze. Medtem naj bi sindikalne frakcije olajšale združevalni proces z razpravo in objavljanjem svojih proračunov, «zamrzitvijo» vpisovanja z letom 1970, skupnim včlanjevanjem za 1971, skupnim tiskom, skupnimi podpornimi in skrbniškim uradi, razpravo o statutu nove enotne sindikalne zveze. Udeleženci so nadalje sprejeli na znanje resolucijo, ki obsoja tržaški sindikat CCdL - UIL, ker se demonstrativno ni notel udeležiti tega skupnega srečanja. Med razpravo pa je neki goriški sindikalist celo povedal, da leze tržaška CCdL . UIL s svojo politiko celo na druga področja. Tako je organizirala svojo sekcijo v ronski FIAT. To podjetje je bilo edino, ki ni stavkalo za reforme, prejšnji torek, zaradi zelo visokega odstotka stavkokazov! Vsekakor pa so bili vsi mnenja, da je treba stališča tržaške UIL pobiti predvsem s prepričevanjem njenih članov. Za zaključek še ugotovitev enega izmed udeležencev v razpravi: sindikat in delavci postajajo v tem procesu, ki je tesno povezan z bojem za reforme, osebek kot razred. Bonaccini (CGIL) iz Rima, ki je zaključil sejo, je najprej poudaril, da ni položaj v tem trenutku prav rožnat. Nadaljuje se represija, medtem ko sta gospodarska in politična desnica stopili v frontalni spopad z delavskim gibanjem in množičnim nastopom za reforme. Bonaccini je poudaril zamisel sedanjega sindikata, ki je globoko družbeno zavzet, torej političen, in tovarne ( ki ni otok, ki ga obkroža družbena stvarnost, temveč jedro politične in družbene stvarnosti. Jesenski sindikalni boji in »statut o pravicah delavcev« nudijo v tovarnah velike možnosti, ki jih morajo delavci in sindikati izkoristiti do zadnjega. Tudi Bonaccini je poudaril, da je prisotnost sindikalnih frakcij v tovarnah začasnega značaja. V hitrejšem razvoju jih morajo nadomestiti enotni demokratični in samoupravni organi, kot so zbor delavskega kolektiva, delegati proizvodnih enot in tovarniški sveti. Poslanec A. Škerk ni in zakon štev. 935 iz 1956. leta, ki ukinja prepoved uporabe slovenskih osebnih imen. Naš zakonski predlog se dela na 17 členov in načeloma vsebuje predloge in zahteve Slovencev v Italiji. Predvsem gre za ukinitev vseh fašističnih zakonov, ki še vedno obstajajo in Id kršijo pravice državljanov slovenskega jezika ter njih skupnosti kot take. Poleg tega se predlaga odobritev vseh onih norm, ki jih predvidevajo ustava, londonski sporazum in deloma tudi deželni statut, ki zagotavljajo na organski in globalna način normalni razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Pred kratkim je bil izdelan v podporo tega večletnega boja Slovencev v Italiji skupni memorial, ki vsebuje zahteve Slovencev in katerega je podpisalo 27 predstavnikov strank in gibanj, ki združujejo skoraj v celoti slovensko narodnostno skupnost. Skupna resaluc/ja je bila poslana predsedniku vlade poslancu Colombu in se je istočasno prosilo, da čim prej sprejme delegacijo omenjenih predstavnikov. Izkoriščam to priložnost, da ponovim zahtevo, da bo predsednik vlade, čim prej možno sprejel omenjeno delegacijo. Nepriznanje nacionalnih pravic Slovencev nudi dobro priložnost neofašistom, da ponovno napadajo etnično manjšino, kot se je to zgodilo 8. decembra v Trstu, ko so napadli in pretepli pet slovenskih študentov. Ta moja kratka izvajanja zaključujem s pozivom vsem političnim skupinam poslanske zbornice, ki se sklicujejo na odporniško gibanje, kot s pozivom predsedstvu poslanske zbornice in predsedstvu vlade, da podpro moj zakonski predlog in da