it. 12. V Gorici, Jue 30. januvjirja 1900, <*te&sf«mm. Izhaja trikrat na teden - Šestih Izdunjih, in sioer: vsak torek, Žetrtek in soboto, jutranje iz-daaje opoldne, veeerno tedaaje pa ob 3. tiri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poiiljana: . Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , „ 3-30 oetrtleta . • , v-t- . 3 , 40 » , „ 170 rosaBiiftie Številke staifep HVVIfi. " - ¦ Nai-o5nino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 3tv. 9 t? Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez dopoalane naročnine se ne ojstriimo. »PRIMOREC izhaja neodvisno od »Soče. vsak petek in stane vse Jato. 3. K 30. h ali gld. 1-GO. «Soca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v tc-bakarni Bchwar? v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiB na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra, SOČA (Večerno izdanje). UredKiMtro se nahaja v Gosposkitdici St 7 v Gorioi v Lnadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od-8. do 12. dopoludne ter od«, do 5. popoldne; ob nederjah m praznikih od 9. do 13. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9. Dopisi uuj se pošiljajo le ureduiStvu. Naročnina, reklamacije in druge xe5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravulStvu. ' Neplačanih pisem ne eprejemlje ne uredništvo ne upravnigtvo. ______ Oglasi In poslanica se racunijo po petdt-vratah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., S-kiat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Veokrat po pogodbi. ~ Veoje.črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „<*orlSk.i TIskarna" A. GabrScek tiska in zalaga razen «Soee» in »Primorca* še »Slovansko, knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletoo 1 gld. 80 kr. ~ Oglasi v »Slov, knjižnici* bo racunijo po 90 kr. petrt-vretica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! «Gor. Tiskarna* A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Zsafa kampcije in terorizma. Takega volilnega boja, kakorSen je doživela naSa dežela včeraj, ni še biio v teh krajih i Nada stranka je bila gotova zmage. Številke so govorile, in sicer take številke, katere so nam poslali iz vse dežele zanesljivi, vplivni, merodajni rojaki. S Tolminskega je bilo naznanjenih nad 40, s Krasa nad 50, iz goriškega okraju do 04 popolnoma zanesljivih mož. In akojih po priliki toliko poprašamo, koga so volili, odgovore" : dr. Staniča! In kak6 se je volilo? Tolminski okraj se je držal dobro. Oddanih je bilo za dr. Staniča 41, za Coroni-nija 33, za Tonklija 5 glasov. Volilcev je 80. — Coronini je dobil tu nekaj Tonklija namenjenih glasov. Upali smo sicer, da jih dobi Stanič do 45. Goriški okraj ima 145 volilcev. Pod našo zastavo je slo v volilno dvorano 64 volilcev, — a iztd nas je kar naravnost presenetil. Coronini je dobil 66, Slanic 51 Tonkli 16 glasov. — Glasove, namenjeno za dr. Staniča, lahko naštejemo po občinah in z imeni; ako se jih poprala, se bodo rotili pri vseh svetnikih, da so ga tudi volili — a izid je dokazal, da nam je bilo odvzetih II glasov. Kakd je to prišlo? Se bolj nas je presenetil izid na Krasu! Od 66 volilcev nam je bilo sporočeno, da dobč oboji nasprotniki največ 12 glasov, — a izid je pokazal: Stanič 40, Coronini 21, Tonkli 3. — Tonklijevih glasov je bilo le par manj n»»go smo jih imeli mi zanj zaznamovanih, a da dobi Stanič le 40 glasov in ne vsaj 50 do 54, tega rat nismo pričakovali. Vspeh volitve je bil torej; dr. Stanič 133, Coronini 120, Tonkli 34; vseh oddanih glasov 287. — Dr. Staniču je nedostajalo torej za izvolitev le¦ -~~ 11 glasov. Potrebna je bila ožja volitev, ki se je pričela ob 3. popoldne. Dr. Staniču je biio treba le Se 11 ali 12 glasov. Ti so nam bili tudi zagotovljeni iz občin, ki so volile prej dr. Tonklija, a ne pod zastavo ,Prim, Lista*. Lahko postre- MARCO VISCONTl Zgodovinski roman italijanski napisal Commaso Grossi J Halje) Da bi biti revici vedeli, kam sta jn lopova peljala ter v čegavih rokah ste bili! Namesto, da bi šli v Oasteiletto, so jahali v Eosate v grad Marka Vi-seontijav Pelagruove kremplje. Grofov oproda, ki je vodil Biee, je bil ravno tisti izdajica, ki se je bU že davno prodal Pelagrui, sel pa je bil najet od Lodrisia, in ravno tak<5 tudi Šestorica mož, došlih iz Sepria. Vse dogodke prejšnjega dne in tiste noči sta bila pripravila tista dva lopova, da bi Otto-rinu odvedla Biee. Njiju namen je bil, imeti jo v svoji oblasti, da bi bila na razpolaganje Marku. Vendar sta hotela to doseči tako, da bi se ona ne prestrašila odveč, da bi ne vedela, v če-gavi oblasti je, da bi ostala mirna; potem še lo sta jo mislila polagoma pripraviti k temu, čemur je bila določena. žemo /. imeni. Le v Gorici jih je bilo novih ! 