Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. junija 2022 - Leto XXXII, št. 22 stran 2 »Težko se je izražati v tem jeziku, toda ta jezik je naš in moramo ga ohraniti« p r e be r i te m la d o po r a bj e !!! 2 Dušan Mukič - dobitnik priznanja »Pro cultura minoritatum Hungariae 2022« »Težko se je izražati v tem jeziku, toda ta jezik je naš in moramo ga ohraniti« »Natanko pred 15. leti sem napisal svoj prvi članek za časopis Porabje in približno takrat sem tudi naredil svoj prvi prispevek za televizijsko oddajo Slovenski utrinki. Nekateri so mi rekli, da sem zdaj s tem priznanjem dosegel vrh svoje kariere. Sam pa pri 41 letih menim, in tudi upam, da to še ni vrh in da je pred mano prihodnost, v kateri bom lahko še služil svoji skupnosti, Porabskim Slovencem,« je najprej povedal Dušan Mukič, letošnji dobitnik priznanja »Pro cultura minoritatum Hungariae 2022«, in spomnil, da sta najvišje madžarsko priznanje, ki ga podeljujejo za področje manjšinske kulture, prejela že njegova starša, »tako da je madžarska država na ta način priznala, da smo tudi nekaj ustvarili in da je bilo vredno toliko energije vložiti v to dejavnost.« 17. februarja, ko je bilo v Slovenskem domu v Monoštru srečanje stvo, prevajanje književnih del v porabsko slovensko narečje in zbiranje ljudskih pravljic ter pesmi.« Dušan Mukič ob prevzemu priznanja »Pro cultura minoritatum Hungariae 2022« v Budimpešti. Ob njem podpredsednik vlade Zsolt Semjén in državni podsekretar Balázs Fürjes Z novinarstvom, s katerim si služi tudi svoj vsakdanji kruh, se je začel ukvarjati po tistem, ko je leta 2007 v Ljubljani opravil kar tri Monika Kropej Telban, Dušan Mukič in Marija Kozar so bili souredniki zajetne publikacije s porabskimi pravljicami in povedkami – »Občudujem preproste domačine, ki so te zgodbe posredovali na zanimiv in razgiban način,« pravi nagrajenec z naslovom Slovenska zamejska književnost od Trsta do Porabja, je sogovornik med drugim dejal, da je nekje slišal, da je v Sloveniji za eno funkcijo pet ljudi, v Porabju pa en človek opravlja pet funkcij, kar prav gotovo drži tudi zanj: »Moram povedati, da sem ta rek slišal od slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss. Res je, da je v matični domovini verjetno za nek položaj veliko kandidatov, medtem ko nas je v Porabju razmeroma malo aktivnih, zato se moramo ukvarjati z različnimi področji. Sam pokrivam predvsem humanistična področja, kot so novinar- ko zanimivih ljudi. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da sem prišel v neposreden stik s Porabskimi Slovenci. In pri mo- diplome, in sicer iz slovenskega jezika, zgodovine in tudi računalništva: »Še preden sem napisal svojo zadnjo diplomsko nalogo, me je takratna odgovorna urednica Slovenskih utrinkov vprašala, če bi sodeloval pri pripravi teh oddaj. Najprej sem se samo nasmehnil, potem pa mi je oče rekel, naj premislim, morda pa je to služba, ki bo primerna zame. In zdaj sem že desetletje in pol na televiziji. Novinarstvo mi je zelo všeč, ker je to razgiban poklic. Ogromno smo potovali tako v matični domovini kakor tudi na Madžarskem in spoznal sem veli- jem novinarskem delu je ravno to bistveno, da sem povezan s svojimi ljudmi in pokrajino, iz katere izhajam. In to ljubezen izražam tudi pri časopisu Porabje. Vseskozi sem imel željo, da bi svoje ljudi tudi izobraževal, tako da je doslej nastalo že kar nekaj poljudnoznanstvenih nizov člankov, tako o madžarski kot slovenski zgodovini in književnosti, o pokrajinah pa tudi o preteklosti Prekmurja in Porabja. Zelo rad sem pisal o svetnikih. Pred kratkim sem ugotovil, da sem od januarja 2017, ko se je časopis razširil na 12 strani, imel serijo ali dve v vsaki številki.« Je eden redkih Porabskih Slovencev, sploh mlajše generacije, ki govori tako knjižni jezik kot narečje: »Težko se je naučiti narečja, ki ni normirano. Sam sem se porabskega dialekta učil na podlagi slišanega. Že zdavnaj sem razvil metodo za učenje tujega jezika. Najprej osvojim osnove, potem pa ga začnem uporabljati. Pogovarjam se z rojenimi govorci in na podlagi njihovih odgovorov razvijam svoje znanje. Menim, da je to tisti jezik, ki je v resnici naš. To je tisti jezik, ki ga naši ljudje govorijo. Čeprav gre za jezik, ki ima majhen besedni zaklad, nekoč sem ocenil, da ima naše narečje približno 11 tisoč besed, ga moramo uporabljati. Težko se je izražati v njem, toda ta jezik je naš in moramo ga ohraniti. Naše poslanstvo je, da pišemo v njem, dokler je mogoče. Dokler bomo imeli bralce, moramo ustvarjati v tem jeziku.« Dušan Mukič pravi, da je, kar se tiče njegovega ustvarjanja na literarnem področju, v prvi vrsti bolj prevajalec kot pa pisatelj. Veliko svojega časa je namenil prevajanju leposlovnih besedil v porabsko slovensko narečje »z namenom, da bi dokazal, da se v mnogokrat zaničevani porabščini da napisati kakovostno literaturo. In zaradi tega sem prevajal slovenske in madžarske klasike iz 19. stoletja.« Po delih, ki so preprosta, napisana z ožjim besednim zakladom in vezana na kmečko tematiko, posega predvsem zato, ker želi, da jih ljudje razumejo. Sicer pa se je preizkusil tudi v prevajanju poezije. Zelo rad prevaja balade, tako madžarske kot slovenske, pa tudi španske, francoske in druge: »Čeprav je to težje prevesti v na- neuradna porabska himna.« Dušan Mukič, ki je odraščal z glasbo, saj je oče Francek harmonikar že od svojih malih nog, pa tudi mama Marija je veliko prepevala, se je pri sedmih ali osmih letih začel učiti igrati na klaviature: »Ko sem bil v osmem razredu osnovne šole pa sem videl, da je neki sošolec veliko večji frajer, ker je igral na kitaro. In tako sem se tudi sam naučil igrati na ta inštrument.« V Ljubljani je brenkal na kitaro ob številnih priložnostih, predvsem na zabavah, ko pa se je vrnil domov v Sombotel, sta starša tam na noge postavila skupino ljudskih pevk, Sombotelske spominčice. Najprej jih je spremljal samo kot novinar, zdaj pa že vrsto let sodeluje z njimi. To se je zgodilo po tistem, ko se je na tečaju, ki so ga pripravili pripadniki hrvaške narodnosti, naučil igrati na tamburico: »Sedaj z očetom spremljava šest žensk, on na harmoniki, jaz pa Nagrajenec pri ljudskih pevcih Sombotelske spominčice sodeluje kot tamburaš in pevec - glavni cilj skupine je ohranjanje pesemskega izročila Slovencev na Madžarskem rečje kot kakšno zgodbo. Svojim porabskim bralcem želim dati »štenjé«, se pravi čtivo v maternem jeziku, v želji, da vidijo, da imajo lahko tudi oni svojo lastno kulturo, kajti brez trdne kulture menim, da ni prave identitete.« Sogovornik je tudi avtor porabskega besedila slovenske himne, sedme kitice Prešernove Zdravljice: »Največ težav mi je povzročalo, da gre za res zelo strogo vezano obliko, tako kar se tiče števila zlogov, vrstic kot tudi rim. Iskreno rečeno mi niti ni uspelo natančno prevesti slovenske himne v porabsko narečje, presenečen pa sem bil, ko je na neki proslavi učenka gornjeseniške šole zapela himno z mojim besedilom. In od takrat je ta pesem postala Porabje, 2. junija 2022 s tamburico, skupaj pa pojemo porabske ljudske pesmi, v želji, da bi se te pesmi ohranile.« Skupaj z mamo Marijo Kozar sta pred leti veliko dela opravila tudi pri pripravi knjige Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju, za letošnjo knjižno zbirko Med Rabo in Muro pa sogovornik piše spomine na sedem študentskih let, ki jih je preživel v Ljubljani. O tem bomo prav gotovo letos še večkrat kaj napisali. (Slika na 1. strani: Nagrajenec s svojimi sorodniki, predstavniki slovenskih organizacij in inštitucij po podelitvi priznanj v stavbi Budai Vigadó.) Silva Eöry Fotografije: Gergő Botár in osebni arhiv D. Mukiča 3 Što rano gorstane, nede »risauska pütra« Risali (binkošti) so pravi sprtoletni svetek, če rejsan njegvoj kravi pa so v šinjek obesili venec s kopriv »deda«, šteroma so v rokau dali püšeu s kopriv, na je letos držimo eške samo 5. in 6. juniuša. Našo ime in eden leseni zvonec, v šterom je visala edna žaba. prsi pa pismo, v šterom je nika veseloga nej pisalo. toga praznika pride z latinske rejči »rosalia«, ka je Na Štajerskom so mogli pastérge na risausko ne- Cejla ves se je smedjala takšim deklam, té so se pa biu stari rimski svetek rauž na 29. majuš. Indrik delo maro na pašnjek prignati že pred zordjov. ranč z iže nej pokisile vöpriti. na Slovenskom ga zovéjo »binkošti«, štero rejč smo Najprvi je grato »krau Gonjaš«, kak krono je daubo Veuki svetki so bili furt povezani s šatrivanjom tö. prejk nemškoga gezika prejkvzeli z grčkoga »pente- farbasti venec s cvejtov, v rokau pa pisano palco. Skoro v vsikšoj slovenskoj krajini so vörvali, ka koste«. Tau znamenüje »petdeseti den«, vej so pa vr- Najslejdnji je grato »Lükec«, vej je pa daubo krono z mujvanje s pšeničnov rosov na risauski zranek nau telko časa po goristanenji Kristoša apoštolge in vonječi rauž in lüka. zbriše šplinte z obraza, dá lejpo bejlo kaužo in dobBlajžena Devica Marija zadobili sveti Düh ro zdravdje. V koroškom Roži so zvün v formi goreči gezikov. Gnes vidimo