olajšajo parlamentarni postopek, da se končno doseže pravica za prebivalstvo, ki je v preteklosti toliko pretrpelo. Prav v teh dneh razpravljamo in odobravamo zakone, ki se nanašajo na drugo etnično manjšino, na manjšino v Zgornjem Po-adižju. Začnimo čimprej razpravo, da bi lahko prav tako zadovoljivo rešili tudi vprašanje nacionalne manjšine v Furlanijl-Jultjsfci krajini. Predsednik: Kolikor se nihče ne upre, vprašam vlado, če ima kaj za reči? Sartd (podtajnik za notranje zadeve): Vlada, z običajnimi pravnimi rezervami, nima nič proti. Caradonna: To je sramota! škerk: To je obtožba za vas. Predsednik: Dam na glasovanje predlog poslanca Skerka in drugih. Predlog Je bil odobren. Tudi v naasm uredništvu sprejemamo prispevke za šoio-spomenik v Cerknem PO UGRABITVI ŠVICARSKEGA POSLANIKA BUCHERJfl Brazilska vlada skuša zavlačevati pogajanja Oblasti zahtevajo nov seznam jetnikov, na katerem morata biti Bucherjev «lastnoročni» podpis in datum ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA V MOŠKI B LIGI RIO DE JANEIRO, 19. — Spet je prišlo pri pogajanjih med ugrabitelja švioarskega poslanika Bucher-ja in brazilsko vlado do zastoja. Opazovalci menijo, da skuša vlada na vse načine zavlačevati in odlašati z izpustitvijo 70 jetnikov, ker lahko na ta način policija nadaljuje s svojimi preiskavami in zasliševanji. Brazilska vlada namreč ni sprejela včerajšnjega seznama jetnikov, kljub trem podpisom poslanika Bucherja, ker nd Bucher napisal tudi datuma. Vlada zah te va torej nov seznam, ki naj ga podpiše Bucher. švicarski poslanik mora pa »lastnoročno napisati tudi datum, seznam mora biti poleg tega naslovljen na pristojno ministrstvo, ki je ministrstvo za pravosodje. Nasilje v Kalkuti NEVV DELHI, 19. - Nekateri «maoisti» so napadli in hudo ranili z bodali danes v Kalkuta sodnika Mukharjeeja, kateremu je osred bra, pripisujejo »maoistom*. Napadalcem se je posrečilo zbežati, sodnika pa so v resnem stanju sprejeli v bolnišnico. Domnevni »maoisti* so včeraj v Kalkuti napadli in z britvijo resno ranili nekega profesorja fizike. Včeraj so »maoisti* tudi zažgali šolo za dekleta in se v predmestju spopadli s policijo. Od marca, od kar je osrednja vlada prevzela upravo bengalske države z glavnim mestom Kalkuta, so zabeležili približno 450 umorov in 3000 napadov na premoženje in osebe. V istem obdobju so aretirali približno 13.500 »maoistov*. PO ODLIČNEM ZAČETKU BOR KLONIL PETRARCI Plesničar najboljši - Nad 600 gledalcev - Pe-trarca zgubila prvi set v letošnjem prvenstvu Že 34 smrtnih žrtev požara rafinerije v Iranu TEHERAN, 19. - Po vesteh, ki so danes prišle iz Teherana, se je število smrtnih žrtev požara rafinerije pri Bid Bolandu v južnem Iranu, povečalo na 34. Že eksplo- „ u » ---------------- ~— ****»*«*, |»YtVtUU na 'J *• nja vlada poverila preiskavo o u- j zija, ki je zanetila požar, je terjala moru 8 mladeničev. Krivdo za ta 25 žrtev, 9 oseb pa je v bainiš poboj, Id se .je oripetil 20. novem- nicah podleglo poškodbam. iiiimiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMniHiiiiiiiiimimmiiiihiimmiiiiiiimiiimiiiiiiii BILA JE NAJVEČJA TOVARNA V JUŽNI AMERIKI Silovit požar uničil «Volkswagen do Brasil» Po prvih vesteh naj bi bilo najmanj 17 mrtvih in 212 ranjenih, J vodstvo pa je javilo, da je samo ena oseba umrla v plamenih PETRARCA — BOR 3:1 (11:15, 15:7, 15:5, 15:10) BOR: Sergij in Klavdij Veljak, Uršič, Plesničar, Može, Starc, Fučka, Vodopivec, Orel. PETRARCA: Zanovello, Trevisan, Humhal, Fusaro, Moise, Fangareg gi, Donato, Predolin, Ravazzolo, Fiastri, Pertile. SODNIK: Fiorini (Firence); stranski: Facchettim (TS); zapisnikar: D’Anna (TS). Val navdušenja je pozdravil začetek tekme in takojšnje vodstvo Bora, ki je v začetku zaigral kot še nikoli. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je bodrila svoje ljubljence k vedno uspešnejši igri. Tako je tudi bilo. Fantje so zaigrali vrhunsko: sedaj hitre akcije, katerim so sledili hitri zaključki, sedaj nepremostljiv blok, ki ni dopuščal tolčenja nasprotniku. Petrarca je takoj reagirala, toda Bor je držal vajeti trdno v svojih rokah in zdržal do konca seta. Dva uspešna bloka Plesničarja in niza je bilo konec in s tem je padovska ekipa izgubila prvi set prvenstva. Tudi v naslednjem setu so borovci takoj pritisnili. Uspešno tolčenje je takoj privedlo ekipo v vodstvo. Nato pa se je na «plavi» strani začela počasi pojavljati utrujenost. DOMAČI ŠPORT SAO PAULO, 19. — Silovit požar, ki je Izbruhnil v oddelku za barvanje avtov in montiranje gum, je skoraj popolnoma uničil tovarno vozil vodkswagen, ki zaposluje 50.000 delavcev. Po nepotrjenih vesteh naj bi v plamenih In pod ruševinami veMke montažne hale izgubilo življenje vsaj 17 oseb, medtem ko naj bi bilo ranjenih 212. Vodstvo družbe «VoIkswagen do Brasih) pa je javilo, da je požar, ki je včeraj uničil tovarno, terjal le 1 smrtno žrtev. Tudi ranjencev je malo in le dva sta v resnem stanju. V poročilu je rečeno, da so plameni uničili 70 odstokov oddelka za notranjo opremo ln lakira nje in da se bo delo nadaljevalo verjetno februarja prihodnjega leta ali morda še prej. Družba je sklenila poslati na enomesečni dopust vseh 50.000 uslužbencev in takoj prekiniti proizvodnjo- Verjetno bo delo zastalo za dobo treh mesecev. «Volkswagen do Brasih) je največja tovarna v Južni Ameriki. lo v mrzlo Drino. Brod se je s štirimi potniki ustavil devet kilometrov nižje ob majhnem otoku. Doslej je ugotovljeno, da je 13 potnikom uspelo splavati do obale in se rešiti. Za sedaj so našli pet trupel. Ne ve se še za usodo šestih potnikov, ki so prav tako bili na brodu. Brodolom broda na reki Drini BEOGRAD, 19. — Sinoči okrog 20. ure je prišlo na Drini med Ko-viljačo Jn Kozlukom do nesreče, v kateri Je izgubilo življenje več oseb. Kaže, da se je v trenutku, ko Je brod z okrog 30 potniki krenil z desne proti levi obali Drine pretrgala jeklena vtv, na katero Je bil privezan trajekt. V paniki, ki Je nastala, ko Je reka potegnila za seboj trajekt, Je več potnikov skočd- Poiicija aretirala še tri ženske v zvezi s procesu proti «Satanu» IX)S ANGELES, 19. — V zvezi s procesom proti »Satanu* Charlesu | Mansonu in njegovim trem »sužnjam* Je poUcdja aretirala še tri ženske. Dolžijo jih, da so skušale zastrupiti neko drugo članico «dru-žine», ki bi se bila marala predstaviti na sodišču za pričanje. Barbara Hoyt, 18-letno dekle, Je | bila ena od prič branilstva. 25. septembra, nekaj dni preden bi bila morala pričati, so ji 27-letna Ca-therime «Gipsy» Share, 22-letna | Ljmmette «Squeaky» Fromme in 18-letna Ruth Ann »Oulsh* ponudile »hamburger*, v katerega so dale tudi smrtno količino mamila LSD. j Dekle je obloženi kruhek [»jedlo, ( nemudoma pa so Jo morali odpenjati v bolnišnico, kjer se Je zdravnikom le za las posrečilo, da | so ji rešili življenje. Vse tri ženske Je policija aretirala na sodišču, ko so mirno sledile procesu proti »Satanu*. Pohod ja išče še dva mladeniča, ki sta baje sodelovala pri poskusu umora Barbare Hoytove. DANES