13 r zagotovilo se nam je še vseh 5 na Tolminskem; ako bi torej Kras ostal le pri prejšnjem številu, bila nam je zmaga gotova I Zopet je bil izid v največje presenečenje : Gori r a : Stanič 48 (torej še 4 manj), Coronini 95 (torej še vsi Tonklijevi in nekaj Staničevih), Tolminsko: Stanič 42 (1 več), Coronini 30 (3 več), Sežana pa: Stanič 38 (2 manj), Coronini 27 (6 več); skupaj Stanič 128, Coronini pa 158, torej večina 30 glasov. Dr. Stanič je torej propadel, dasi »o pričakovali celo nasprotniki, da zmaga. Ni danes časa, ne umestno, da razmotrivamo vzroke, zakaj je propadel. Saj je gotovo, da se bodo vprašali po celi deželi: kako je bilo to mogoče vkljub tak6 jasno izražam narodovi volji. Kako je bilo mogoče, da smo zgubili toliko glasov, ki so šli pa v volilno dvorano za nas in se bodo tudi danes javno šteli med naše vrste zaradi — ljudstva? O tem bi lahko sodili iz »slučaja", da je neki mlad duhovni gospod (menda Plesničar iz Trehule) barantal na trgu pred volilno hilo za štiri glasove najprej 50 gld., potem pa 60 gld., dasi niso bili nikdar namenjeni Coroniniju. Naposled so tudi res volili — grofa G. Za ta »slučaj* so priče. Drugače tudi biti ne more! Volilci v nekaterih občinah niio bili dovolj previdni v izbiranju svojih zaupnikov, to je jasno. Javno govorč za Staniča, ta j n o glasujejo za Ccroninija! Zakaj to V Agitacija je bila naravnost grozna! Duhovniki so se silno izpostavili v zasmeh in odpor ljudstva. Njihov ugled včeraj gotovo ni vzraslel. Na trgu so jih ljudje večkrat nagnali. Tudi v volilni dvorani so bili duhovniki glavni agitatorji, trgali ljudem glasovnice, vsiljevali jim druge, prečrtavali ime Staniča itd. Za ožjo volitev je raztrosil predsednik komisije vikar Mašera že izpolnjene glasovnice na ime grofa C.; neki župan nam je izročil 3, neki podžupan tudi 3, vse iz rok predsednika Mašere! Te glasovnice so v naših rokah l Zvečer je bil natlačeno poln trg našega ljudstva, celd od daleč z dežele. Vse je nestrpno pričakovalo izida. Ko je prišlo ob G7» doli z dvorane kakih 5 duhovnikov, je Zato sta opustila svojo prvo misel, da bi se očitno napadlo Ottorina in njegova dva zvesta spremljevalca. Ko sta napravila in zavrgla Se marsikateri drugi načrt, sta se oprijela nazadnje tistega, ki sta ga tudi izvršila, namreč: odvesti mladega viteza z zvijačo namišljenega Markovega pisma. Lupa sta mislila ravno tak6 odtegniti Biči s tem, da bi ga, kadar bi bila žo noč, klicala v Seprio v imenu njegovega gospoda. A tega, kakor smo videli, niti ni bilo treba, kajti Lupo je prišel sam v past, kakor je bil prišel že prej njegov gospodar. In tako se je cela lopovščina izvrstno sponesla. Bilo je treba odpraviti le še unega oprodo grofovega, ki ni bil deležen pri tisti hudobiji. A kako skrb je mogel delati ta jedini proti tolikemu Številu, in kateri še povrh ni ničesar slutil o celi zadevi ? Kaj je bilo težjega, nego iznebiti se ga ? Da povemo po pravici, početkom se je dozdevalo to podjetje Pelagrui vendarle predrzno. Odvesti s silo in potem držati skrito deklico tak6 imenitnega rodu, ni šala. Toda Lodrisiu je bilo premnogo na tem ležeče, da bi se stvar posrečila, tudi ker se je želel maščevati nad Ottbrmom. On mu je torej razpršil vse pomisleke, dokazuje zakričal eden (Kos iz Opatjegasela): ,Živio Coronini, novoizvoljeni poslanec!" Na to se je zagnalo proti njemu nekaj ljudi}, ki so ga ozmerjali: drugače pa je ostalo vse ljudstvo hladno in se je pozgubilo ob grobni tišini. Ni bilo čuti niti enega »živio", izvzeniši od nekod dveh glasov: živio Staniči In ta tišina je »Goričanom* prorokovala bodočnost...., ki ne izostane! Včeraj Bta torej Se enkrat zmagala korupcija in terorizem »Goričanske" klike v klerikalni senci »Prirn. Lista". Mi upamo, da je lo zadnjikrat, ker že ta prva bitka nas je silno mnogo naučila. Vi rojaki pa, ki ste bili včeraj v Gorici in ste bili že po splošnih vtisih prepričani, da je zmaga naša, premišljujte sami: zakaj smo propadli ? Kako je bilo to mogoče vkljub večini po nas izvoljenih volilnih mož?l — Odgovor na to vprašanje se dotiče prav živo nas vseh... in vsak naš somišljenik naj bo v prihodnje bolj pozoren, da se taki žalostni pojavi ne bodo nikoli več pojavljali! Vas 128 junakov pa, ki ste trdno stali za dr, Staniča vkljub vsemu klerikalnemu pritisku, naj si vzame za vzgled naše ljudstvo - - in najbližja bodočnost pokaže, da se nismo varali v svojih računih. Kaj zahtevamo od državnih poslancev? (Članek izven uredništva). V dobi, ko se je pričelo naše parlamentarno življenje v Avstriji, smo bili mi Slovenci še precej zaostali, dasi nismo znali po nikakem izkoristiti ugod-^ nega položaja, ki je bil za nas ob otvo-vitvi državnega zbora. Po oktoberskem diplomu 1860. je vela za vse narodnosti, in osobito za Slovane, ha najvišjih mestih ugodna sapa. S tem diplo-mom se je obečalo narodom avstrijskim pristop k zakonodajstvu in prosta volitev poslancev. Oni narodi v Avstriji, ki so imeli dovolj izobražencev, so se tudi cesarske pravičnosti iz navedenega diploma posluževali v najširši meri, in mu, da kakor so tedaj stale stvari, ni bilo druge poti, če je hotel še doseči to, kar mu je bil njegov gospod izrecno ukazal. In če bi se moralo pri tem tudi kaj prehudega .dogoditi, .bi to opravičevala sila, in konečni vspeh bi nazadnje vse popravil. «To je, kakor če bi ti bil ukazal spoditi mu jerebico, a ti bi mu jo na mestu kar naravnost spravil v torbo«, mu je dejal, «misliš, da bo zato* kaj jezen na te? Nazadnje sta sklonila skupaj, da bi nekaj časa ničesar ne naznanila Marku, temveč bi čakala, da bi se videlo, kak<5 se reči razvijejo. Kasneje bi se mu polagoma kaj sporočilo, da bi se ga držalo na vrvici, in bi on ne zanemaril popolnoma milanskih zadev. Med tem bi se pa tudi na vjetnico samo vplivalo, da bi mu postala naklonjena, toda tak<5, da bi se ona dva pri tem ne izdajala nad potrebo. ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE. Biče in njena dekla ste dospeli v rosatski grad, ko se je že dan delal." Mene, da ste v Oastellettu, ste vstopili brez vse skbi. Šli ste čez prostrano dvorišče, od vseh strauij obdano z oboki, in potem po nekih stopnicah, prišli ste na neko hodišče, iz te^ga na* drugo, in na zadnje ste dospeli v neko oni, kateri so bili prvi pri dolu, so želi največ: bili so to nemški liberalci. V naSi domovini so bila tla jako malo pripravljena za konstitucijonelno delo, in ko je bila ljudstvu naloga, da si izbere svoje zastopnik©, si te svoje pravice niti ni bilo v svesti, marveč je odločevalo povsodi in tudi pri nas le malo številce oseb, ki so se posvetovali in odločili konečno, kedo naj zastopa naše ljudi na zakonodajnem mestu. Dobro je bilo že za naše razmere, da se volitve v državni zbor niso vršile neposredno, marveč da je državno poslance pošiljal iz svoje sredo deželni zbor. Kako smo bili goriški Slovenci zaostali, kaže najbolj sestava našega prvega dež. zbora, iz kojega srede je bilo vo- • liti zastopnika na Dunaj. Imena in /.vanjo oseb, ki so zastopale nagega kmotovalca in tržana v dež. zboru, značijo najbolj naš tedanji položaj, Slovenski poslanci v deželnem zboru so bili: Anton Cerno, posestnik v Toraaju, Alojz Pola j, o. kr. uradni predstojnik v Komnu, za kmečko občine kraške, Jožef Fabiani, o. kr. uradni predstojnik v Gradišči ob Soči, in dr. Vinconc Wohl-sitseh, odvetnik v Ajdovščini, za kmečko občine tolminske, Andrej Winkler, c. kr. adjunkt pri političnem uradu v Gorici, in dr. Anton Žigon, posestnik v Rojakom, za kmečke občine okolice goriške, Franc Grosman, c. kr. uradni predstojnik v Tolminu, za slovenske trge. Zastopniki veleposestva vseh 6 mest so bili Italijani ; le, rekel bi, po naključju in po nebrižnosti italijanskih volilcev je prišel kot zastopnik veleposestva c. kr. sodni svetnik Gorjup. Izmed naših 7 poslancev so bili 4 c. kr. politični uradniki, 2 posestnika in 1 odvetnik; vsi ti pa so bili izvoljeni po žolji, po nasvetu in po vplivu c. kr. vlade same. Lehko rečemo, da je izvolitev prvega poslanca v deželni zbor narekovala vlada in si izbrala takega, kakoršnega si je sama želela. Res, da se je vlada pri tem ozirala na posvetovanje pičlega števila nemško in laško vzgojenih članov naše dvorano, iz katere se je prišlo v štiri sobe, in nikjer niste srečali žive duše. Izdajalski oproda, ki ju je pospremil do tja, ju je pustil rekoč, da gre klicat grajskega oskrbnika, naj pride takoj sprejemat gospodinjina povelja. Ko ste ženski ostali sami, ste šli v notranje sobe, katere ste našli jako čedne in ukusno opremljene. Bile so v njih drage postelje, stolice, mize in ogledala; posode z blagodišečimi vodami in izlečki; obleke in lepotičje, skratka: vsakovrstne ugodnosti, ki so bile takrat v navadi pri novoporočeni mladi ženi plemenitega rodu. Biče je mislila, trdno, da je v lastni hiši. Ker je bila vsr: vtrujena od dolge ježe, se je vsedla na naslonjač. Dekla ji je slekla mokrasto obleko iz krzna ter ji oblekla neko drugo iz rujavkaste tkanine, katero je našla ondi pripravljeno, sezula ji je čižme ter obula par svilenih nizkih čevljičkov, poravnala ji je lase ter podala vodo za roke. Med tem ste se taktf pogovarjali: »Svita se», je dejala Biee, «in moral bi kmalu dospeti*. »O, kak<5 je to mogoče?« je odgovorila dekla, «saj sve še komaj medve prišli*. inteligence, kateri so se čutili Slovence, j ali ozirala se je na to le toliko, kolikor j ji bilo nji prav. K sreči so bili v deželnem zboru goriškem tedaj tudi izmed italijanskih poslancev taki, ki so prišli v deželni zbor na isti način, in da so oni poslanci, ki so bili. izvoljeni pod vplivom vlade, tvorili neko večino, vsaj toliko, da so pošiljali dogovorno na Dunaj po enega državnega poslanca slovenske narodnosti. Tako je postal državni poslanec za slovenski del posestnik Anton Čeme. Dobro poučen Kra-ševec bode še danes vedel, da je bil Anton černe popolnoma vladen zastopnik in bolj nego naš narodni zastopnik. To razmerje v dež. zboru je bilo nam tudi toliko ugodno, da so se pridobili potom premembe volilnega reda za dež, zbor trije zastopniki velepose-atva za slovenski del dežele, za ita- j lijanski trije. Skesano pa moramo danes j pred celim svetom povedati, da ni bila j zasluga slovenskega ljudstva na Go- j riškem, ako so je kaj pridobilo in pre-menilo v deželnem zboru, marveč le zasluga vlade in previdnega nastopanja posameznih naših poslancev, ki so vkljub | temu; da so bili c. kr., vendar-le vedeli varovati koristi slovenskega dela de- I žele. Da bi se zahtevalo od državnega poslanca neodvisnosti od vlade, samo- ! stojnosti,in da on zastopa prave interese slovenskega ljudstva, na to se takrat nikedo niti ni drznil misliti, bilo je dovolj, ako je bil naš zastopnik po godu vladi in vsaj ni bil nasproten težnjam po materijalnem izboljšanju našega ljudstva. Jelo se je gibati počasi, počasi tudi na Goriškem med inteligenco, in posebno so bili mladi profesorski in nekatero duhovni krogi, ki so se živo potegovali za razvoj narodne stvari, ali bili so le v malem številu. Ali ta vpliv je bil le malega pomena, še vedno je vlada največ odločevala, si izbirala večinoma župane in večje posestnike, ki so bili nji po godu, in deloma tudi od nje odvisni. Vlada je znala pridobiti te zastopnike s posebno prijaznostjo in je ob enem izkoriščala njih omiko, ki je bila ali omejena.ali pod tujim vplivom. Vendar se je izboljševalo razmerje toliko, da se je sem in tje vdobil tudi samostojen in neodvisen kandidat, ki je dajal potem smer in znak delovanju v našem deželnem zboru. J Politično društvo, ki se je moralo razviti kot organ političnega življenja našega ljudstva, je bilo pod vplivom gori omenjenega malega kroga oseb. Prva markantna oseba v našem političnem življenju in prvi zastopnik, kojega je naše ljudstvo poslalo neposredno na Dunaj, pa je bil dr. Josip Tonkl i, Bo- ______________________________.»