M © 11 e ®c V šolskem letu 1860 je bilo na Štajarskemv 547 kat. duhornijah 17 poglavnih šol, 545 pravih malili hoI. in 131 nevstanovljenih sol, skupaj 693 kat. Ijudskih šol. Učiteljev je bilo 707, podučiteljev 275, ueenic 62, podueenic 17, obertnijskih ucenic 78, učiteljskih pripravnikov pa 60. Na gpodnjem Štajarskem je 38 slovenskih občin (?) tirjalo. da naj bi se v šolali učila nemščina, —zraven nje pa tndi nekoliko blovensčina ,.mit Zulassung slovenischer ausserordentlicher VortrSge", to Be po slovenski pravi: ,,Osel bu vodo nosil, m o k o pa komar." Tcržaško mestno svetovavstvo je pri zboru 3. okt. sklenilo, naj bi se v početnih šolah ne učilo po nemški, temuč po laški. (Zakaj bi se li Slovenci ne učili po slovenski?) Iz Doline pri Terstu. 12. avg. je bil pri nas učiteljski zbor. Izvestje za zbor je bilo slovensko, v ktei-em ste bile tudi sledeče vprašanji: 1. Naraen Ijudskili šol je, da se vsi otroci splošno izobražujejo in napeljujejo na pravo pot občne omike. da postajajo delavni, mirni, usmiljeni. lepovedni , brihtni zemljani, zvesti deržavljani in dobri kristijani; toda, Bogu bodi potoženo ! ta namen se pri odi-aščenili pogreša. Kdaj se starši, kdaj učitelji ukrivičujejo tega namcna, in kako bi sc od obeli strani vsajnekoliko po ra agalo ? 2. Žalostno je viditi ali slišali, kako nekteri otroci in odraščeni neusmiljeno ravnajo s svojimi starši; ni čuda, da se tedaj taki tudi ukrivičujejo nečloveštva do svojih sozemljanov in žival, ter tako nasprotvajo božjim in deržavljanskim postavam in uamiljenim družbam. Kakonaj tedaj katehetiinnčitelji otročje sočutja do staršev, ljudi in žival budijo in nadaljujejo, da bodo otroci intudi kdaj odraščeni povsod usmiljeno ravnali? Vsi učitelji so svoje odgovore po slovenski dobro spisali, in nekteri so med drugim tudi spodobno dokazali, da se slovenščina, šole in učitelji le še od nekterih strani premalo podpirajo. — Zbor se je pričel s slovesno sv. mašo, potetn s slovenskim govorom . kterega so visokočast. gosp. dolinski dekan in predsednik zbora o ozirn ljudskih šol in o potrebi narodne omike izverstno govorili in dokazovali, kako važno je to, da se trudimo za izobražcnje in pravo kristijansko oiniko Ijudstva i. t. d. Verli gospod so tedaj živo pokazali, da so pravi prijatel učiteljev, šole in domovine. Koncletna preskušnja v dolinski šoli je bila 13. sept. — Učencov in iičenk je bilo 182. Imeniki tc šole so že nekaj let sem le po slovenski pisani. Med drugem se je šolska mladina tudi lepo in obžutljivo peti učila, kar je gotovo prav lep pripomoček za lepo odrejo. Konec preskušnje je neki učenec svojim tovaršera in vsem poslušavcom nekaj prav dobro govoril. /. /. Iz Krašnje. Dragi ,,Tovarš"! z veseljem Ti naznanim , da smo tudi v naši m o r a v š k i teliantii šolsko Ieto srečno dokončali. Preskušnje so bile : v Moravčah 20., na Vačih 22., v Krašnji in Blogovici 26.. v Zagorji 27., v čemHeniku 28. velik. serp. in v Dolu 3. kimovca. V tej tehantii je kaj vcliko šolskih otrok, kteri veči del radi in pridno hodijo v šolo, da jih ni treba siliti in veliko priganjati s pomočjo kant. gosposke. — Pri mnogih preskušnjah se je vidilo, da se je samo po slovenski učilo, in da se je tedaj mikala in uterdovala ttlovenšcina, kolikor je bilo inogoee. — V pervem razredu se je sploh učilo: a) branje, in sicer po glaskovavnem in zlogovavnem načinu; b) številiti iz glave; c) gladko in umevno govoriti in popisovati mnogotere reči, ki se vidijo v šoli, doma in zunaj; d) slovensko lepo pisati. — V drogem razredu so se otroci vadili: a) gladko in umevno brali, to razumeti, tcr obširneje popisovati mnogoverstne reči, in sicer s primerjeninii prigodbami in