tretjo toga dali valati, ka človöka od risauske Božo peršono največkrat kak golauba. rose cejlo leto nedo bolele oči. Dolenjci pa Svetki se začnejo z risauskov sobotov, gda so bili gvüšni, ka ta rosa krajdrži sumiče. so na Slovenskom blagoslavlali krstno Kauli Lendave v Prekmurji je velala reguvodau. Na Notranjskom so vertinje s tauv la, ka je trbölo po mujvanji včasik odleteti vodauv ojdle na paule in tam pošprickale domau, zmejs pa je nej bilau slobaudno njive pa tranke, te pa molile za Boži blakaulivrat gledati. Ranč tak na našom goslov. Na Koroškom so na tisto soboto konci so vküppobérali risausko roso v s posvečanov vodauv poledjane zelene doginjek, ka bi mele krave več in baukšo lipove liste polagali mari, ka bi zdrava mlejko. Pri štajerskom Laškom pa so bili ostala. eške bole čedni: na rosnoj pšenici od sauZa risali so v dosta slovenski krajinaj z seda je trbölo prej vlačiti lijen, te ga pa zelenjom okinčali rame ranč tak, pravili vöožmikati na svojoj njivi. Če je tau neso, ka má prej lipov list »formo gorečoga kak nagi napravo, je emo tisto leto zavolé gezika«. Na Koroškom so s cvejtnimi venpauva. ci okinčali eške stüdence tö, ka bi voda Slovenski pavri so šatrivali prauti čaralizdrava ostala. V našom Prekmurji pa so cam tö. Kauli rovtarske Idrije so krave na na risausko soboto na štaline dveri obesili pašnjek vözagnali že pred suncom, cejli vejke škipkovca, ka bi čaralice nej mogle gvant pa so si naaupek na sé djali. Skrili do živine. so se, čakali in gledali – tak so leko spoIndašnji človek se je trnok bojo od düš znali comprnice. Na Dolenjskom so kosci pokojnikov, ka bi se nej povrnaule ali bi na risausko nedelo s koso trikrat z lejve nej škaudile pauvi, od šteroga je živo. Zana pravo majutnili, tak jim je cejlo leto tok so na risali na dosta mejstaj paukali nej sfalilo mlejka in polaganja. V Prekz bičami (na priliko v Prekmurji ali na murji so vrnau tak včinili, samo ka so štajerskom Dravskom pauli), indrik pa mogli po tistom eške nika vkradniti. celau strejlali z možarami (v vesi Zibika Té svetek je biu prilika za tau tö, ka mladi na Štajerskom). V dolenjskom Krškom zvejo, što de njini par. V nam bližanji kraVseposedik na Slovenskom so dekle vörvale, ka jim mujvanje z rosov na risauski so od risauske sobote na nedelo djenau zranek dá lejpi obraz in kaužo - na Koroškom pa so brodile, ka je oči tö nedo bolele jinaj so si dekle nabrale devetféle cvejtov, v paunauči zvonili s posvečanimi zvoni, je zvezale v püšeu in si ga djale pod vans tejm so naganjali točo. Kauli varaša Ptuj je z bičom pauko tisti pastér, šteri kiš, gda so se odpravile spat. Po tistom, ka so vtrSploj stara šega je bilau vožiganje odnjov, ali kak so je s svojov živinov oprvim prišo na poštijo. Po tis- gnile rauže, so več nika nej smele gučati. V senjaj je zvali »kresov«. Té so goreli bole samo na söver- tom so začnili vsi gnati na pašnjek, gde so sigurno se jim je skazo bodauči mauž. nom Slovenskom, na priliko v štajerski Slovenski gorzamerkali, što je prvi, drügi, tretji pa tak tadale. Na risali je slovenski paver vsikdar dau nika baukgoricaj, tau pa na risauski pondejlek večer. V koroš- Slejdjen je grato »binkoštna lüknjica«. Pastérge so šoga na sto. Pri štajerskom Ormoži je tau bila žujkoj dolini Podjuni pa so v prelüknjano ponev djali bili vrajži tö: svojim tivarišom so dostakrat zaveza- ca, v dolenjskoj Raki veuki reteš. Na Notranjskom je žerdjavo vaugeldje, na tistoga malo blagoslovleno- li štaline dveri, ka bi srmacke nej mogli z marov bilau gesti simbolično: na sto so prišli geziki vsakše ga lesá in s tejm so kadili na tranki. Vörvali so, ka vöpriti, gda so se gorprebidili. živine, štero so do tistoga mau zaklali. V ništerni má dim dosta vekšo mauč kak liki sam odjen. Spomin na té indašnje šege je dugo živo v našom vinski krajinaj pa so na risausko soboto v bečke Na Slovenskom je bila za risali šega, ka so se pastér- Prekmurji ranč tak. Na risali je trbölo gorstaniti vlejali en par posanc vodé z bližanjoga stüdenca, ge vküpmejrili, šteri najbole naglo leti. Najprvoga sploj rano, eške pred suncom. Na ništerni mejstaj ka bi »sveti Düh blagosloviu vino«. so cejli den čestili, slejdnjoma so se pa špotali. Mla- so živino na pašo gnali že včasik po paunauči. Za- Če rejsan so risali veuki krščanjski svetek, majo dina je tau nej samo zatok delala, ka je tak vesela spancom so kauli glavé dejvali koprive, slejdnjoma vnauge njine stare slovenske šege svoje korenjé bila, liki je ta šega mejla korenjé v trnok indašnjom pa so se cejli den caunali z »risauskov pütrov«. (Vr- eške v indašnji poganski časaj. Škoda je samo, ka vörvanji. Naši poganski starci so sprtoleti dostakrat nau takša je bila navada v našom Porabji tö). se pomalek zgüblajo, vej pa smo že skoro pozabili lidi tö goraldüvali, tau so prej terjdale düše pokojni- V Bejloj krajini so bile risali pravi svetek za pastére: na nji. V gnešnji moderni cajtaj moderno živémo, kov. Takšoga ipa so ritualno vmorili najslabšoga v vertinje so jim na pašo dale klobaso, djajca, bejli donk se pa splača gda pa gda malo nazajpoglednirodi, šteri je najbole pomalek leto. Tau je gorostalo krü in pint vina. Na štajerskom Dravskom pauli pa ti, v ka vse so vörvali in kak so se veselili pa žalostili do novejši časov, tau se pa vej, ka nej tak brutalno. so na risali podje špot delali deklam, štere so že več naši starci. V koroškoj Mežiškoj dolini so se najslejdnjoma co- lejt zaman čakale na mladoženca. Na njina okna, -dmnali z »binkoštnim čolekom« (risauskim teletom), streje, drejve ali stüdence so postavili slamatnoga ilustracija: Szilveszter Bartkó Porabje, 2. junija 2022 4 Novinar in fotograf Sandi Horvat PREKMURJE Drüženje Čiglij je covid-19 ške furt med nami, je vala baugi furt menje takših, steri se okužijo s tejm virusom. In tak je naš žitek skor pa takši, kakši je biu ške leta 2019. Sploj ka se tiče prireditev, je tüdi v Prekmurji vse po starom. Samo neka pa leko opazimo, lekar se lidge zdaj ške z vekšim veseldjom drüžijo, kak so se prva. In prav je tak. Največ lüstva, več kak štiri gezero, je vküper prišlo na fotbalski tekmi, stero je Mura na domanjom stadioni Fazanerija prauti Maribori zgibila s 3:1. In tak je Maribor Muro, stera pa de špilala v evropski konferenčni ligi, vöminiu na mesti državnoga prvaka. Dosta lüstva je 20. majuša vküper prišlo tüdi na prvoj letošnjoj Sočnoj vilici. V soboškom Zavodi za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) so že sedmo leto po redi pripravili té festival kulinarike, na sterom svoje gesti pa piti ponüjajo krčmari, tak domanji kak tüdi tisti iz drügi slovenskih krajov. Oni ponüjajo svoje gesti, tüdi takše malo ovakšo, pa ka ga leko pogejš tüdi stoječki. Leko si tüdi dojsedeš, vej pa so na glavnoj vilici vösklajeni stoli pa stauci in lesene stolice. Ka so lidge nej žedni, poskrbijo mali vinari in pivovari. Pauleg Sočne vilice, stera de vsakši drügi petek, in tau vse do 30. septembra, de ZKTŠ pripravo tüdi dvej tradicionalnivi prireditvi. Julija in avgusta do na svoj račun prišli ljubitelji dobre muzike. Petki so rezerverani za Soboško poletje, sobote pa za Skrito dvorišče. Nej samo v Murski Soboti, tüdi po drügi prekmurskij krajaj do vleti pripravili takše pa ovakše, večinoma že tradicionalne prireditve. Trbelo de se drüžiti, vej pa ne vejmo, ka nas tau gesen in zimo pa čaka. Silva Eöry Radio je balzam za njegvo düšo Pred štirimi leti smo v naši novinaj že predstavili Sandija Horvata, steri na RTV Slovenija vodi oziroma ureja romsko radijsko (Naše poti - Amare Droma) in romsko televizijsko oddajo (So vakeres? - Kaj govoriš?), in tau ob priliki, gda je vödau svojo prvo knjigo z naslovom Preprosto enostavno: čas je za spremembe. Zdaj, gda je vöprišla že štrta knjiga iz toga cikla, z naslovom Preprosto enostavno: živim, je bila prilika, ka spregučiva par rejči o tom, ka se njemi je v žitki godilo od leta 2018 naprej: »Leko povem, ka so bila tau dobra leta, sploj zadnjivi dvej kovidskivi sta mi dali priliko, ka sam malo prišo do lufta. Leta 2020, gda je vövdarila pandemija nauvoga koronavirusa, sam dosta cajta preživo doma na Goričkom. Sploj sam nej meu občutka, ka se kaj godi na sveti. Čiglij živem v romskom naselji, sam meu svoj mer. In te, sploj na začetki, gda so nam v dar dali dosta cajta, sam se odlaučo, no živo v Kranjski Gori in je do svojoga 13. leta sploj nej znau, ka je on Rom. Čiglij sta bila tak oča kak mati oba iz Prekmurja, sta se spoznala na Sandi Horvat Gorenjskom, gé sta oba delala v turizmi. Po tistom, ka je oča zbetežau za multiplosklerozo, so vidli, ka nedo več mogli ostati v stanovanji, stero je nej melo lifta, zatau so se preselili v očovo domanjo vesnico, Vadarce, gé je Sandi te zvedo, ka je njegov oča Rom. Té cajt je Sandi Horvat je v Rakičani na 1. mednarodni romski konferenci notpokazo svojo fotografsko razstavo z naslovom Ona je ka ga dobro vöponücam, pa sam se prejkdau svojim hobijom, najbole fotografejranji. Dosta nauvih stvari sam se te navčo, tak ka sam nej doma na meri samo čako, ka de konec sveta, kak so te gučali. S kolegom iz romskoga akademskoga kluba sva vödala tüdi pesniško zbirko z naslovom V senci svetlobe. S tem drüštvom smo v zadnji trej lejtaj dosta napravili tüdi za romske študente in dijake, in tau na daljavo.