_. ._-L- — -ZZZ «Pa pomisli, koliko časa so nama j storili izgubiti na poti!» I «To je res. O, slišite, gospa! koj ko pride vaš soprog, povejte mu vse o j teh zanikrnikih — da niso vedeli, kam so naju peljali, da so izgubili pot, da so naju mučili nad štiri ure, in vi ste mogli taktf jahati po noči*. «Štiri ure, praviš? misliš, da smo rabili štiri ure?» «Gotovo, in še več! Kakor mi je pravil moj brat, od Gallarate do tu bi se moralo priti v dveh urah. Sedaj pa ! pomislite, koliko časa smo jezdili in vedno v dir>. «Torej», je zopet dejala Biče *v štirih urah bi se bil moral Ottorino i vendarle rešiti.... In koliko časa, misliš ti, da se rabi od Sepria do tu?» •Jaz ne vem; saj pač veste, da nisem znana v teh krajih«. «Tak6 prilično.....» je silila Biče. « Misliš, sa je kakih osem milj ?... Odgovori vendar. Se ti zdi, da je reč?.... Torej denimo deset, denimo tudi dvanajst. O, več ko dvanajst pa menda ni, kaj ne?....* < Menda bo ondi okoio». «Dobro! in kaj češ, da je to jezdecu? Brž jih ima za seboj. Torej utegne kmalu priti, in jaz ga pričakujem vsak čas. Ali se ti ne zdi tudi tebi tak6?.... O, govori vendar, govori v božjem imenu, povej, ali se ti ne zdi tak<5?» hinjc po rodu, in znan po deželi, ker se | je bil ponovno potegnil za narodne pravice našega ljudstva. Bil je brez vsakega ugovora Izbran državnim poslancem in zastopal nas je na Dunaju dolgo vrsto let, ne da bi se zahtevalo od njega kakega poročila, kakega računa. Vodeči krogi so bili zadovoljni, da imajo narodnega zastopnika, kateri je prišel na Dunaj po njih volji, in bavili so se premalo z zgodovino našega parlamenta, zasledovali premalo njega delovanje, da bi bili vedeli, da se lehko zahteva od poslanca tudi račun o delovanju in vspehih. — Brez vsakega nadzorstva od strani volilcev je izvrševal dr. Josip Tonkli svojo nalogo v toliko, da je bil vedno na strani desnice v državnem zboru, da se je znal bližati višjim" krogom in sem in tje pridobil mrvico materij alne podpore in izposloval imenovanje kakega narodnega uradnika. •» (Konec prideš O antisemitizmu (Govor Anatola Leroy-Beaulieua po češkem I prevodu priredil D. Lončar). j (Dalje). Na Angleškem, ki izpodbija veliki I svojj zamorski republiki slavo, v mojih I oCel malo vredno zavisti ¦- o da bi našo j Francijo vodila častiželjnost za plemenitejšimi I prednostmi! A v sedanjem, materialističnem stoletju preveč cenjeno slavo, imeti največje j svojedobno bogastvo, tu na Angleškem pride j le eden ali dva zida do prve vrste. In kljub predsodkom je najbrže ravnotako na Francoskem, čeprav je v naši stari Franciji I podjetnost posebno slaba. Ako pregledate finančnike, velike banke, proti katerim se vzdi-guje veliko ovadb in nevoščljivih tožeb, pa najdete, da so skoro vse velike banke razven ene velike, na tržišču v resnici prve, v krščanskih rokah — v rokah protestantov, mi porečete: toda ti protestantovski bankirji so ravnotako kristijani in Arijci, čeprav so bili morebiti rodom Francozi ali iz švicarskih kantonov! (Hrup.) Toda ali sta le banka in finance ono mesto, kjer so si pridobili moderni židje j odlično pozicijo? To so tudi druge stroke, Množica zidov je opustila pisarne in burzo dala slovo kupčijskim poslom, s katerimi se je dolgo pečala, ter se vrgla na druga opravila. Obrnili so se k svobodnim opravilom, k odvetništvu, medicini, učiteljstvu, k literaturi, k vedam. In kaj se je zgodilo sedaj, ko so si odprli židje nova pota? Dočim so jim poprej očitali, da so dolgo dajali prednost financam in trgovstvu. so jih dolžili sedaj da preplavljajo svobodne poklice. Skoro bi že i tu zahtevali monopol. Kajti žid je imel skoro povsod srečo. V naši dobi splošne konkurence se je izkazal v vseh strokah kot važen tekmec; a to se mu že najmanj odpušča. Za antisemitizmom se skriva tu neka vrsta protekerje. Žida preganja kot tekmeca, a to dobro oboroženega tekmeca. Jeze se nad njim bolj zaradi njegovih zmožnosti)' nego zaradi njegovih napak. Boje se v boju za življenje živahnosti njegovega duha, njegove prožnosti v zvezi z vstrajnostjo, njegovega koprnenja i po napredku, veselja do dela. Kajti ako kaže žid cesto jako malo veselja do telesnega | dela, ne izogiba se duševnega dela. Dejal bi, da ga je k temu prilagodila cela njegova preteklost. Pomislite oni, ki radi povsod ! očitate pleme, da so židje skoro najstarejše omikano pleme. Za njimi so stoletja in sto-, letja umskega izobraževanja. To jim more v I duševnih bojih cesto pomagati do premoči. I Tako so n. pr. stroke vede, v kalerih nas j preseneča število učenih zidov. Tako zlasti jezikoslovje. V Franciji sami imamo mnogo I zidov jezikoslovcev. J Glas: — Reinachi! Leroy-Beaulicu: - Reinachi, ako že I hočete, in Irugi. Kako razlagate te zmož-I nosti? Z zgodovino, mislim, po računu ata-I vizma. Stoletja je bil žid v Evropi skoro edini, ki se je