Nedelja, 20. decembra 1970 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna A — Cremeaffe 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Nabrežini Rosandra — Primorje A * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Padričah Primorec — Vesna B * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Primorje B * * * 14.30 na Proseku Olimpija — Breg * * * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje — S. Lorenzo * * * 11.00 v Gorici, Ul. Baiamonti Audax — Juventina MLADINSKO PRVENSTVO 10.30 v Padričah Gaja — Aurisina * * * 10.30 v Štandrežu Juventina — Piedimonte KOŠARKA OPOZORILO POTROŠNIKOM Sindikalne organizacije so proglasile splošno stavko osebja ENEL za torek, 22. decembra, in napravile načrt za druge oblike sindikalnega boja za ves teden od 20. do 27. decembra. Zaradi tega je možno, da ENEL v o-menjenem času in še posebej v torek, 22. decembra, kljub vsem naporom ne bo mogla zagotoviti neptretrgane dobave električne energije, ali pa takoj priskočiti na pomoč, če bi kje prišlo do okvar. Da bi se vsaj deloma od-pomoglo morebitnim izjemnim razmeram, bo v odločilni meri pripomoglo sodelovanje potrošnikov, ki bodo tako v splošnem, in torej tudi lastnem interesu, omejili porabo elektrike samo za potrebe, ki so bistvene za osnovne dejavnosti v deželi. Ob takšnem stanju in zaradi možnosti nepredvidenih in daljših prekinitev dobave električne energije, se naprošajo vsj potrošniki električne energije, naj sprejemajo potrebne varnostne ukrepe za zavarovanje svojih naprav in napeljav (še posebej, da si zagotovijo pravilno delovanje svojih avtonomnih generatorjev) in da sprejmejo druge primerne ukrepe, ki jih tako stanje narekuje. MOŠKA D LIGA 17.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor —— Don Boico Rovigo * » * PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV 11.15 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco — Bor * * * 11.00 na Opčinah, Prosvetni Don Polet — Servolana • • • PRVENSTVO NARAŠČAJNIC 09.30 v Trstu, Ul. Ginnastica Calza Bloch A — Polet • • • ODBOJKA PRVENSTVO MLADINCEV 08.15 v Trstu, Ul Zandonai Nastopajo Bor, Kras ln Gaja TURNIR CRDA 10.00 v Trstu, Ul. Zandonai Breg — CRDA B ŽENSKI PRIJATELJSKI TURNIR 10.00 v Trstu, stadion «1. maj* Nastopajo Poreč, Uljenlk in Breg JUTRI Ponedeljek, 21. decembra 1970 ODBOJKA PRVENSTVO MLADINCEV 20.30 na Opčinah Gaja — Bor TURNIR CRDA 20.30 v Trstu, Ul. Zandonai Breg —• ALPT (mladinci) Petrarca je namreč razpolagala vrsto menjav, ki jih je tudi izrabila. Bor pa je nastopal skozi celotno tekmo v isti postavi. Pri stanju 4:4 je začel «mleti» gostujoči »stroj*. Petrarca je izrabila trenutno negotovost »plavih* in je močno povedla. Bor je skušal na vse načine, da bi zavrl prodorno igro nasprotnika. To mu je tudi delno uspelo saj so igral ci opravili ves zavrtljaj brez osva jan ja točk. Priče smo bili razburljivim trenutkom, med katerimi naj omenimo dolgo akcijo, ko je žoga prešla kar šestkrat mrežo, končno pa je uspelo Čehu Humhalu, da jo je prebrisano poslal v nezavarovani del Borovega igrišča. V tretjem setu je bila še bolj vidna moč nasprotne ekipe, ki je bila v obrambi skoraj neranljiva. Kljub izidu 15:5 pa ni šlo vse tako gladko in občinstvo je prišlo na svoj račun tudi v tem setu. V zadnjem nizu so borovci dali od sebe vse kar jim je še ostalo. Požtrvovalno in s stisnjenimi zobmi so si utirali pot v gostujočo o-brambo. Najbolj se je odlikoval Plesničar, ki je danes nedvomno zaigral najboljšo