prilikami in z dotičnimi nauki • b) narekovane besede in stavkc prav pisati, kar so pri prcskušnjah tudi pokazali; c) so se urili v številstvu pismeno in iz glave z brezimninii in z innogoimnimi števili; <1) so se vadili lcpo pisati in spisovati mnogotere potrebne pisnia; e) so se učili tudi slovnice, veci del po Malavašičevi in f) so se tudi vadili v petji. — Kar pa kerščanski nauk tiče, naj bo slava našim verlim duhovnim učenikom! Vidilo se je pri raznih preskušnjah, da so blagi dahovniki nevtrudenodelali v vinogradu Gospodovem. — Sadjoreja pa še ni po vseh tukajšnih šolah. rendar pa je že tudi sem ter tje, vpeljana. — Kar pa petje zadeva, palereoem: če gres, Ijubi bravec, od Ljubljane po dunajski cesti naprej proti Dobu. in od Doba naprej protiVranskem, zapazil boš ob straneh ceste dečke tndeklice, ki pasejo io pri svoji živinici prepevajo, da jih je vcselje poslušati. Glej, to so učenci in učenke iz biižnjihsosesk! Postoj nekoliko, in poslušaj, dazveš, kajpojo. Mar kake pohujšljive in napone pesmi? Gotovo ne! Slišaljih boš prepevati kratkočasne. toda poštene. pa tudi lepe svete pesmi. Oj, kako vcscli to vsakega domoljubnega popotnika, posebno pa učitelja, kteri radostno vidi sad svojega truda, ter vedno bolj spoznava, kako dobro je, da sc otroci v soli tudi peti vadijo, ker ravno s tem se odvračuje veliko napčnost, ki se sicer prav zgudaj silo rade zasajajo v mlade serca. — Naj še tudi omenim, da sc je pri tukajšnih šolskili presknšnjah še marsikaj hvale vrednega zapazilo; med drugem, postavim , se je vidilo 1) pi^anje učencov in učonk; 2) zapisnik, kako so sc učenci in učenke učili in napredovali; 3) imenik vseh otrok, ki morajo po postavi v šolo hoditi; 4) pregled šole in vseh reči, ki so se v pretečenem šolskem letu v nji učile; 5) šolski dnevnik i. t. d. Vse to, se ve, po slovenski. J. Kogej, uiitelj. Iz Zajubljane. Začeli smo šolsko leto. Učencov naiu ne manjka. V* normalni šoli jih je razun 4. razreda, kteri ima 3 učilnice, po vseh učilnicah sploli še več kot po 100, akoravno imata drugi in tretji razred po dve učilnici. V novi mestni poglavni šoli je 272 ucencov. Učiteljskih pripravnikov je 24. — Slovensčini se je v naših Ijudskih šolah lctosi toiiko zboljšalo, da se kerščanski nauk po vsch 4. razr. uči sploh po slovenski, in da imamo dva nova prav primerna slovenska b erila in popravljeno s lo vensko - nemš ko gramatiko. Ako bi se le vsi učitelji pri podučeranji na tanko ravnali po uravnanem postavnem rcdu, in bi se ne dcržali tako terdo svoje ukožene terme. bi bilo v mamkteri učilnici bolj doraače in prijetniše, pa tudi priležniše, kakor takrat, ko je še samo Adelung gospodaril po naših šolah. — V nedeljo 20. okt. je bil, kakor ,,Novice" pravijo, rojstni dan slovcnske čitavnice. Snidila sc je ta dan ,,pri 81onu" tolikšna množica družbenikov, da je bila velika dvorana vsa polna. Naš mnogospoštovani mestni župan gosp. Mili. Ambrož je bil cnoglasno izvoljen za predscdnika. Bog daj trečo tej nadepolni družbi! Za zaŁ. iolska vodja in kat. sta postavljena g. g.: Primož Jan k pogl. šolt v Kočevje, —¦ Ignaci Eržen k pogl. šoli v Teržič. Za zač. učitelje pridejo g. g.: Jakob česnik iz Kočevja v Morovico, — Martin Kovšca iz Mengša vZagp, — Jožef Juvanuič, pot. pripr. na Slap, — Franc Stepic, pot. pripr. v Razderto, —Miha Kokošinek iz Oernomlja v Srednj o vas naKoč.,— Jožef Eržen iz Podstene na Hrov. v Cernomelj , — JanczBarle, pot. pripr. v Tu nice,—IgnaciBoiič od sv. Gi-egorja v Osilnico. — Janez Per \z Verhnike k sv. Grego rju, — Jancz Saje iz Rateo vPredaslje, — JožcfDornik, pot. pripr. vRatcče, — Jernej Kimovec, pot. pripr. v Nevlje, — Franc Peruci iz Šentvida pri Ipavi v