pečal z vzhodnimi jeziki. Pri-{ vedlo ga je do tega branje svetih knjig. Dosti I mogoče je, da so nam talmudske študije od j zdavnaj pripravljale v družinah rabinov bo-I doče jezikoslovce. j To se ne da nikoli ovreči, da so židje zelo nadarjeni za duševna dela. Morebiti I dajajo v razmerju s svojim številom več I znamenitih mož nego Arijci. Ali naj bo to I razlog za to, da jih preZenemo? Ali naj jih podredimo za to, ker se pred njih prednosti bojimo, drugim, ne splošno veljavnim zakonom? Cul sem, kako so se pritoževali gimnazijci, da Semitje pri šolskih tekmovanjih na naših licejih (srednjih šolah) Cesto zmagujejo. (Dalje pride.) D op i s L Od nekod. — (Glas o knjigah družbe sv. Mohorja.) Pred nedolgim časom sem čital v »Slov. Narodu" oceno letošnjih knjig družbe sv. Mohorja, s katero se moram skoro docel? strinjati. Pred desetimi leti niso knjige, katerih izdaja ta družba, bile tako nabožne, zato so Mohorjanom bolj dobro došle; zato se Jjudstvo ne ogreva veC tako zanje kot nekdaj. Naj bo, saj za listi goldinar ne bomo obožali, če ni druzega, je vsaj koledar toliko vreden. Da je to splošna govorica in ocena med Mohorjani, tega ne bode nobeden zanikal. Ne bodem jaz narekoval odboru, naj v te knjige vlaga same romane, žaloigre ali kaj stičnega, kar se ne prileze mladim in ne« posvetnim bralcem, katerih je obilo v družbi; ampak kaj bolj narodnega ter zanimivega, kakor je Avstralija, vedno zgodbe sv. pisma itd., bi bilo želeti. Tudi koledarju, kateri se je slovenskemu občinstvu moCno priljubil, je zaCelo gradivo pešati. Nekdanje slike mest, oseb in dr. v njem moCno pogrešamo. Tako, da smelo rečem, vzlic tolikim udom čtivo peša, in bilo bi želeti boljšega. Ni pa treba zameriti, če kdo po časnikih spregovori kako besedo o teh knjigah, ker to se godi le z dobrim namenom, in želeti je, da tudi drugi slovenski časopisi ne bodo molčali k temu, ker ni brez vzroka ta glas Mo-horjanov tudi pri nas. Zapisa! sem ga z nadejo, da ga bodo čast. odborniki družbe sv. Mohorja uvaževali. K a na le c. Domače in razne novice. Pvrrovii zmaga grofa G. šele v ožji volitvi in po zvezi z ultruklerikalno četo »P. L." znaša le 30 glasov večine, a I i le 16 »Sočanom" odvzetih glasrov. Ako bi bili mi mogli ohraniti le teh 16 glasov, bi bila zmaga naša. (Coronini je dobil tudi 4 i italijanske glasove iz Ločnika!) — To bo v prihodnje naloga prvotnih volilcev. Mi naznanimo našim zaupnikom po občinah sumljive glasove! Da je bilo nad 20 glasov kupljenih za težek denar, to je amen v oCenašu! /juti-itj in popoldne. —. Klerikalci „P. L." so včeraj zjutraj strastno agitovali tudi proti grofu C, o katerem so rabili izraze in psovke, kakoršnih se mi nismo nikdar poslužilj. Ne trdimo .pa,...da niso prav imeli. — Dr. And. Pavlica, ki je bil zalezel na trgu med gnječo, je aejal: »Kar piše »G o-rica% je laž, trikrat laž, ne smete verjeti". — Popoldne pa so se vsi istotako J vneto poganjali za grofa C. proti Staniču. Zakaj ? Ker s Goroninijem je po njih mislih prehodna doba za klerikalnega kandidata. Čas pridobljen, vse pridobljeno, — namreč za sistematično klerikalno delo. Ne bo nic ! j Že včeraj bi bili »Sočani* vse vrgli, da niso s suhim zlatom kupili do 25 omahljiveev, ki bodo dajali ljudstvu — račun. j Iz Sežane smo prejeli o včerajšnji volitvi v naglici to-le poročilo: sOgorCenje na naši strani je splošno. ' Pri nasprotnikih so desetaki kar frleli; I j vina je bilo na razpolago, kolikor se je ho-I telo*. Hrovatin in Hočevar sta grozno agito-| vala, a tudi marsikako grenko požrla. Naša j slranka je koj, ko je zvedela izid, po-I slala nastopno brzojavko grofu Gor.: „Pod- | pisani volilci izrekamo Vam najvaea nezaupanje, ogorčenje in pomllo-| vanjo* da sta sa spat urlnlll v naše politično življenje. Le nasilsttro In denar spravilo Vas jo na rakovo j pot naša slovansko politike*. .Edinosti' so včeraj brzojavili: Sežana 29. (N.) Za dra. Staniča so glasovale vse veče občine na Krasu, mej drugimi največa občina Naklo, nadalje Komen, Nabrežina, Povir, Lokve, Rodik, Avber, Dutovlje. (Sežana voli v državni zbor v skupini mest in trgov. Ur.) Za grofa Coroninija so glasovale občine Tomaj, Štorje in druge manjše občine. Živo agitacijo za grjfa Coroninija je razvijal To-' majski župan Anton Cerne. Sežana 29. (N) Vkljub veliki agitaciji Gregorčičeve stranke, katera je poslala v Sežano dva agitatorja: penzijoniranega nad-učitelja Hrovatina in bivšega davkarskega pristava Hočevarja, je glasovalo za dra. Staniča 40 volilcev, dočim je dobil grof Coronini 21 glasov, a dr. Tonkli 3 glase. Manjkala sta le dva volilca. Kdor no vidi, brez dvoinbe spregleda! Pišejo nam: Vedeli smo, da Učimo Slovenci na Goriškem globoko pod jarmom izvestne klerikalne gospode. In zato nas izid volitve ni preveč presenetil! (Ali nas jel Korupcije vendar nismo pričakovali! Ured.) Te volitve so bile še-16 prvi nastop svobodnih, neodvisnih mož, ki se zbiramo pri »Soči". In kot prvi nastop, ki se je izvršil tako Častno za nas, navdajajo nas, da zmagamo v kratkem prav na celi Črti! »Prim. List* je s svojim kandidatom neskončno žalostno pogorel; gospodje .narodni voditJji", ki so pa še nedavno slepili slovensko zavedno in napredno ljudstvo s svojim naprednjaštvom, zmagali so jedino s tem, da so, na kolenih proseč najčrnejšo klerikalno armado, pridobili isto na pomoč proti nam naprednim in