tekmo prvenstva. Petrarca je bila stalno v vodstvu in njena premoč se je pa močno zamajala pod Borovim pritiskom. Točko za točko so se »plavi* bližali nasprotniku in ga skoraj dohiteli. Dalje pa niso mogli. Petrarca je dokazala s svojo igro, da zmore ekipa, ki zna igrati vedno enakomerno in pod mirnim -od-stvom Humhala, ki je režiser in duša ekipe, spraviti v zagato tudi tako močno šesterko. Njeni tolkači so vsi zelo izkušeni in tolčejo preko bloka, obramba pa je poglavje zase. Šesterica iz Padove je vedno slo- vela po zelo dobri obrambi. Ta je letos še boljša in »pobira* tudi še najbolj nemogoče žoge. Borovci so zaigrali v prvem setu zelo dobro. Igra jim je tekla in napad je dobro deloval. V nadaljevanju pa so «plavi» polagoma popuščali in zaigrali občasno. V negativnih premorih pa so si gostje nabirali točke. Kljub porazu pa je lahko odšla slovenska šesterica z igrišča z dvignjeno glavo, zavedajoč se, da se več kot toliko nil dalo storiti. Borovci zaslužijo vso pohvalo za izredno zagrizenost, s katero so kljubovali nasprotniku v tej odločilni tekmi. f. v. [ NAMIZNI TENIS 21. decembra v Gorici Ženski propagandni turnir ŠZ Dom Športno združenje Dom se Je ^ tos odločilo organizirati propad** ni namiznoteniški turnir za dekle**- Pravila tega turnirja so sledeča- 1. Turnir bo v ponedeljek, 21- r cembra, ob 20. uri v prostorih kw S. Gregorčič (Korzo Verdi 13) v rici (če se bo zavlekel se bo n*0*’ Ijeval v torek ob isti uri). 2. Lahko nastopajo vsa dekleta, »J di začetnice, čeprav niso vpisane federacijo namiznega tenisa. 3. Tekmovanje bo razdeljeno T e*" kategoriji: , V A kategorijo sodijo dekleta,Ji" sana v federacijo, v B kategorij0 P* začetnice. 4. Srečanja bodo igrali na d** svojena seta. . 5. Tekmovalke ne športne opreme, ampak morajo b°T ti telovadne copate, če Je n»Š•) 2. Wiltrud Drexel (Av.) 1,??. 3. Michele Jacot (Fr.) 43 4. Francoise Mačehi (Fr.) 5. Anne Marie Proell (Av.) 6. Jacqueline Rouvier (Fr.) ,,'jg 7. Jocelyne Perillat (Fr.) 5 8. Judy Cravvford (Kan.) l*},^ 9. Annie Famose (Fr.) 1" 10. Rosi Mittermaier (Z. 11. Bemi Rauter (&v.) 3 ^ J, V prvo deseterico se je uv'rsL kar šest Francozinj, kar jasno . že, kako obširno zaledje jmajo 0 boljši francoski smučarji, oz. s”1:, čarke. Izmed Italijank se je n :e višje uvrstila Roselda Joux, 10 bila štirideseta. ' Lestvica za ženski svetovni P" kal .je po tem smuku naslednja1 » l. F. Mačehi in I. Mir (obe 40 39 *®*j 4. F. Steurer (Fr.) in A.M. P/* Av.) 28 Lestvica po državah: Francija Jb Avstrija lL Kanada 5 Švica J H V. Britanija H Z. Nemčija l’3l"=j V Nabrežini bodo kmalu začeli graditi novo občinsko telovadnico. Pomanjkanje tega objekta so v tej občini v zadnjem času občutili vedno bolj, saj je število športnikov v tem kraju izredno naraslo, poleg tega pa tudi tamkajšnje šole nimajo primerne telovadnice. Z novo telovadnico bodo vse te težave odpravljene. Telovadnica bo stala v bližini srednje šole, ob gozdu, kjer bodo v naslednjih letih zgradili celotni nabrežinski športni center (v okviru katerega je predvidena tudi gradnja plavalnega bazena). Telovadnica sama bo merila 38 krat 22 metrov, visoka bo 7 metrov ter bo tako regularna za vse dvoranske športne igre. Poleg vseh sanitarnih prostorov, bo v telovadnici prostora tudi za 500 gledalcev, če se bodo nekoliko stisnili. Sicer pa bo na tribunah 250 sedežev, kar za tako majhen kraj vsekakor ni malo. Športno dvorano bodo zgradili po montažnem sistemu in bo postavljena po vseh najsodobnejših gradbenih