« Sandi Horvat, če malo spaumnimo, je kak dejte z drži- najbole opiso v svoji prvi knjigi, po tistom pa je znau, ka šké vsevküper napisati štiri knjige o svojom žitki. In tak je leta 2019 vöprišla knjiga Preprosto enostavno: hvaležen, pred dvema letoma pa ške Preprosto enostavno: čutim: »Leko povem, ka so bile te knjige po eni strani terapija, po drügi strani sam ges raso z njimi. Gda si zbrodim na prvo knjigo, te mi po glavej dé, kelko vsega sam od tistoga cajta že doživo. Nej pa mi je žau, ka sam svoje pripovesti delil z lidmi, aj se o Romaj neka dobroga čüje, nej samo lagvoga. Zanimivo mi je bilau, kakši je biu odziv pri tretjoj knjigi, v steroj sam odkrito piso o svojih čustvih, o svojih občutkih tesnobe in straja pa tau, kak sam meu panične napade. Dosta lidi mi je odpisalo, ka oni tüdi kaj takšoga doživljajo, pa ka se o tom med Romi ne pogučavlejo, liki rajši gemlejo, va pravla, živčne praške in tablete, niške pa se o tom ne pogučavle. In veseli sam, ka sam vözraščene Rome vzpodbudil, ka so začnili gučati o tom, ka čütijo. Gda mi na delavnicaj o tom gučijo, smo na tau sploj ne pripravljeni, ka bi moški, sploj Romi, o tom pred ženskami gučali.« Čiglij je zadnjo knjigo, vej pa je nej dugo toga vöprišla, ške nej dosta lidi preštelo, so tisti, ka so jo, tüdi djaukali: »Vsakši najde v knjigi tisto, ka v tistom momenti nüca. Knjige so zatau napisane, ka se smedjemo ali se djaučemo. Vsakša knjiga pokaže en tau Ške eden od Sandijovih kejpov romskih žensk mene, steri je biu skriti. Tüdi zadnja je tau pokazala.« Čiglij je Sandi Horvat, steroga pajdaši zovejo tüdi Sonček, na RTV Slovenija slüžbo daubo leta 2016, je za radio, steroga ma trnok rad, delo že prva. Ne dela pa samo romskih oddaj, liki se dva do trikrat na mesec odpela v Ljubljano pa vodi nočni program na prvom programi Radia Slovenija: »Ge sam rejsan radijski človek. Gda se tisti rdeči posvejt v studioni prižge, ka te dé program v živo, je tau za mene neka najlepšoga. Tisto vöro pa Porabje, 2. junija 2022 pau, ka se pogučavlem vnoči z gostom, tau je za mene kak balzam za mojo düšo.« V zadnjom cajti ma velko veseldje tüdi s fotografejranjom, s V nočnom programi Radia Slovenija se je pogučavo tüdi z eno najbole priljubljenih Youtuberk v Sloveniji, Lepo Afno oziroma Leo Filipovič tem ka ne kejpa samo za svoj hobi, liki si s tem tüdi peneze slüži. »Gda sam že znau, ka de prišlo do pandemije, sam goraudpro popoldanski s.p., najbole zavolo kejpanja. Tak sam si pravo, ka če de po enom leti minus na računi, mo ga dojzapro ali, vala baugi, mi je tau nej trbelo napraviti,« je ške povedo sogovornik, steri je nej dugo toga nazaj, gda je bila v Rakičani 1. mednarodna romska konferenca, na njoj notpokazo svojo fotografsko razstavo z naslovom Ona je. Razstavljenih je bilau deset portretov romskih žensk s sporočilom, ka ma vsakša Rominja pravico biti izobražena, zaposlena, uspešna in svobodna. »Lani me je pauzvalo dosta Romkinj, stere so stele, ka napravim kejpe, njihove portrete. Organizatori konference so me pauzvali in pravli, ka škejo, ka na razstavi notpokažem neka kejpov in sam se odlaučo za té portrete. Prajti ške morem, ka so ženske na tej kejpaj večinoma vesele in razigrane, samo tisto, ka so mi med kejpanjom gučale, je bilau dostakrat tüdi za djaukati. Tak ka je bilau tau moje kejpanje tüdi terapevtsko delo,« je na konci ške cujdau Sandi Horvat. Silva Eöry 5 Slovenski duhovnik, ki je na svojih posnetkih ovekovečil dušo V madžarski vasici Nyőgér blizu Sárvárja so pred 25. leti ustanovili Lokalnozgodovinsko fundacijo in zbirko dr. Mirka Lenaršiča, ki si je zadala nalogo, da bo skrbela za ohranjanje spomina na župnika-dekana prekmurskega rodu ter zbrala in obdelala njegovo zapuščino. Mirko Lenaršič, ki je dušnopastirsko službo v Nyőgérju opravljal kar 42 let, se je leta 1882 – torej pred okroglimi 140. leti – rodil v Gornjih Slavečih na Goričkem. Maturiral je v Sombotelu, kjer so ga kasneje tudi posvetili v duhovnika. Pet let je služil kot kaplan na Tišini, medtem pa doktoriral iz cerkvenega prava. Kot župnik je najprej služboval v Murski Soboti, nato pa enajst let na našem Dolnjem Seni- s podporo Skupščine Železne županije v Knjižnici Dániela Berzsenyija v Sombotelu postavila razstavo. Na odprtju 17. maja se je direktorica ustano- seljene ljudi. »Njegove slike so lepše kot resnica,« je zaključil. »42 let Mirka Lenaršiča ne moremo izbrisati iz zgodovine Nyőgérja, spremljal je »Posnetke Mirka Lenaršiča odlikuje nadčasovnost in večnost duše,« je na odprtju razstave dejal veszprémski nadškof v pokoju dr. Gyula Márfi ve gostiteljice dr. Mónika Molnár Baráth spominjala, da je predsednik fundacije Csaba Szabó še pred pandemijo dal pobudo, da bi se v sodelovanju z murskosoboškim muzejem pripravil dvojezični slovensko-madžarski album z izborom fotografij Mirka Lenaršiča. Epidemija je te načrte prekrižala, so pa zato nedavno v Sombotel pripeljali potujočo razstavo z naslovom »Veselje do življenja« (po naslovu ene od duhovnikovih fotografij iz časa druge svetovne vojne). Dr. Mirko Lenaršič je bil rojen na Goričkem, Razstavo je odprl vev pretežnem delu svojega življenja pa je szprémski nadškof služboval v madžarski vasi Nyőgér v pokoju dr. Gyula ku. Leta 1919 so ga izvolili za Márfi, ki je v Nyőgérju kapredsednika Slovenskega na- planoval med letoma 1969 rodnega sveta v Sakalovcih, in 1973. V svojem nagovoru zaradi njegove slovenske za- je razpravljal o razliki med vednosti pa so ga dolgo prega- »navadnimi« in umetniškimi njali. Umaknil se je v Nyőgér, fotografijami, češ da so slednje kjer je dobil naslov častnega nadčasovne in ovekovečijo dekana, slavil srebrno, zlato in obraze, pokrajine in predmete diamantno mašo, ter leta 1966 za vse čase. »Ne prikazujejo le tudi umrl. zunanjosti, temveč tudi dušo Slovenski duhovnik pa je svojega predmeta,« je podčrzaslovel predvsem kot ume- tal cerkveni dostojanstvenik tniški fotograf. Ob njegovem in dodal, da vidimo na slikah visokem jubileju je zato ome- Mirka Lenaršiča zdavnaj podrnjena četrtstoletna fundacija te hiše, ovenele cvetlice in od- fotografija, ko slika vaške berače in romske družine v Nyőgérju. Določeni modernizem v sami izvedbi kaže tudi njegova portretna fotografija. Lenaršičevi najzgodnejši posnetki iz Nyőgérja pa segajo v drugo polovico 30-ih let 20. stoletja, ko se je sprehajal po poljih in ob Rabi. Lahko govorimo o visoko estetiziranih pleneričnih skicah, s katerimi se je poskušal približati takrat aktualni pikturalistični tradiciji,« je pestrost Lenaršičevega opusa orisal Mark Krenn. Raziskovalec prekmurskih fotografov je še podčrtal, da sodi Mirko Lenaršič s svojimi posnetki v sam vrh prekmurskega ljubiteljskega fotografiranja. »Z nekaterimi prizori socialne fotografije celo presega posnetke, namreč življenje v vasi in ga tudi usmerjal. Pri nas živijo še številni, ki jih je birmal, krstil ali poročil,« je v kasnejši izjavi opozoril predsednik lokalnozgodovinske fundacije Csaba Szabó. »Po ustanovitvi smo morali urediti porazgubljeno zapuščino župnika, ki je umrl trideset let prej. Raziskovali smo, ali se je kaj sploh ohranilo in kje. Za Lenaršičem je ostalo več kot štiri tisoč negativov, trudimo se, da bi jih razvili in digitalizirali čim več,« nam Tokratna razstava nosi naslov »Veselje do je zaupal nyőgérski življenja« - prinaša izbor iz pokrajinskih, zbiratelj, ki je bil socialnih in tihožitnih posnetkov župnika pred 25. leti med pobudniki ustanovitve fundacije. ki so se v tem času pripravljali Odprtja v Sombotelu se je ude- v Prekmurju,« je zaključil gost iz ležil tudi slovenski poznavalec Murske Sobote. Lenaršičeve dediščine Mark Z razstavo v sombotelski knjiKrenn. »Njegovi prvi posnet- žnici so obeležili tako jubilej ki segajo na sam začetek 20. Mirka Lenaršiča kakor tudi stoletja in so tako dejansko obletnico fundacije, ki nosi najstarejše slike kakega lju- njegovo ime. Postavljalci si biteljskega fotografa prek- želijo tudi v Győru in Lendamurskega rodu,« je poudaril vi predstaviti najboljše slike raziskovalec iz Murske Sobo- duhovnika, ki ga imajo za te, in dodal, da je bil župnik- svojega tako Slovenci kakor -fotograf prepoznaven na več Madžari. -dmpodročjih. »Osebno mi je najfoto: Marija Kozar bolj všeč njegova socialna Porabje, 2. junija 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Ka baude sledkar? Sprtolejt je še, depa vrejmen je tašo, kak če bi že julij ali avgust pisali. Dugo časa je hladno bilau pa gnauk samo, od ednoga do drügoga dneva, je vročina prišla. Tau je nej bilau dobro nej naravi pa nej lidam, da so tak velke razlike v temperaturi. Pomalek de rejsan tak, ka namesto štiri letni časov (évszak) samo dva baudeta, ali de hladno ali de vrauče, ali leto ali zima, prave jeseni pa sprtolejtja že tak nega. Svejt se je tak ustvaro, ka