svobodomiselnim »Sočanom". In mi, kateri smo šli v boj po svojem prepričanju ? Imeli smo pred očmi princip, da narodni zastopnik v zakonodavnem zboru mora odgovarjati s svojim delovanjem svojim volilcem. Dejali smo, da je našemu narodu na Goriškem treba imeti za poslanca na Dunaju moža, ki čuti zanj, ki ve\ kaj je kmet, in ki ima o kmetu drugačen nazor kot tega, ki je last potomca rodovine in člena kaste, ki je s krvavimi črkami zapisana v zgodovino slovenskega naroda. Nikjer na svetu kaj takega ne bilo bi mogoče! , Aristokrat, lahkoživi plemič, naj zastopa na-j šega kmetovalca! Stara je istina; cerkvena j in posvetna aristokracija se vedno združita, | kedar je treba iti nad svobodno in napredno ijudstvo. Dr. Pavlica (krščanski socijalist!) je zjutraj bil še proti grofu, popoldne pa zanj! Čudite se1, mi se ne čudimo, saj itak predobro I vemo, koliko je socijalstvo gospode Pavlica, Der-mastija et consortes vredno I Naš narod si jih zapomni in poreče (in lo v kratkem!!): dovolj, do sem ste nas priveli, dalje ne! Proti klerikalni armadi boj brez usmiljenja in brez obzirov, no, saj ljudje, ki so tako nizki, ozirov niti ne zaslužujejo. Narod, sodi! Danes si že pokazal, ali pritisk je bil od strani klerikalne gospode tak, da ga nisi odoliti mogel! V bodoče bode nedvomno drugače, ker pritisk dobi primeren odgovor. Živelo napredno in svobodomiselno slovensko ljudstvo na Goriškem! Proč s Črno temo in njenimi simptomi! (— Prinašamo te vrstice kot zanimiv prinjs k včerajšnji volitvi. —) Ceslano — Aurissina. — Naša slavna pošta je poslala 2 pismi, katerih v Gorici ni mogla oddati, našlovljencu v Sežano. Ime Sežana je črtano ter podpisano »Cesiano*. To spako"so "si žmišlili Italijani za slovensko Sežano, in pošta v Gorici je stopila v službo irredente, rabeča popačenke za prava krajevna imena. Uradno je Sežana še vedno Sežana — odkod torej na posti ,Ge-siano* 1 Sicer pa preiskava dožene, kako je s to reCjo na goriški pošti, o kateri še spregovorimo podrobneje o priliki. Aurissina! Kaj pa je to? Spačeno ime za slovensko Nabrežino! Dobil se je neki laški jezik-oslovec, ki trdi, da tisto ime je pravo za Nabrežino, in Italijani rabijo odslej »Aurissina*! Kmalu bomo videli to spako tudi v kakem c. kr. uradu! — Zadnji Čas je, da se o takem postopanju spregovori na pristojnem mestu. CJlas Iz občinstva. — Pišejo nam iz mesta: V prostorih, določenih za stranke pri tukajšnji c. kr. glavni davkariji, bi bilo grajati marsikaj. Posebno v prostoru, kjer pobirajo davke ter morajo stranke večkrat j prav dolgo Čakati, je zrak vsled navala strank že tako skoro okužen. Vrhu tega prihaja še od druge strani tak duh, da nekaterim strankam kar slabo pride. Opozarjamo torej finančno oblast, da napravi prostor za gotove potrebe kje drugje in ne tik tam, kjer stoje stranke, ker to kaže nasproti i njim največjo brezobzirnost. Na to okolnost j bi bilo treba opozoriti tudi zdravstveno komisijo, ker kaj takega ne odgovarja zdravstvenim predpisom. 1 Naj sq torej posluša glas strank ter se jim ustreže! j Nadvojvodlnja Elizabeta je odpoto- vala v soboto na Dunaj. Obiskala je bila tudi grad grofa Attemsa. Nadvojvodinja je vzbujala T mestu mnogo zanimanja, zlasti je I ugajala občinstvu njena priprosta noša. Značilno Imenovanje. — Zadnjic smo priobčili vest, da je imenovan c. kr. sodnijskim kancelistom v Cerknem neki Ant. Ruzzier. Danes se pobavimo nekoliko podrobneje s tem imenovanjem. Ta Ruzzier je doma iz PoreCa; pravijo o njem, da je sicer dober pisarniški uradnik — ali slovenščine ni zmožen. On ne zna slovenski, kajti tistih par besed, katere—nepravilno.za silo. rabi v občevanju s slovenskimi strankami, se ne sme smatrati kot znanje slovenskega jezika — in vender službuje v popolnoma slovenskem kraju, v Cerknem, kamor je imenovan c. kr. spdn.A,kancelistom. To imenovanje nam da mnogo misliti, ker nam neCe v glavo, da bi bilo opravičeno, imenovati za popolno slovenski kraj c. kr. sodnijskega uradnika, ki ne zna slovenski! In vendar se je to zgodilo I — To nam kaže, da za nastavljanje sodnijskih pisarniških uradnikov med Slovenci ni potreba prave kvalifikacije glede znanja jezika, temveč za nas zadošča, Ce prosilec zna italijanski in pa malce — slovenski, tako za silo, da se ga baš ne more prodati po slovenski, kakor veli narodna prislovica. Poglejmo pa na drugo stran! V italijanskih krajih tie dobiš niji jed nega uradnika bodisi pri tem ali onem uradu, ki ne bi znal popolnoma italijanski. Če bi kornpe-tiral n. pr, kedo izmed sodn. pisarniških uradnikov kam v Furlanijo ali kam drugam med Lahe ter bi navede), da ne zna italijanski — smejali bi se mu na sodniji ter mu prolnjo zavrgli že a priorH Gorenje imenovanje je izvršeno prav tako, kakor si žele Italijani imeti razdeljena razna c. kr. mesta med saboj, prav tako, kakor ji pisal vedno in vedno pokojni „Gor-riere*, in za njim nedavno od tega »II Friuli Orientale*!?! Vreme. — Po prav krasnih dnevih preteklega tedna je začelo v nedeljo deževati, po gorah je zapadel sneg. Tudi v Gorici je malce naletaval med dežjem, — Se vedno kaže na dež. Varujte se ciganov! — Te dni sta bili v Dolnji Branici dve ciganki v neki gostilni, kjer sta nekoliko jedli in pili. Ko sta plačevali, sta zahtevali ogerske krajcarje. Gospodinja jima je postregla, in ciganki sta izbirali krajcarje toliko časa, da sta ukradli 4 gold. ter potem odšli. Ko je krčmarica poMela denar, ter videla, koliko manjka, cigank že ni bilo nikjeri več. V Gornji Branici sta ukradli baje 10 gold. v neki proda-jalnici. — Sedaj se klatijo cigani okoli Svi-ncga. Varujte se jih J ,11 Friuli Orientale" In slovenski Izvožfeki, — V kritiki o našem .Kažipotu" so »11 Fr. Or.» posebno na poti slov. iz-vožčeki v mestu. Navaja jih s številkami: 94, 27, 96, 82, 72, 101, 3, 68, 89, 31, 38, 36, 64, 14, 93, 60. Temu sledi opomin k bojkotu teh izvožcekov, ,11 Fr. Or.