načelih. Pozimi jo bodo seveda ogrevali. Lastnik telovadnice bo formalno sicer nabrežinska občina, vendar pa bo telovadnica na razpolago tudi ostalim športnikom z zahodnega Krasa, predvsem pa tekmovalcem iz komzorcialnih občin Zgonik in Re-pentabor (poleg Nabrežine, seveda). Tudi kar se tiče časa gradnje je že vse določeno. Podjetje, ki je prevzelo dela, bo moralo novi športni objekt zgraditi v 230 dneh, zato lahko pričakujemo, da bodo Nabre žinci telovadili pod svojo streho že prihodnjo jesen. KOŠARKA V prijateljski dijaški tekmi Zmaga Svetoivančanov v drugem poKa.su V telovadnici svetoivanske nižje srednje šole sta se pomerili košarkarski peterici slovenskih nižjih srednjih šol I. Cankar (Sv. Jakob) in Sv. Ciril in Metod (Sv. Ivan). Konc m Izid: SCIM-I. CANKAR 28:24 (10:16) SCIM: Vatovec 4, Obersnel, Colja 8, Košuta 8, Sancn, S. Pertot, Kadebič 2, Bertok 4. V. Pertot, Kette 2. I. CANKAR: Klobas 18, Sandn 4, Brezovec, Ota 2. Dobrila. Pavletič, Žerjal. Kuret. PET OSEBNIH NAPAK: Colja in Klobas. Srečanje je bilo tehnično zadovo-i Ijivo, prevsem pa zelo borbeno. I šentjakobcani so igrali pretežno pre- ko odličnega Klobasa, ki je v prvem polčasu dosegel 16 košev. V drugem delu igre pa so prišle na dan posledice utrujenosti in Svetoivanča-nom je uspelo nadoknaditi svoj zaostanek, v zadnjih minutah pa nato še doseči prednost z nekaj res lepimi koši. • « # Včeraj Borovi dečki niso odigrali predvidene tekme proti moštvu Ri-creatori. Kljub temu pa naši mali predstavniki niso počivali in so se pomerili z drugo postavo naraščajnikov Bora. Proti vsakemu pričakovanju so mlajši dečki odpravili svoje starejše nasprotnike in so tako ponovno potrdili, da lahko upravičeno upajo na visoko uvrstitev v svojem prvenstvu, ki se bo začelo verjetno že januarja. Izid: BOR (dečki - BOR (narašč) 59:35 (25:18) POSTAVI: DEČKI: Colja (k) 10. Klobas 18. Vatovec 12, Sancin, Košuta 9, Kuret 7, Žerjal 1, Burlo, Bertok 4, Vatovani, Oblak. Bertok. NARAŠČ: Deško 3. Kosmina 9. Umek 2, žetko 19, Semec 2. Kalc. SODNIKA: Barazzutti in Francia. 3. W. Drexel (Av.) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Italija ZDA Moški so imeli danes »no stop’ j. smuk, ki bo na sporedu m boljšo formo med vsemi je P0*« zal Francoz H. Duvillard, ki zmagal v Sestrieru. Italijan Fernando Atzori je *^\r 1 svoj nasolv evropskega P*je J mušje kategorije. V Madridu 3 premagal izzivalca Andresa “’ jj Romera s tehničnim k.o. A'*" .je že sedmič branil svoj našlo''- SMUČANJE V Saint Moritzu je v smuča^L) štafetnem teku na progi 4 X zmagala Švica A s časom 1-“?»^”), 2. je bila Češkoslovaška (2.00’ 3. pa Z. Nemčija (2.00’48’‘). NOGOMET DANES A1.IGA 10. kolo CAGLIARI — BOLOGNA Gomella CATANIA - ROMA Monti FIORENTINA - FOGGIA INTERNAZIONALE - VARESE Barbaresco JUVENTUS - LANEROSSI V. Vito Poroelli LAZIO - SAMPDORIA Gialludsi NAPOLI — MILAN Lo Brilo VERONA — TORINO Picasso blioa 14. kolo BARI — CATANZARO Mascali COMO - ATALANTA Lazzaroni MANTOVA — BRESCIA Pieroni MASSESE - TERNANA Motta MODENA - CASERTANA Moretto MONZA — LIVORNO Toselli PALERMO — NOVARA Michelotti PERUGIA - AREZZO Reggiani PIŠA - CESENA Beretta REGGINA - TARANTO Trinchieri A SKUPINA OLias: 15. kolo DERTHONA - PARMA Fuschi LECCO - SOTTOMARINA Testuzza LEGNANO - SEREGNO Ambroeio PADOVA - PRO PATRIA Fiorenza PIACENZA - ALESSANDK^ Lenardon REGGIANA - ROVERETO Franco Lattanzi ... SOLBIATESE - TRJESTlNA De Fazdo TRENTO — VENEZIA Giardini TREVISO - monfalcone Pedretti UDINESE - VERBANIA Bussognana