so pri nas štirge letni časi, gda je zima, te sta snejg pa mrzlo, v leti je vrauče, sprtolejt rauže cvetejo, jeseni se sadje pa pauv domau vozijo z njiv. Depa ta kolau se je zdaj nikak stavilo, vse je nika naaupak, klima se je fejst spremenila. Pa pri tejn smo mi lidgé fejst krivi, zato ka cejlo Zemlau lopau pomalek nanikoj dejemo. Dostakrat pravijo, ka nika tašoga se ne dogaja, ka bi prvin nej bilau, če gledamo vrejmen. Tau je istina, baja je samo v tejm, ka prvin je tašo rejdko bilau, ka se zdaj skur vsakšo leto dogaja. Še sprtolejt pišemo, depa pulonje Železne županije je toča vse tazmlatila. Vsakši je tau mislo, zdaj gda je sprtolejt pa vse tak lopau cvelo, nikanej zmrznilo, dosta sadja baude. Depa nej je tak gratalo, prejšnji keden v torek je prišo eden oblak pa kak sombotelsko krajino tak Kőszeg, Porabje pa Őrség je toča vse tazmlatila. V Kőszegi je večer od šeste do devete več kak 50 milimetrov deža bilau. Kak tam tak v več mejstaj je povauden gratala. V dosta mestaj je toča pa dvajsti centimetrov visika voda stala na pauti. Gde je te vnaugo vode tateklo, tam je vse tazaprla, kak poti, tak njive, depa najvekši kvar je itak toča naredla, najbola tistim, steri sadovnjake majo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Robert Golob je bil izvoljen za predsednika vlade Državni zbor je Roberta Goloba, predsednika Gibanja Svoboda, izvolil za predsednika slovenske vlade. Za je glasovalo 54 poslancev, proti jih je bilo 30. Golob je takoj po razglasitvi izidov tajnega glasovanja prisegel kot novi predsednik vlade. V govoru po prisegi je dejal, da je hvaležen in ponižen, da bo lahko Slovenijo popeljal v boljšo prihodnost, kakršno si državljani Slovenije zaslužijo. Hvaležen je vsem tistim, ki gredo z njim po poti od začetka, in tistim, ki se mu bodo mogoče pridružili pozneje, ko bodo ugotovili, da dela v skupno dobro. Glasovanje ni bilo napeto, saj koalicija šteje 53 poslancev, podporo pa sta napovedala tudi poslanca narodnih skupnosti, torej skupaj 55. En manjkajoči glas gre na račun poslanke koalicije na bolniškem dopustu. Po napovedih so proti glasovali poslanci SDS in NSi. Golob je v Državni zbor takoj vložil listo ministrskih kandidatov. Po zaslišanju pred pristojnimi delovnimi telesi Državnega zbora naj bi bila nova slovenska vlada sestavljena najpozneje do 3. junija. Robert Golob je januarja letos dopolnil 55 let. Elektroinženir, poslovnež in politik je bil rojen v Šempetru pri Gorici. Pri 27 letih je doktoriral na fakulteti za elektrotehniko, kjer je začel graditi akademsko kariero in bil tudi Fulbrightov štipendist, a je že leta 1998 zaveslal v politične vode. Najprej kot glavni pogajalec z Evropsko unijo na področju energetike, potem pa je bil še v Drnovškovi vladi imenovan za državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu. Leta 2002 je ustanovil zasebno podjetje Strela-G, iz katerega je pozneje nastalo podjetje Gen-I, ki ga je kot predsednik uprave vodil do lani. Golob ni politični novinec. Na državni ravni se je leta 2011 pridružil Jankovićevi Pozitivni Sloveniji in potem kot podpredsednik stranke ostal tudi pri Zavezništvu Alenke Bratušek. Pisali smo pred 30. lejti V 11. številki časopisa Porabje, stera je vöprišla 4. junijuša 1992, je Marijana Sukič predstavila kroniko Porabskih dnevov. Prireditve so se godile tak na Gorenjom Seniki kak tüdi v Števanovcaj, na Verici in Ritkarovcaj pa tüdi v Martinji: »Gornji Senik, 30. maja, ob 15. uri. Vsepovsod otroški živžav. Okrog šole se govori več jezikov, slovenščina, madžarščina, nemščina. Srečanja obmejnih osnovnih šol so se udeležili otroci iz Kuzme in Prosenjakovec v Sloveniji, od Sv. Ane v Avstriji in gornjeseniški šolarji. „S prireditvijo hočemo pokazati našo bogato kulturno dediščino in naše ustvarjalno delo, ki je pripomoglo, da smo se Porabski Slovenci ohranili,” je povedal na otvoritvi porabskih dnevov predsednik Zveze Slovencev. Temu sta sledila kulturni in športni program osnovnih šol. Ples prosenjakovskih otrok je simboliziral dvojezičnost in dvokulturnost okolja, iz katerega prihajajo. Gledalci so se prijetno nasmejali ob posnemanju simfoničnega orkestra v izvedbi osnovnošolcev iz Kuzme. Prijetno so presenetili seniški „športniki”, veliko aplavza so si zaslužili s svojim lepim petjem tudi učenci od Sv. Ane. Gornji Senik, 30. maja, ob 19.30. Večer v gornjeseniškem kulturnem domu je bil res vesel, kot so to napovedovali plakati. Ob domačih skupinah so program popestrili folkloristi in ansambel iz Beltincev. Program je povezoval Milan Zrinski, ki ga Porabci dobro poznamo z Murskega vala. V gostilni Cifer so se veselo zavrteli stari in mladi. Za dobro razpoloženje je skrbel ansambel Paktregerji iz Beltinec. Števanovci, 31. maja, ob 10.30. Ženski pevski zbor iz Števanovec je 8. februarja gostoval v Medvodah. Takrat so se dogovorili, da bosta tamkajšnji moški in ženski pevski zbor vrnila obisk ob porabskih dnevih. Ob domačem ženskem pevskem zboru so nastopili tudi seniški lutkarji. Najbolj so navdušili folkloristi iz Šalovec, ki so nastopili s prekmurskimi in goričkimi plesi. Verica-Ritkarovci, 31. maja, ob 15. uri. V tej majhni vasici je vedno polna lepo urejena dvorana kulturnega doma in tudi zdaj ni bilo drugače ob nastopu domačih in slovenskih skupin. Veliko Ijudi so pritegnile ženske nogometne tekme. Igrala so dekleta iz Apač, Markovec in Verice. Martinje, 31. maja, ob 13. uri. Del programa se je selil čez mejo v Martinje na Goričkem. Nedeljsko popoldne je bilo namenjeno športu. Pomerili sta se ekipi Senika in Martinja v malem nogometu, kjer je bil izid neodločen (1:1). Ni pa bilo tako pri športu močnih Ijudi, vlečenju vrvi. V prvem kolu so zmagali Seničani, potem pa dvakrat Martinčarji. Upamo, da seniški župan ni držal obljube, namreč da bodo morali iti „močni fantje” peš do Senika, če zgubijo.« BIZEKANCA. Takšen je naslov pisanja Franceka Mukiča: »V Porabji je en starejši človek, šteri trnok rad ma konje. Za njega so konji vendrak najlepša stvarina, ka ji je Baug stvauro. (Tau so konji za gezditi, nej pa za orati ali gnoj voziti!) Ovak ga prej hrbet boli pa vsefelé baje má, depa gda je tarbej konje kam pelati, te bolečine minijo. Edni drugi pa so z muziko tak. Gda je tarbej okapati, te je vse rejže pa trga, gda pa stoj fude potegne, te vse pozabijo. No, te človek prej dosta vse vözmisli samo naj bi svoje konje leko pokazo. Če je tarbej, te nakaka gorposedi, pa te un konja po poštiji pela za cügle. Mladi človek povejmo na konji sedi, stari pa klepa po poštiji. Depa tak vöftegnjeno, kak bi mogo ov vrkaj sejdti. (Ovoma pa bole kolene letijo. Eno paut je tö gorposado ednoga mladoga iz svoje žlate. (Začetniki ne vejo sami gor na konja, ka se konj kauli obrača, gda gezdec z en kraj gorstaupi, ka je zmečava samo z en kraj, začetnik pa se od toga zbogi. Konj pa od toga, ka se je loški gezdec zbojo.) Te mladi pojep je že sejdo na konji, samo sam nej znau gorsesti. Zato Porabje, 2. junija 2022 ga je vüjec gorposado, pa ma pravo, naj se malo tágezdi z njim. Dje rejsan je tak bilau, depa gda se te fantič en cajt gezdi (gezdanje zato človeka trausi tö), gnauk ga samo začne nika stiskavati pod čarvauv (prva je prej par špricerov ali piv ali ka spüu). Mojtibaug! Depa ranč se je na takšoj mesti gezdo, gde so paulek ženske okapale! Sunce fejst sija, v bližini pa nin nega kakšoga drejva ali drugoga, gde bi se leko skrüu. Tak si je v takšoj situaciji nej mogo pomagati. Dje, drugo nika nega. tadale se je gezdo prauti Rabi. Zobe pa stiskavo, ka je méjer vendrak že takši büu, kak so gnauk svejta v luft piščavali za prvi majuš. Te pa gnauk pride v nikšo djamo pri Rabi. Z njiv pa s poštije ga več niške ne vidi. Vala Baugi, si misli. Gda se enoga problema reši, te ma v glavau spadne, ka un ne smej doj s konja, ka te pá nede mogo več gor. Pa pejški za cügle pelati tö nej tak naleki nepoznanoga konja, ka leko nauri grata. Pa ka te bau? Zdaj je v glavej že tö takši pritisk emo, kak če bi ma stejla tista tö počiti. Mejér pa je vendrak že takši büu, kak tisti baloni, s šterimi se lidgé po lufti vozijo ... Dje, drugo nega, tarbolo de probati bizekati doj s konja. Samo naj se té ne zbogi, kak bi ger mislo, ka se je dež vlejo ... Kak se čüu, telko sreče je prej bilau, ka je té mladi moški, gda je eške mali pojbiček büu, je z drugimi pojbiči vred - kak vsi mali farnancke - tö probo, šteroma de bizekanca bole daleč nesla. Novine so nej pisale, ka bi konj moker grato. Pa tau tö nej, ka bi povauden bila pri Rabi.« V rubriki RECEJPTI pa je Hilda Čabai napisala, kak se pripravlajo KUKARČNI ŽGANKI: »V 3 litre vrelo, soleno vodo sipamo od 1/2 do 3/4, kg kukarčne mele. Na srejdi piskra tjauko (kuhalnico) dejemo. Blüzi pau vöre damo vreti, te dobro zavré, da se mela spari. Višešnjo vodau dojvlejemo, vkrajdejemo. Ka v piskri ostane, dobro vküpzgrožamo, če je potrejbno, vkrajdjano vodau cüzgrožamo. Masa more takša biti, kak da dödala rédimo. Potem v žir (mast) zdrobimo. Žir ne smemo sparati. Malo v redIini spečémo. Cü djejmo sladko mlejko, segnjeno mlejko, mlejčen kafej ali pörkölt.