Kako poljsko niiš (arvicola arvalis) pokončati. Kakor ima krt svoje določene navade, katere le redkokdaj opušča, tako da te uavade vajenemu krtolovcu jediuo pomagajo svoj lov po njih vravnati, ravno tako ima tudi mala poljska miš, arvicola arvalis, svoje posebnosti. katere tistemu, ki jih pozna, lov poljakik mišipolajšuje. Poljska miš se silno hitro množi, tako da je ves pridelek zlasti v auliih zimah in inanj mokrib poletuih mesecih v nevarnosti od miši biti pokom-an. Mokre zime so mišim največe sovražuice, snegovite pa, slasti, ako se sneg počasno taliti začne njihove prijateljice. V takili zimah najdemo ujihove prikode vrli zemlje pod anegom od lukuje do luknje. Hitro taljenje snega, tedaj preobilica zračne vode je za miši pravi svetovni potop. V malih dneli so kakor z zemlje popihane. Proti mokroti o mrzlem ali le hladnem vremenu so zelo občutljive. Večkrat zmočen, kožub jim je mnogokrat zadosti, da poginejo. Kder nekoliko let ni snega, tam ae miši veokrat tako pomnožijo, seveda v toplejših mesecib, da ae jik po navrtanih ljuknjali na dan po 30 do 40 polovi. Hitri pomnožitvi pa brani izlasti o časn, ko imajo mlade, mrzlo deževuo vreme. Mladiči hitro poginejo in matere za njimi. Prej ko ne ae jim nabere v srce preveč mleka, kar jik umori, kakor se to pri navadnem divjem zajcu godi, kjer pridejo vse samice v nevarnost pogina, če brž, ko imajo mlade, mrzlo mokro vreme^ naatane in mladiči konec vzamejo. Ce ima krt pravilno svoje čase, v katerih gre na lov, zjutra ob šestili, o poldue med 11 — 12, zvečer o deveti uri, tako poljska miš ni tako natančna v svojih izhodili. Ona ae paae, kedar je ravno čas in priložnoat in potrebuje primeroma več hrane, ker ni mesojeda pa že tudi zarad tega, ker zarad prirojene radovednosti hoče vse videti in vse čuti, ker tedaj nima nikdar mira, zato se ji tudi prebavljanje pohitruje. Ako miši ravno ni preveč, drži se mnogokrat tudi gori povedanega časa kakor krt, posebno najbolj zato, ker v tem čaau ni delalcev na polju in ker rada te mirne trenutke za aprehode itd. porabi. Iu kakor druge živali o manj prijetnem, vetrovnem vremenu zavetne prostorčeke iščejo, na katere aolnce gorkeje poaeva, ravno tako dela tudi poljska mi'š. Najdemo jih v okrajnih brazdah in pa v arednjih brazdah najbolj pogosto. V globoki brazdi je lepo tiho in gorko, njeni nevarni sosedi, kakor kanje, vranovi itd. je tukaj ne zaaledijo tako kmalo. Po teh brazdah se tedaj vsake 3—4 metre po 30 centimetrov globoko ljuknjo z zemljišnim svedrom izvrta. To delo gre hitro od rok in vajen delavec jih vsako uro po 40—50 navrta. Na deteljiščih, kjer ni brazd, poiščejo ae miaji križ poti, ki so že od daleč in lahko poznati, to so poti, ki peljejo od ljuknje do ljuknje in so več ali manj izfiojeni od miši. Navrtajo ae ob straneli njive in ravuo tako tudi aredi vrste Ijukeuj, kakor je gori povedano, vsak sebi,vendar vsaka ljuknja mora biti med dvema mišjima ljuknjaina. Zjutra in večer se izvrtane ljuknje pregledajo in miai z orodjem, ki je nekako žlici podobno iz ljukenj pomečejo. Veči del so že mrtve. Ako se to delo pametno in skrbno opravlja, je v kratkem času polje miai proato in čiato. Večkratno presajanje pohitri rodovitnost rastlin. Zaano je, da tra iz aemena izrejen ae le v petem ali šeatem, mnogokrat ae le v poznejšem letu rodoviten postane. Trsu rodovitnost pohitriti je neki Francoski vinogradnik se poslužil veokratnega presajanja in sicer z dobrim vspehom. Pdsejal je trtinega semena v skledo z rodovitno prstijo napolnjeno, ki je bila s prav močnim. liitro delajočim gnojem pomešana. Gnoj je bil gnojnica s 3/4 vode stanjšana kri, 1 del s 10 deli vode in č-lovečjek. To akledo a aemenom je postavil pod steklevino, pod katero je bila najprej toplina od 15°, ki se je po 8 dneb. na 25—300 povišala. Brž ko so mlade trtice tretji listič pognale, ao se v 8 centimetrov riolge skledice presadiie in zopet v toplino od 25—30° postavile. Po treh tednih ao se rastlinice, ker ao že veče korenine pognale bile, v veče lonce presadile. To presajanje se 5—G krat in sicer vedno v veče lonce ponavlja. Ko ao trte višino od 60 centimetrov dosegle, se obrežejo, kar se tudi takrat ponovi, ko je trta že 2—3 metra visoka. Po takem večkratnem presajanju so bili trsi že v tretjem letu rodovitni. Nikotiu ali tobakovina dobro zdravilo proti ovčji grinti. Pet več ali manj grintovili ovec se je vsaka dne 8. marca v raztoplini blizo 2 litrov tobakovine in 300 litrov vode 3 minute dolgo kopala in potem a ščetom prav trdo drgala. Dne 16. marca so bile te ovce na jednak način kopane, samo da se je takrat raztoplina nekoliko močnejša uapravila. Dva litra nikotina sta se raztopila v 276 litrih vode. Pri tem poatopanju ae je pa pokazalo, da so kopane stare ovce in kopana jagnjeta ae dobro počutila in da jim nikotin, ki je aicer strnp, nič ni škodoval na zdravju. Do 1. maja 1884 se pri teh živinčetih grinta ni več pokazala. Sejmovi. 7. aeptembra: pri sv. Jederti nad Laškim, pri sv. Petru pod sv. gorami, v Vojniku, v Slivnici; 8. sept.: pri Negovi; 9. sept : pri Kapeli blizu Radgone; 10. sept.: v Apačah, Gomilici, pri sv. Janžu blizu Drauberga, vRušah, Gornjem gradu, v Spodiiji Polskavi, Slov. Bistrici; 11. sept.: v Loki. \