« pozivlje občinstvo, naj si vsakdo »pile le številke ter jih pogleda, kadar potrebuje iztožčeka l Torej očiten bojkot! In to je šlo med svet — ne-zapljenjeno I Čudom smo se temu čudili, ker vemo, kako strogo se postopa z nami v takem pogledu v najmanjši reči! — Slovenci, zapomnite si le številke ter si jih oglejte, kadar potrebujete izvožčeka! Sejmi bodo L svečana v Gorici, 3. v Herpeljab, Šmarjah in v Dutovljab. »Narodna čitalnica" v Vipavi vabi k Vodnikovi veselici, katera se bo vršila na sveCnico 2» svečana 1900 v Vipavi v wTabru". Vspored: 1. A. Nedved: »Ljubezen in pomlad", poje mošti zbor. f. Gj. Eisenhuth: »Na Savi«, poje moški zbor. 3. A. Nedved: tNa straži", poje moški zbor. 4. Sim, Gregorčič: .Naš čolnič olmimo*, deklamacija kratke gospice. 5. »Sam ne ve\ kaj hoče", dramatična gluma v 1 V« dejanji. 6. ples, pri katerem svira oddelek vojaškega orkestra iz Gorice. Začetek točno ob 7*8 uri. Vstopnina 60 vin., s sedežem 1 krono, k plesu 2 krone. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. Razgled po svetu. Spravna pogajanja. — Nemški levičarji so že imenovali svoje zaupnike za Ceško-nemško spravno konferenco. Poroča se nadalje, da so Češki voditelji odnehali s svojo prvotno zahtevo glede skupne konference in je torej mogoče, da se obravnava jezikovno vprašanje za Češko in Moravsko posebej. — Nemški poslanec Prade je te dni izdelal nekak načrt za rešitev jezikovnega vprašanja. Zahteva, da morata biti konferenci ločeni, ker so razmere v obeh kronovinah. različne. Za Češko treba izdati najprej zakon glede obeh deželnih jezikov v notranji in zunanji službi. V to svrho se mora dežela deliti v tri dele. Rešitev se izvrši na podlagi popolne jednakopravnosti. Glede rabe deželnega jezika pri avtonomnih oblastvih nasvetuje preva-jalna-urnflPL Pfltflm govori o narodnih kurijah, o spremembi deželnozborskega volilnega reda ter o ureditvi šol za narodne manjšine. Zahteva tudi, da se razdeli deželna nadsodnija v Pragi, isto naj se zgodi s finančnim in poštnim višjim uradom. Konečno pa pravi: Glavna zahteva Nemcev pa obstoji v tem : Nemščina bodi splošni prometni in posredovalni jezik. Komunike izvršeralncga odbora nila-dočeške stranke. — V njem naglašajo: Da bi dovele nameravane konference do ureditve razmer v Avstriji, je potreba, da se urede tudi na Šleskem jezikovne razmere na pravičen način kakor tudi v drugih avstrijskih dežela h. Češki poslanci bodo delovali v takem smislu. Izvolili so poseben odbor v proučevanje jezikovnih in drugih zahtev svoje stranke. Volitev župana v Pragi. — Prihodnja volitev župana bo v soboto, dne" 3. svečana. Na sploh sodijo, da bo izvoljen Staročeh dr. Srb, kateri pa se odpove, na kar bo izvoljen zopet dr. Podlipn^. Vabila za spravne konference je vlada že razposlala. Čehi so izjavili, da bodo postopali pri pogajanjih tako, da se bodo mogli lahko zagovarjati pred javnostjo. Konference prično 5. svečana, Štrajkl. — Položaj v okrajih, kjer so stavke, se ni spremenil. V Duchovcu so odpustili 1884 delavcev, v Oustih 1260. Seja urada za pogajanje se ni mogla vršiti, ker delodajalci se nočejo pogajati z delavci, dokler ti štrajkajo. V Mostu se vrše na vec krojih shodi, Mir se ne kali. Dvojna mera. — V Gorici, v Celju, itd., kjer živd Slovenci največ v umetno izkazani manjšini, so napisi uličnih tabel le laški, oziroma nemški. Občinski svet ljubljanski je bil odobril dne 30. okt. I, I. nabitje samoslovenskih uličnih tabel -~ ali glej, ministerstvo za notranje reči je razveljavilo sklep obe. sveta. Italijanom in Nemcem se da, kar hočejo, ter se pri tem ne vpošteva manjšine, Slovencem pa ne, ter se pri tem upošteva manjšino l Potem pa plavijo na Dunaju, da jim je pred vsem do tega, pomiriti narode!! Narodi se mirijo paC na drug način, in ne s pljuskami v obrazi Vojna v južni Afriki. — Nevspehov angleške vojske pred Ladvsnuthom ne morejoveč utajiti; tudi nimajo Angleži več upanja, da bi . XV &* & ** ** JpNrAgi V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in poselne sobe so po NemSkera slogu odlikovanih Črnlgojevih delavnic v ulici Ponte nuovo in tia Leoni, katere so lepše in nkusneje izdelane in ceneje od Diinajskih in Bedapeštanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in Sipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsate velikosti. Hnzlifno pohištvo, kakor: taoletne mizic«, raztir-na obetala, preproge za okna i. t. d. Različne slolire iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune,- afriške trave, z zimami in platnom ii;t izboro ter razne tapecaiije. Keči, katere h« ne nahajajo v nalogi, preskrbijo xe po izbfri remkov v najkrajšem času, l>.»je se tudi na obroke, bodisi tedenske ;ili inese"-ne. Pošilja m> tudi izven Ljubljana Ml Tržažka cesta štv. 57 » Ta tvornica je opremljena z najnovejšimi stroji na roko in gonilno električno