« Vküppobrala: Silva Eöry 7 »To smo mi – značilnosti moje narodnosti« Pedagoški center za narodnostno šolstvo pri Uradu za šolstvo Madžarske je tudi v šolskem letu 2021/2022 razpisal natečaje za likovna dela in Pod Srebrnim brejgom … za šolstvo, kulturo in verska vprašanja pri Odboru za narodnosti Parlamernta. Dogodka so se udeležil tudi državni sekretar za narodnostna in verska vprašanja Miklós Soltész, narodnostni zagovorniki in predsedniki državnih samouprav. Med razstavljenimi deli je tudi stvaritev števanovskega učenca Edgárja Tiborja Németha z naslovom priprave na borovo gostüvanje. … se je brsanje labde v prvoj ligi zagnauk zgotovilo. Po trej lejtaj je Maribor znauva prvi, depa zar aj bi velki škandal se naraudo. Samo eške nisterni vörvlejo, ka vse vküper je samo od sebe prišlo. Prišlo tau, od koga malo več povejmo. Dvej koli (forduló) do kraja lige je Koper dvej točki pred Mariborom biu. Skur vsi so že ranč Koper najbole naprej vidli. Tau pa zatoga volo, ka je mogo eške prauti dvema nej najbaukšima brsati. Depa, vse se je ovak zgodilo. Koper je najprva doma na svojom stadioni Bonifika 1: 3 od Radomelj zgübo. Že brž po tejm se je na velki začnilo gučati, ka Maribor je Radomljam 80 000 evronov plačo, aj špilajo kak eške nigdar nej. Če je tau istina, de se eške vidlo, depa ranč Radomlje je na sprtolejt vse velke klube zmagalo. Če leko pejnezi nagnauk napravijo, ka stoj baukše labdo brše? Kak povejdano, Radomlje je svojo kvaliteto že pokazalo. Dobro, pred slegnjim dnevom je Maribor za eno točko naprej biu. Pri tejm je matematika začnila svojo delo; Koper mora dobiti, Maribor mora v Murski Soboti zgibiti, če Koper šké prvi biti. Vse drugo samo za Maribor dobro vöspadne. Eške prva kak se je v nedelo začnilo na velke brsati, je nauva bomba paučila. Od Mure golman Slokar se je z Mariborom pogaudo, ka za nji de drugo sezono braniti začno. Suspendejrali so ga. S tejm je nauvi problem vövdaro. Od Mure drugiva dva golmana sta nej zdraviva, sto de na goli stau. Mladoga, 17 lejt staroga Vida Šumenjaka so v gol (kapu) dali, v Kopri je vrelo. Norijo nas, so kričali. Rejsan čüdno, ka se je takše zgodilo. Se je ranč eden den prva zgodilo, gda bi se aj vidlo, sto je najbaukši. V toj gaustoj osmojenoj župi je Maribor Muri 1:3 gor naklo, Koper je na konci drugi biu. Depa iz Kopra se vse bole čüje, ka vse tau na birovjo nutzglasijo. Pravijo, ka vse vküper so v Maribori vküper napelali, zrežejrali. Eno drugo režijo poglednimo. Velki štrajk slovenske nacionalne televizije pa radia je politika zrežejrala. Zaprav, telko se je nut v delo novinarov mejšala, ka so štrajkati začnili. Škejo, aj se tau zgotovi, ka več je nej mogauče delati. Šefe na teveni je ranč politika gorpostavila, uni zdaj tak delajo, kak se glavašom najbole vidi. V tom nemogaučom časi se samo eške čaka, ka dun tisti kormanj prejkvzemejo, steri so volitve dobili. Po tejm naj bi dosta baukše bilau. Depa politiki preveč radi o demokratični medijaj gučijo. Gda pa zadnje na stauce doj dejejo, se vsefküper preveč rado ovak zgodi. Ja, eške vsigdar mlada slovenska demokracija vej trno naaupačna biti. Škemo prajti, vsikši si demokracijo ovak tumači. Trno dobro pa je na filmskom festivali v Canesi žirija eden slovenski film tumačila. Mladi režiser Matej Rimanič je glavno nagrado za svoj kratki film daubo. Tau je kategorija trno kratki filmov, ka od pau minute do ene minute pa pau so dugi. Tau je v Canesi vcejlak nauva kategorija, depa lepau, ka je eške študent svojo kariero tak lepau začno. Zavole je takšnoga pa ovakšnoga režejranja bilau. Malo eške v čas za nami poglednimo. Ranč na gnešnji den, na 2. junij, kak so te novine prišle, se je neka velkoga zgodilo. 1991. leta so prvi slovenski sodacke prisejgali. Ja, bojna v Jugoslaviji je že na dveri klonckala, njoj pa je razpiščanje tö kloncaklo. Naš Srebrni brejg tau eške trno dobro pauni. V tisti časaj se je spodkar njega vsefele godilo, ka gnes Slovenija vcejlak ovak vögleda. F. Sütő Miki Roš mi – značilnosti moje narodnosti«, srednješolce pa smernica »Naše vrednote – varstvo narodnostnega okolja«. Podelitev nagrad in otvoritev Stvaritve in ustvarjalci na razstavi fotografije za malčke, osnovnošolce in dijake, pripadnike raznih narodnosti, ki obiskujejo različne oblike narodnostnega pouka. razstave iz nastalih del sta potekali 23. maja v Budimpešti. Navzoče je pozdravila slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednica pododbora Gostje, učenci, učitelji in starši na prireditvi Namen razpisov je, da se vrednote (kultura, običaji, dediščina) raznih narodnosti predstavijo s pomočjo sredstev likovnega in fotografskega ustvarjanja, obenem se razvija tudi kreativnost udeležencev. Udeleženci so lahko sodelovali v 4 kategorijah. Malčki so ustvarjali pod geslom »Moja čudežna palača – moj narodnostni vrtec«, nižji razredi osnovnih šol so imeli za naslov »Pisani prazniki – prazniki moje narodnosti«, višje razrede je usmerjalo geslo »To smo Porabje, 2. junija 2022 ... DO MADŽARSKE Podaljšano izredno stanje Parlament je od 25. maja podaljšal izredno stanje na Madžarskem, kar pomeni, da se bo nadaljevalo vladanje z dekreti. Podlago za to je pomenila 10. sprememba ustavnega zakona, po kateri se lahko v državi odredi izredno stanje tudi zaradi vojne situacije v sosednji državi. Premier Viktor Orbán je potrebnost vladanja z dekreti na svoji facebook strani obrazložil z naslednjimi stavki: »V sosednji državi poteka vojna, ki ji nobeden ne vidi konca, le-ta ogroža finančno varnost naših družin. Opažamo, da so vojna in bruseljske sankcije povzročile velik gospodarski kaos in drastičen dvig cen. Svet je na pragu gospodarske krize. Madžarska mora izostati iz te vojne in mora zavarovati materialno varnost svojih družin. Vlada zato potrebuje možnost za takojšnje ukrepanje.« Varuh človekovih pravic je nazadoval Na spletni strani Madžarskega helsinškega odbora se lahko prebere, da je varuh človekovih pravic Ákos Kozma in z njim njegova institucija postal razvrednoten (kategorija B) pri Mednarodnem združenju ombudsmanov. Spadati v kategorijo B pomeni, da v Mednarodnem združenju ombudsmanov nima več volilne pravice in ne more opravljati nobene funkcije. Prav tako pomeni, da se aktivno ne more udeleževati sej Sveta za človekove pravice pri Združenih narodih. V obrazložitvi se prebere, da se varuh človekovih pravic in posledično njegova institucija nista primerno ukvarjala s primeri kršenja človekovih pravic pri izpostavljenih skupinah, kot so etnične manjšine, pripadniki LGBT, migranti in begunci. Prav tako so mu očitali, da ni obvaroval pravice nevladnih ali civilnih organizacij, ni se boril za svobodo tiska in za neodvisnost sodstva. 8 Dvej kokauši pa en kokaut Lajoš Mešič, po domanjom sestra. Brat Imre, on je na Fiškališ, na Verici-Ritkarov- žalost že mrau. Dobro je bici živejo v ednom lejpom malom rami, na steroga eden ranč tak lejpi mali pes ma skrb. Depa glas ma takšoga, kak če bi oroslan (lev) sejdo na dvorišči. Gda sem pri njij odo, so ranč pod lugašom počivali. Zaka bi nej, so prajli, vejpa škir - kak motike tak kose - že na vrati pa za vratami počiva. Nejmajo Lajoš Mešič, po domanjom Fiškališ že nej konje, nej krav pa nej svinj, samo dvej lau doma, lejpo je bilau tam kokauši pa enga kokauta. živeti, zdaj že tam nikoga Ranč se nej trbej čüdivati, nega, vse je zaraslo. Oslejdvejpa so že več kak osemde- njim sem leta 1984 odo tam, set lejt stari. gda se je moja sestra ženila.« - Lajoš bači, kak se zovete - Vi ste sé na Verico privi po iži? šli, sé ste se oženili, tü ste Lejpi mali ram na Verici-Ritkarovcih, gde živita oča pa sin »Töj na Verici smo Bejbrstji, pogledni nauvo hišno številko, tam tü tau piše. Doma v Števanovci, kama sem valaun, tam so nas pa tak zvali, ka Fiškališ.« - Kelko lejt ste bili doma? Dočas, ka ste se nej oženili? »27 lejt sem bejo v Števanovci, töj na Verici pa že dvakrat telko 54 lejt, ranč dvakrat telko. Pri nas doma, zvün mene, sta še dva brata bila pa edna gazdüvali, pripovejdali bi nam malo od tauga. »Meli smo konje, krave, svinje, fejst smo gazdüvali pa rejsan dosta smo delali pa te še zvün tauga v kosavno fabriko sem odo delat, vsevküp štirideset lejt. Vejš, kelkokrat sem se z biciklinom v Varaš pelo, kak rano zazranka tak večer v kmici. Tau sem velko srečo emo, ka sem šest lejt prvin leko v penzijo üšo, zato ka sem v tašom mejsti delo, gde je sploj vrauče bilau. Zdaj je osemdvajsti lejt tauma, ka sem petdeset lejt star v penzijo odišo, depa kak sem že pravo, doma je tü nej bilau baukše, zato ka sploj dosta je trbelo delati.« - Zdaj ste že več kak osemdeset lejt stari, ka se sploj ne vidi, deset lejt bi gda koli leko dolazatajili, kak je leko tau? »Dja tau pravim, ka tisti, steri se tazanja, tisti je fertig, zavolo toga se nej slobaudno tazanjati, kakkoli malo, depa vsigdar trbej nika štibrati pa odti kaulak rama. Dja se v Števanovce na graubiške vsigdar z biciklinom pelam, pa ranč tak na Gorejnji Senik k meši tü. Tak pomalek, depa po tej velki brgaj vsigdar dolastaupim z biciklina, vejš, vrag nikdar ne spi. Zaka bi emo silo, več mare tak nejmam, steri bi me v štali čakali.« - Tau mena povejte, kak dugo ste meli konje pa krave? »Lani sem vse živino doladau, dojšlo je, stari sem grato. Kak pravijo, gda konji tadejo, nejmaš moči, te že več ne moreš delati. Pojba sem pravo, če ške, leko drži konja, depa on je bola traktor tjöjpo.« - Traktor je tak baukši, gda trbej, te ga človek vožge, gda nej, te počiva pa še polagati ga nej trbej. »Depa es čöj, tau nikdar ne pozabi, ka s traktorom tak lopau nikdar ne moreš njivo naredti kak s konjom. Drügo pa tau, ka s traktorom vsepovsedik vcujpridti tü ne moreš, tašoga reda dobro pride konj.« - Tašoga reda, gda sin dela, cejli den ste sami doma? »Kak bi pa sam bejo, vejpa töj je moj padaš, moj pes. Müva se pomalek töj tašetava po vesi, gnauk tagora, gnauk nazaj tadola po vesi. Te srmak pes je tak name austo, tauga pesa je moja dekla - Med tejm ka tü pripovejdava, kokaut cejli čas popejva, kelko kokauši mate, ka se tak fejst krpi? »Že samo dvej kokauši pa enga kokauta mam, nika Tabla z hišno numero pa domanjim slovenskim ménjom mejla, samo ona je betežna več nej, te tö samo zato, aj gratala pa na žalost več go nede tak prazno dvorišče, nega. On je dober, cejli den je aj me zazranka zbidi. Depa istina, največkrat gda sin delat odide v peto vöri, dja že tü gorastanem. Nika dela nejmam, depa itak moram stanti, zato ka tak sem včeni. Zato ka dočas, ka dauba bila, te si mogo predcajtoma stanti.« - Vidim, ka škeri dosta mate, vejn deset motik pa tri kosé visijo gorapovejsano. Gda so Lajoš v kosavnoj fabriki delali, so se »Škeri mam, zato poskrbeli, ka je pri iži vsigdar zavole kos bilau ka gda sem v kosavnoj fabriki delo, sem se brigo vanej na dvauri, če stoj odi, tak laja, ka vse štrmi, depa za šker, samo baja je tau, ka v noči je znautra, tam ma že delavcov nega.« en fotel pa na tistom lopau - Tau ste prajli, ka vejte pa radi tjöjate, stero je tisto leži.« - Kak hči tak žena sta betež- djesti, stero najbola radi ne gratale pa vas tü njale. pogejte? Kak se leko s sinaum dva »Vejš, ka dja teba povejm, dödele so najbaukše, od tauga taopravita? »Niše nevole nega, zato ka baukšo djesti nega, sto koli, dja sem se od žene dosta ka koli povej.« Karči Holec navčo, vejm pečti pa tjöjati, pa nej samo dja, sin Lali tü.« Porabje, 2. junija 2022 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Savinja je reka, steroj bi mala Sava leko prajli. Ménje od ene pa druge sta v žlati gé. Menjša Savinja v velko sestro Savo nut priteče. Prva pa se tau zgodi, menjša iz te žlate eno dugo dolino naredi. Zaprav dvej dolini se po njoj zoveta. Mi mo po tej dvej šli, kak bi po enoj klejmali. Savinjska dolina Savinja rejsan spektakularno na den privre. Vö iz skale začne tečti, po tejm kak velki slap v dolino kaple. Tam se njena 102 km duga paut začne. Rinka je že v Logarskoj dolini, eni pravijo, ka najbole lejpi slovenski dolini. Kak povejdano, vse tau je že Savinjska dolina. Iz Logarske doline dun ne smejmo tak brž tadale titi. Njeno ménje - Logarska dolina - je že od inda vnauge dileme narodijlo. Najvekša istina gé, ka v njoj že od inda držina Logar žive. Ranč po toj držini aj bi dolina ménje dobila. V stari knjigaj se leko najde, ka se je inda Logarova dolina zvala. Iz toga aj bi Logarska dolina vöprišla. Malo se pri tom staviti moramo. Dosta več ji gnes od turizma slüži kak pa od živine, zemle živé. Mi tadale po Logarskoj dolini vcuj k reki Savinji demo. Zavole lejpi vesnic skrak nje stodji, eške vsigdar gore više nje stodjijo. Depa eške itak po Zgornji Savinjski dolini ojdimo. V njoj zavole lejpi vesnic skrak Savinje najdemo, više nji pa se gore zdigavajo. Tak se v trno staro ves Luče pride, tadale pa že Ljubno stodji. V njem se malo staviti moramo. Ja, Ljubno trno bogato zgodovino ma. Gnes pa je najbole po ženskom skakanji na smučaj poznano. Leko povejmo, ka Ljubno je zibel toga športa za ženske, slovenske dekle pa zmejs med najbaukšimi na svejti. Če bi kak indasvejta s čunak- Pri Ljubnom Savinja več ne teče po vauski dolinaj. Zatoga volo tö bole šurka grata. Savinja je indasvejta tö »poštijo tö« bila. Zvekšoga so po njoj lejs »vozili«. Dokumenti nam pripovejdajo, ka tau so že nin kaulak leta 1550 delali. Tak dokumenti, depa gvüšno je tau, ka že prva se je po njoj es pa ta vsefele spravlalo Ka zaprav ménje Logar znamenüje? Vejmo, logar je tisti človek, steri po logej ojdi, steri skrb za laug ma. Leko je tau tisti človek tö, ka v logej živé. Tau tumačenje je v pavočino časa nutpovito, depa tau ménje dun z laugom v žlati mora biti. Inda je v toj dolini zavole kmetij (gazdij) bilau. Gnes v njoj 35 lüdi na kmetijaj živé. linom po Savinji šli, nin eno vöro od Ljubnoga na njenom lejvom brgej Mozirje se najde. Že od inda živé. Poznano je, ka oprvin se od njega 1146. v stari papejraj piše. V tistom časi je gnešnje Mozirje kak Mosir bilau poznano. Za tau pozvani lidgé nam tumačijo, ka staro menje Mozirja od močvare nam pripovejda. Ranč tam Savinja na velko zavine (kanyarodik). Na tau mesti se je inda razlejvala pa tam se je velka müzga naredila. Mi bi tomi prajli, ka je čreta bila. Tak se nam že kaže, ka tau ménje od stari Slavov od inda v gnešnji čas dé. Ovak pa ka Mozirje, kak zvekšoga vse slovenske krajine, inda Habsburška monarhija prejkmejla. Po tejm takšnom se je moglo nenški gučati. Doma so lidge po svoje gučali, depa če je človek na občino ali birovijo prišo, samo se je neški čülo. Mozirje je po tejm poznano, ka vsigdar so se za velke Slovence meli. Iz toga je vöprišlo, ka njivi žüpan Janez Lipold je 1845. leta zapovedo, ka vseposedik slovenski trbej gučati. Tau pa eške nej vse, Lipold je tö v Beči biu. Tam je v parlament biu izvoljeni. Tam se je na velke za slovensko rejč gor gemau. Gnes je Mozirje po svojom velkom parki Mozirski gaj po cejlom svejti poznano. Eno debelo vöro v čunaklini nam trbej, ka v Polzelo prijdemo. Polzela trno bogato zgodvino ma. Skrak Savinje pa Ločice, stera v njau priteče, so že za časa staroga Rima velki sodački tabor postavili. Tau je trno poznani Mark Avrelij biu. Tam se je za časa bojne z Germani 2. italijanska legija držala. Od te tadale je brejg više Polzele vsigdar kakše sodake ali pa viteze na sebi emo. Eške eden drugi brejg je grad emo. Na severi je grad Šenek stau, zaprav, eške gnes kak dvorec stodji. Toga so Celjski grofovge meli. Njivo ménje nam pripovejda, ka so v Celji svoj velki dvaur, grad meli. Od Polzele do Celja nam s čunaklinom ranč eno vöro nej trbej. Depa prva v Celje pridemo, se eške v varaši Žalec moramo staviti. Nemo telko od njegve zgodovine parpovejdali, več od toga povejmo, od kejc njegvo ménje pride. Ja, kak bi povedali, eške gnes se kaulak toga bojnajo. Eni pravijo, ka stari Slavi aj Slap (vízesés) Rinka je lejpi prejk cejloga leta, gda do kraja zmrzne tö. 90 mejtrov globoko voda doj kaple. Kaulak slapa se ena legenda že sto vej, kak dugo pripovejda. Živela je trno velka dekla, tak velka je bila, ka z eno nogo je na enoj viskoj gori stala, z drugo nogau na enoj drugoj. Z velko iglo je šivala. Z njau se je piknola, ka se je igla spotrla, od čemerauv jo je taličila. Pa ta igla eške gnes vüška gleda, kama jo je taličila bi na taum mesti svoje grobe meli, na steri so žalüvali. Dru- Gorenja Savinjska dolina konča, Dolenja Savinjska dolina Polzela trno staro slavsko ménje ma. V njoj je rejč »polzeti«, tau v našoj domanjoj porabskoj rejči »škaliti« znamenüje. Prvi lidge so se nej vcejlak skrak Savinje naselili. Bole so se na brgaj držali, steri so se doj k vodej škalili, so »polzeli«. Gnes v Polzeli staro z nauvim živé, od toga nam ta fotografija pripovejda ga teorija nam od Savinje pripovejda. Brejg kakšekoli vode, na steri so samo kamni, se v ništerni slavski krajinaj »žal« zové. Iz toga aj bi se Žalec narodiu. Ovak pa »žalec« v slovenščini tisti trn znamenüje, s sterim fčela človeka pikne. Od Žalca do Celja nega daleč. Ništerni pravijo, ka do njega leko plünemo. Pa ranč tam se Porabje, 2. junija 2022 pa začne. Celje v Celjskoj kotlini leži. Od njega pripovejdati več mesta nemamo, za tau mo drgauč na velke pisali pa o varašaj skrak njega ranč tak. Gvüšno, ka največ od Celjski grofov povejmo pa od Savinje ranč tak. Miki Roš 10 »Če fčele preminejo, za tri-štiri lejta lüstvo tü vömrdjé« 20. majuš je že štrto leto den fčel na svejti, za steroga je idejo dala Slovenija, tau pa zatok, ka se pri njij spravlajo najbola s fčelami, s čebelarstvom. S tejm tau želijo dosegniti, aj lüstvo dosta bola za resnico vzeme, dosta bola pazi na fčele, aj se na velko vej, kak so potrejbne za člo- malo zrasté trava, pa že začnemo koséjti pa tau celjo leto tak dé. Ne brodimo na tau, ka fčele tü djestejo. Prvim so pauvali déjno (ajdo), tikvi ... Drügo pa, zdaj v zadnji lejtaj, gda so cvele drejve, je cvejtje zmrznilo. Lani tašoga ipa v majuša, gda bi trbelo oprvim točiti med, grama meda nej Tak batrivno pa s tašnim veseldjom samo tisti čebelar leko nazaj zbabiva z medeno košöntov svoj veltji roj, steri s srca rad dela s fčelami vekovo živlenje. V Porabji tü mamo par držin, stere se s fčelami spravlajo, med njimi je priznani, ijrašnji čebelar Laci Kovač s svojo ženauv Anikonom v Števanovci. - Laci, zakoj so na teltja potrejbne fčele za nas lidéj? »Einstein je pravo, če fčele vöminejo, za tri-štiri lejta lüstvo tü vömrdje, zatok ka nede melo djesti. Sploj važno, potrejbno hrano dajo za lüstvo. Med ma mnaugo vitaminov, mineralov, tau je pa dosta bola zdravo kak cutjer, ka ga človek tjöjpi. Fčele se nesejo na cvejtje, one zaprašijo nota cvejtje, tak se leko préjme, zavrže sad ali dostafela drudji pauv, semenja. Včele se samo na téjsto cvejtje nesejo, stere dajo nektar. Baug je tak stavuro rastline, stere so sploj potrejbne, tiste dajo nektar.