uilo, tako, da mi je moč že letos izdelati najmanj 15.000 do 20.000 tucatov vsakojakih nogavic od prlprtifttlti do naj-finajilh za gospo In gospodo, otroka itd. Izdelujem pa tudi vse drugo izdelke iz volno in bontbažavlne in sicer: Jopiča, oblaka xa otroke, rute za na glavo In za ogrinjati, rokavice, »lučko, telovnika za gospode kakor tudi vse potrebščine za gospodo biclkliste. Tvornica je postavljena na stališče, da lahko konkurira z vsemi češkimi kakor tudi saksonskimi tvornieami bodi glede izdelka kakor tudi cene. Priporočam se gospodom trgovcem za obila naročita |in zagotovljam, da bodo postrežem v vsakem oziru najpošteneje. rx *. • • •» Dragotin Hnbar. Gospode trgovce prosim, da pri letošnjem naročevanju jemljejo ozir na gorenje obvestilo in ker potovalec z vzorci ne more biti hkrati povsod, počakajo, da jih obišče. Ako kedo želi kak poseben vzorec, prosi se, da ga vpošlje, napravi se takoj protivzorec s ceno; naročiti pa se mora najmanj 10 tucatov. NB. l«»»V»»»*»»»e»»»»««»»»»»»e«»»o»^^ MM J** 1*» t* 3» Zeta 1881. y Gorici ustanovljena Wrdka 3,! (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe, (ma veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. ~ Naročila za deželo izvržuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo S. cL) tiskarno črk na perilo. (P. c'. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - - Via Giarclino 8 GORICA priporoča pristna bela in črna vina i/, vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerake monaibije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cana zmarna. Posfraiba poltena. >tfon. Jortolotti kamnosek v Gorici na Franc-Jožef ovi cesti šiv. 33. Zaloga nagrobnih spominkov vseli slogov po ugodnih cenah »P- od 8 do 300 gld. -%« Tiskarna ustanovljena leta 1893., je oskrbljena z najmodernejšimi črkami. »Salonska knjižnica" „5loYanska knjižnica". knjižnica za mladino"- „7rimon>c". „SOČA". .^ažipot". Goriška Tiskarna A. GABRŽCEK, zalop vsakivrstniR iziotovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in dra§e urade v Gosposki ulici štev. 9. v Gorici, sprejema naročila za lisek vsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila k vaselicam In plasom, računa, zavitka in listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovca in zasebnika, raznovrstna vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi skatljicami. OskoYii\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd. izvršuje točno in natančno po zmerni coni. SladaAa tiskovin« ima tiskarna izgotow!)«ne v zalogi: Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz . (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, preračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročih« list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za cerkvene Ifr/rafe; Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim, mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Kota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Teslim. status liberi, krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za Šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv, in Hal, jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike,- vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Vsako naroiilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgotovi v teku 29 Ur. «0 iz-Ple knjigi' »Materino delo za Soga in domovino". Za Hlovunkc priredil Si mon (»rpjiorfič ml. (Vna s poštnino To kr. „Zgodov. šrtiee iz poknozene grofije goriške in gradiŠke". Spisal Simon Itutar. (Vna s poštnino :>:> kr. ttVenee slovanskih povesti". iVin* iz ruskega, poljskega, shn*»ike-g;\ in hrvattkc^a življenja. I. Cena s poštnino :>.*i kr Simon Gregorčičeva zbirka pesmi, cena iifn* izdaji :jo kr. jfat. funfka izbrane pesmi, cenn Uoni izdaji :>(> kr. Pagtiaruzzi-Jfrilanove poezije (dve knjiiiii in spisi v prozi. Cena vsem snopifem s poštnino 1 gld. m kr. Anton Ttlodieev „77laferin blagoslov". Cena s poštn, KS kr. „Lpizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali koštfek zgodovine froriSko^a c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. MaruSič. G«na s poštnino 1-J kr. »Slovanska knjižniea". Izhaja i:>. dan v ntesecu. Do konca leta 1898. je izšlo ?(t snopičev. Celoletna naročnina gld. 180. »Knjižnica za mladino", izšlo je 24 snopičev. — Cena vsakemu snopiču je i!> kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. »Salonska knjižniea", za odrasle, začela izhajati začetkom I. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane broširan jild. 1'10, vezan gld. 1'60. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine. »Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 sirarn velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. 1*80. »Šele noši". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. „Ben-Hur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallaee, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. l-to, uiehkovezan gld. 130. »Kako je ravnati z mlekom f" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivaneic v Tolminu, 1 iztis 15 kr., K) iztisov gld. 1. Trdo rezan gW. 1-90. P.VMH0U Mehko vezati gld. 1*60. PyccKO-C.iOBiiHCKiK Cjiobapl (Ročni Rcsko - Slovenski Slovar) IN Kratka slovnica ruskega jezika (KpaTRaH rpaMMaTHica P^ccicaro flauKa) V kratkem izide f „Slovensko-ruski slovv" in „rusko-slovenska slovnica"