« - Kak leko delate, pauvate méd gnesden? »Vsakšo leto je öjše, ka menje paš djeste za fčele. Prvim so bili sonžéti, ogdradje, tau je že vse notazaraslo. Ka dje travnikov, vsakši kosi z mašinom, skur ene rauže nejga, kumar zgodi, ka 15 stopinj razlika djeste v temperaturi. Djablane v 2-3 dnevaj vöocvetejo pa konec, tašoga reda je najbola nevaren djuk (južni veter), ka cvejtje zaždjé. Sprtolejt so eštje fčeline držine menše, dosta menje fčel djeste notra, sledkar se začnejo plodéjti. Na konca majuša, začetki juniuša ji je največ, v enoj držini kaulek šestdeset djezero fčel djeste. Tašoga éjpa dosta djejo tü, če nejga cvejtja, nejga nektara, te ka majo hrano, tisto djejo. Lani je tau béjla baja. Če je pa dobro cvejtje, te pa v dvej-trej dvevaj 20-30 kil tü leko prinesejo.« - Kak spravlajo vtjüper med? »Že kaulak februara začne cvesti lejšnjak, te se že vönesejo na cvetlični pra, ga nota prinesejo, nika meda že tü djeste. Mati (matica) te že dola dejva djajca. Potistim začnejo cvesti divdje črešnje, sploj dosta pa dober med dájo. Fčele vseveč delajo, mati vse- bilau notra, ka so fčele v zéjmi njale, tisto so tü pogejle. Bilau, ka cejli tjeden dež üšo, nej so se mogle vönesti. Letos do tejgamau tak vögleda, ka bole srečno leto mamo. S toga sprtolejšnjoga cvetličnoga meda smo 150180 kil dobéjli. Letos lepau cveté akacija. Edenajset lejt nazaj že, gda sam oslejdnjim z akacije med leko točo. V tau krajini, če je dobro vrejmen, ka akacija leko vöocveté, te Letos v okviri medenoga zajtrika na števanovskoj nam, töj živečim šauli so mlajši nej samo dostavse čüli pa vidli od fčel, litji sami tü aktivno sodelovali čebelarom dojde. Trgé pogoji (feltétel) morajo biti, aj rastli- več mauči má, vseveč djajec ne ali drejve leko napravijo deja dola, na den 2000-2500. nektar, tau so: temperatura Tau znamanöje, ka tjelko mora biti več kak 22 stopinj, mati vaga, dvakart telko djane smej biti vetra pa se mora jec dola skladé. Tašoga reda je zemla namočiti. Te fčele dejo držina že sploj velka, delavci na cvejtja. V zadnji lejtaj od na den kaulak pet-šestkrat se ednoga dneva do drügoga se neséjo vö. Če nejga vetra, na vöro kaulak 30-40 kilomejtrov se nesejo (letijo). Delavci malo časa živejo, samo kaulak šest tjednauv. Tak pravijo, ena fčela v svojom živlenji, če eno malo žlico meda prinesé kak se vöodnesejo, sploj dosta meda vzemejo k sebi, ka té s toga en cajt leko tadale živéjo. Tak za dva dni se že v peto, šesto ves tü odneséjo. Gora na drejvo sedejo ali inan, kama vsede matica, se vse drüdje tü ta spravijo. Tisto tak vögleda, kak en lejpi grozd. Tašoga reda koš više njij dejemo, steroga nota namažemo z medaum pa té včásik se pršika roj nota zgrabiti, včásik nej. Etognauk sam tü emo taši roj, na teltja sam eštje nikdar nej namazo koš z medaum kak Stara matica se je meknila, je prejkpistéjla svoj té. Najprvim so daum, panj za nauvo mlado matico vöpogejle cejli med, potistim so notra. Zatok pa aj več meda vseposedik dolavsele, samo v mamo, v enoj držini je sploj koš nej. Pet vör sam delo z njidosta fčel, 40-60 djezero, etak mi, en tau je nikak notapréjleko kilo meda tü vtjüp zno- šo, drüdje sam pa njau, aj dejo sijo, povejmo, gda črešnja ali z Boga pomočtjauv.« akacija cveté. - Kak leko skrb mamo na - Sto vse se drži v eno držino, včele mi sami na svoji gazsto ka ma za dela? diji? »Kaulak 600-800 „moštji” fčel »Baug je tak stvauro rastline (troti) djeste. Njijvo delo je, aj pa drejve, ka nej trbelo škromatica leko plodi male fčele. péjti (šprickati). Gnesden že Te fčele so dosta vekše, nej taše drejve mamo, ka brezi se trbej bojati, ka bi ščipnile toga ne more pripauvati zdračloveka, ka nejmajo žalca. voga sada. Djeste tašen čemer Od sprtolejti do juniuša-juliu- (strup), ka ne škaudi fčelam, ša živejo, njij več v zéjmi nej istino, ka té več košta. Samo trbej, delavci je nazaj nota v na tau si človek ne brodi, ka panj (kaptár) ne pistijo, tak če včele zapravi, eške telko od gladi morajo vanej mrejti. pauva nede emo. Pri enom Ena mati na leto tak 100-150 tali prišpara, pri drügom pa djezero djajec deje dola, one več kvara napravi. Škropéjti živejo 3-3,5 lejta. Delavci flajs- večer trbej, gda že fčele notra no prašijo nota cvejtje, oni v panj dejo. Zadvečerek, gda samo šest tjednauv živejo.« že nejga tašne vročéjne, po - Zakoj se zgodéj, ka se en petoj-šestoj vöri že mirno leko cejli roj vöodnesé, vujde? škropéj, ka do zazranka rast»Gda se nauva matica vözle- line že tiste kaplice vsé vzeže, te se stara matica s pau mejo. Gda se zazranka fčele držinov vöodnesé. Stari panj vönesejo, te dejo na roso, ka (kaptár) taum nja mladoj so žedne pa če zazrnaka škromatici. Daleč se sprvoga ne péjmo, te iz téjstoga pidjejo.« morejo nesti, zatok ka prvim Klara Fodor Porabje, 2. junija 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 03.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Ugriznimo znanost: Mikroplastika v našem telesu, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: Lososov file z limoninim maslom, 11:10 Danes dol, jutri gor, 11:40 TV-izložba, 12:00 Tarča, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kraljica Elizabeta in njeni premierji, 14:30 Prisluhnimo tišini, 14:45 TV-izložba, 15:00 Mostovi – Hidak, 15:40 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta!: Življenje s sladkorno boleznijo, 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma: Čičerika, 18:25 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultúra, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Hirošima, ljubezen moja, 0:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo PETEK, 03.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:15 Videotrak, 12:30 Dobro jutro, 15:10 O živalih in ljudeh, 15:50 Na vrtu, 16:30 Švicarija, 17:40 Nina, koncert Nine Pušlar v Križankah, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Gospodarstvo, 21:00 Magnet, 21:15 Talent, 23:00 Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, 0:05 Videonoč SOBOTA, 04.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:20 Infodrom, poletje 2022, 10:35 Skoraj nikoli, 11:05 Kapucar, 11:20 TV-izložba, 11:40 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej, 14:45 Prisluhnimo tišini, 15:00 Ekipa Bled, 15:30 Rojaki, 16:00 Pozabljeni Slovenci: Ivan Regen, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Ambienti, 18:00 Sobotno popoldne: Poletni izbor, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:05 Tajni agenti, 21:55 Potovanje, 22:40 Poročila, Šport, Vreme, 23:10 Sedmi pečat: Dvojna življenja, 1:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 2:20 Napovedujemo SOBOTA, 04.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 9:00 Pričevalci: Zakonca Pregelj, 10:50 Nova dvajseta, 12:10 Iskalca, 14:00 Samo dobre stvari, 15:50 Avtomobilnost, 16:45 Šport in špas, 17:40 Katar 2022, 18:10 Golica, zgodba o skladbi, 19:05 Specialna enota Dunaj: Hišni prijatelji, 20:05 The Beatles: Osem dni na teden, 22:00 Dan 202: Elevators in posebni gosti, 23:20 Videonoč NEDELJA, 05.06.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:00 Praznično bogoslužje za binkošti, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 V petek zvečer, 14:50 Na lepše, 15:20 Okus po domu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Amalfijska obala, 17:55 Joker, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Trigrad: Sveta noč, 21:00 Intervju: dr. Nina Krajnik, 22:00 Poročila, Šport, Vre- me, 22:25 Vrnitev – življenje po Islamski državi, 0:00 Za lahko noč: Operne arije: Sopranistka Bernarda Bobro (Linda di Chamounix), 0:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1:40 Napovedujemo NEDELJA, 05.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:15 Ugriznimo znanost, 7:45 Glasbena matineja: Festival oktetov Kranj 2012, 9:30 Trojanke, dr. Svetlana Slapšak, 10:25 Po Tihem oceanu s Samom Neillom: Iskanje Velike južne celine z ladjo Resolution, 11:25 Nova dvajseta, 12:40 Žogarija, 13:30 Kolonija: mularija, 17:30 Ambienti, 18:10 Raj – neukročeni planet: Aljaska – poslednja ameriška divjina, 19:00 Specialna enota Dunaj: Hišni prijatelji, 20:00 Arena, 21:00 Žrebanje Lota, 21:10 Dolly – ovca, ki je spremenila svet, 22:10 Tanek led, 23:05 Joker, kvi, 0:15 Videonoč PONEDELJEK, 06.06.2022, I. spored TVS 6:25 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Obzorja duha, 10:40 TV-izložba, 10:55 Šef doma: Čičerika, 11:15 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Julie Andrews – njene pesmi, njene sanje, 14:30 S-prehodi: Andreja Duhovnik Antoni, 15:05 Dober dan, Koroška, 15:45 Studio Kriškraš, 16:10 Z kot Zofka, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Šef doma: Piknik perutničke, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Studio City, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Podoba podobe, 23:15 Glasbeni večer: In memoriam Uroš Krek - Simfonični orkester RTV Slovenija, Marko Letonja, solist Jože Kotar, 0:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo PONEDELJEK, 06.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:40 Videotrak, 11:40 Dobro jutro, 14:45 Prisluhnimo tišini, 15:15 Na lepše, 16:10 Ljudje in zemlja, 17:20 Sobotno popoldne, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Črna kronika, 21:00 Magnet, 21:05 Po Tihem oceanu s Samom Neillom: Iskanje Severozahodnega prehoda z ladjo Resolution, 22:10 Podjetno naprej, 22:40 En dan resnice, 23:50 Videonoč TOREK, 07.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Podoba podobe, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma: Piknik perutničke, 11:10 Danes dol, jutri gor: Komanda mora bit', 11:45 TV-izložba, 12:00 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Povezani svet: Motnje, 14:25 Duhovni utrip, 14:45 TV-izložba, 15:00 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Alpe-Donava-Jadran, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:00 Šef doma: Čokolada, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Vsa bitja, majhna in velika, 20:55 Jugoslovanske tajne službe, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Spomini: prof. dr. Niko Toš, 0:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Porabje, 2. junija 2022 OD 3. junija DO 9. junija Šport, Kultura, Vreme, 1:40 Napovedujemo TOREK, 07.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:15 Videotrak, 12:30 Dobro jutro, 15:10 Avtomobilnost, 16:00 Idealisti: Ob 60-letnici dramske tvornosti na Televiziji Slovenija, 17:10 Zoran Predin: koncert ob 40-letnici ustvarjanja, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Koda, 21:00 Magnet, 21:15 V imenu napredka, 23:05 Kaj govoriš? = So vakeres? 23:35 Videonoč SREDA, 08.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Alpe-Donava-Jadran, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: Čokolada, 11:10 Danes dol, jutri gor, 11:40 TV-izložba, 12:00 Studio City, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Povezani svet: Zmagovalec pobere vse, 14:20 Osmi dan, 14:50 Rojaki, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:50 Male sive celice, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Literarno-vertikalno: Gorska romantika, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:00 Šef doma: Kranjska klobasa, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultúra, Vreme, 20:05 Film tedna: Sveta Frances, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Profil, 23:25 Literarno-vertikalno: Gorska romantika, 0:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:20 Napovedujemo SREDA, 08.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:00 Videotrak, 12:00 Dobro jutro, 15:00 Špic-Cvak! Katalena, Edward Clug, Valentina Turcu in mariborski baletni plesalci, 16:20 Ambienti, 17:15 Ker si upam, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Zdravje, 21:00 Magnet, 21:10 Žrebanje Lota, 21:20 Podelitev nagrad Gospodarske zbornice Slovenije, 22:30 Na utrip srca: Orgle – glasbeni sprehodi, 23:40 Če pozabim tebe, Bagdad, 1:00 Videonoč ČETRTEK, 09.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Literarno-vertikalno: Gorska romantika, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma: Kranjska klobasa, 11:15 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Povezani svet: Vojna v svetu omrežij, 14:25 TV-izložba, 14:40 Slovenci v Italiji, 15:10 Brez meja – Határtalan, 15:50 Krompir: Barve, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:00 Šef doma: Listnato testo, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 21:00 Beli bojevnik v črni obleki, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:15 Leteča Holandca, 0:25 Ugriznimo znanost, 0:50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:10 Napovedujemo ČETRTEK, 09.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:00 Videotrak, 12:15 Dobro jutro, 15:15 Profil, 16:15 Minljivost meje, 17:25 V petek zvečer, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Tehnologija in znanost, 21:00 Magnet, 21:10 Avtomobilnost, 21:40 Ambienti, 22:20 Slovenska jazz scena: Fire & Ice: Vlatko Stefanovski, Vasko Atanasovski in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, 23:20 Videonoč V spomin na čas, ko smo združili moči za Slovenijo Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je 23. maja v Vili tudi Slovenci, ki so tiste dni živeli in delovali na tujem. Vlada Republike Slovenije prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Marta Paulina Selan, prim. Polonca Truden Dobrin, dr. ostanejo Slovenci, se ohranijo slovenska beseda, kultura, identiteta,« je izpostavila. podpira in pomaga slovenskim skupnostim zunaj meja, tudi Porabskim Slovencem s Slovesnost na generalnem konzulatu v Monoštru je potekala 26. maja. (z leve): Ibolya Dončecz Merkli, Martin Ropoš, Marija Kozar, Jože Hirnök, Metka Lajnšček, Erika Glanz, Klara Fodor, Alojz Hanžek, Marijana Sukič in Francek Mukič Silva Eöry in Katarina Munda Hirnök v vili Podrožnik Podrožnik na slavnostnem dogodku podelila spominske medalje ob 30. obletnici samostojne in neodvisne države Republike Slovenije zaslužnim prejemnikom iz zamejstva in izseljenstva za njihov prispevek k nastajanju, krepitvi in razvoju slovenske državnosti in slovenskih skupnosti v preteklih 30-ih letih. »Lansko leto smo s ponosom in veseljem obeležili 30. obletnico samostojne Slovenije. Morda danes ne bi hodili po samostojnih tleh in se slovenski glas ne bi tako jasno in odločno slišal v evropskem prostoru, če ne bi tega odločilnega zgodovinskega trenutka z vso vnemo in brezkompromisno z izjemnim prispevkom podprli TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács se je tako lansko leto, z željo, da se vsaj z majhno gesto zahvali za njihov prispevek, odločila, da tudi njim podeli spominske medalje ob 30. obletnici samostojne in neodvisne Slovenije. Medalja pa se podeljuje tudi zavednim in prizadevnim Slovencem, ki so bili v teh tridesetih letih aktivni tudi znotraj slovenskih skupnosti z željo, da se ohrani slovenska beseda, misel, kultura, tradicija,« je izpostavila ministrica Helena Jaklitsch. Spominsko medaljo ob 30. obletnici samostojne in neodvisne države Republike Slovenije so prejeli Marcelo Claudio Brula, Miha Dobrin, Silva Eöry, prof. dr. Marko Hawlina, Jože Jan, dr. Katalin Munda Hirnök, Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija med., in mag. Jana Valenčič. Na slovenskem Generalnem konzulatu v Monoštru so 26. maja vročili spominske medalje ob 30. obletnici Republike Slovenije pripadnikom slovenske skupnosti za njihov prispevek pri nastajanju samostojne države Slovenije in ohranjanju slovenske narodne pripadnosti. Prejeli so jih: Ibolya Dončecz Merkli, Klara Fodor, Erika Glanz, Alojz Hanžek, Jože Hirnök, Laci Kovač, Marija Kozar Mukič, Francek Mukič, Martin Ropoš, Marijana Sukič in Irena Pavlič, ki ji je bila spominska medalja vročena posthumno. Slovenska generalna konzulka Metka Lajnšček je ob tej priložnosti zaslužnim prejemnikom čestitala in se jim zahvalila za izkazano solidarnost v času slovenskega osamosvajanja in za to, da svoje narodne pripadnosti niso zatajili: »Ohranjali ste jo v preteklosti, izkazali ste jo, ko vas je Slovenija najbolj potrebovala, in borite se naprej, da v Porabju Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Po njenih besedah država Slovenija izjemno ceni prizadevanja rojakov v zamejstvu in izseljenstvu. Po svojih močeh ciljem, da bo s skupnimi močmi slovenstvo v Porabju živelo naprej. Uredništvo Slovenska maša v Monoštru Na šesto velikonočno nedeljo so se katoliški verniki iz Monoštra in okolice zbrali pri slovenski sveti maši v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Monošrtu. Sveto mašo je služil gospod Franc Režonja, škofovski vikar murskosoboške škofije, odgovoren za versko življenje manjšin, obenem župnik v Razkrižju. Somaševal je gospod Krisztián Óra, namestnik monoštrskega župnika in šolski dušni pastir. Svete maše se je udeležil tudi monoštrski župnik Imre Bodorkós. 22. maj je praznik Rite Kasijske, priprošnjice v brezupnih zadevah, 29 maj pa 56. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, o katerem se je v svoji poslanici spomnil tudi papež Frančišek z naslovom »Poslušati z ušesi srca«. Pri slovenski sveti maši so se spomnili tudi na te pomembne dneve. FS