Dole, — Štefan Fr ancel j, pot. pripr. v Šentvid pri Ipavi, — Miklavž Stanonik iz Ribnice v Stariterg pri Poljanah,— Andrej Legatiz Blogovicev Vreme, — Matija Japel iz Vrem v Blogovico. Za podučltelje pridejo g. g.: Franc Klinar. pot. pripr. v tern omelj . — Franc FJijančič, pot. pripr, v Mengeš, — Franc Dolžao iz Cernomlja v K o čevj e, — Fr a n c Cvek, pot. pripr. na Verhniko, — Jakop Gostiša, pot. pripr. vRibnico. Za namestnika sta postavljena g. g.: Blaž Kuhar in Leopold Cvek, pol. pripr. k mestni pogl. šoli v Ljubljano. — G. Al f r ed Khom, poduč. v muzični šoli v Ljubljani se je slnžbi odpovedal, — g. Matevž Jurman, zae. učitelj v Ncmški loki je umerl. N. m. p.! Imenik visokočast. in čast. g. g. naročnikov. 4U. Valentin Mandelc. e. k. giin. prof. v Varaždinu. — 415. Mat. Valjavec. c. k. gim. prof. v Varaždinu. — 416. Jerncj Francelj, uč. realke v Varaždinu. — 417. Ant. Kos. bogoslovec v Mariboru. — 418. Jan. Furlani, uč. pri sv. Krlžu. — 419. Jož. Soudat. fajin. v Kamnji. — 420. Jan. Irgl. ue. pi'i sv. Barbari. — 421. Mih. Kotnik, kapl. v Vrcmah. — 423. Ant. Kolbl, uč. v Negovi. — 423. Jan. Vrezic. ue. v Leskorcu. — 424. Bl. Tramšek, uč. v Keiškem. — 425. Šola na Vidmu. — 426. Jan. Potoenik, faj. na Brezovici. — 427. Jak. Jerin faj. pii Beli cerkri. — 428. Joz. Katnik. izgl. uč. v Kapli. — 429. Karol Dermel, poduč. v Postojni. — 430. Dr. Jož. Rogač. kapl. v Boštanji. — 431. Jan. Pust, uč. v Dobrepoljali. — 432. Blaž Cernic. pripravnik v Gorici. — 433. Glavna šola v Idfii. — 434. Ant. Jereb. uč. v Knežaku. — 435. Filip Koderman, uč. na Frankovem. — 436. Glavna šola v Novem mestu. — 437. Pct. Fleišman. ui-. pri Beli cerkvi. — 438. Jan. Simonič, uč. v St. Jerneji. — 439. Fr. Pleško, kapl. v Prečni. — 440. Jan. Poženel. poduč. v Dobrepoijah. — 441. Bl. Ambrožič. uč. v liočevji. — 442. Jož. Lavrič. uč. v Loskem potoku. — 443. Jož. Kerčon, kapl. in katehet v Skofji Loki. — 444. Di\ Hen. Costa, colniški vodja v Ljubljani. — 445. IVIat. kularic. duh. pom. v Št. Vidu. — 446. Jan. Lipold. bogoslovec v Ljubljani. — 447. Ant. Kastelic. fajm. v Zuženbergii. — 448. Jož. Šmidinger, izgl uč. v Veliki nedelji. — 449. Jak. Holc, kapl. v Sicdišču. — 450. Juri Šinidinger. ue. v Središču. — 451. Juri Mikl, nč. pri sv. Volbenku. — 452. Vinc. Bizjak, kapl. pri sv. Tomažu. — 453. Jan. Uršič, uč. v Dolu. — 454. Ant. Sket. uč. v Zibiki. — 455. Miha Gobec, ue. na Slaclki goii. — 456. J. Kolorič, kapl. v Koprivniku. — 457. Fr. Cctel, učv v Vcliki dolini. — 458. .lan. Krajnc. poduč. pri sv. Jurju. — 459. J. Šabol, kapl. v Št. Jur— ju. —: 460. Mat. Novak, kapl. v Pilštajnu. — 461. Juri Krašovic. fajm. pri sv. Križu. — 462. Jan. Markovič, uč. realke na Reki. — 463. Jož. Stare, učenec ^ II. giinii. razr. na Reki. — 464 Jan. Mfidija. uč. na Breznici. — 465. IVIat. Mrak, uč. na Koroški bcli. — 466. Jan. Zalokar. uč. v Leseah. — 467. Ant. Tavčar. knezoškof. kapl. v Ljubljani. — 468. Blaž. Drager, uč. pri sv. Duhu. — 469. Fr. Uršič, podue. na Igu. — 470. Mat. Draksler, orglavco v Čatežu.  471. Blaž Čebul. uč. na Polzelju. — 472. Dr. Ant. Jarc. prošt, c. k. šolski svetovavec i. t. d. v Ljubljani. — 473. Mar. Arko, uč. v Polhov. gradcu. — 474. Jak. Drag. Vudna. uč. v Pilštajnu. — 475. Leop. Abram, uč. pri Fari. — 476. Juri Berkopec, uč. na Starem tergu. — 477. Moric Gosler, kapl. v Trebelnem. — 478. M. Koren. uč. v Prcvali. — 479. Juri Zorc, kapl. v Hrenorcah. — 480. Fr. Germ. uč. v boh. Srednji vasi. —481. Fr. Koron. kapl. v Štjaku. — 482. Jož. Tricbnik. izgl. uč. v Slivnici. — 483. Henr. Fras, uč. pri sv. Jurjn. — 484. Fr. Muhič, nč. na Verhu. — 485, Mat. Perčio. lokalist pri sv. Gregorji. -- 486. Jan. Peruci, ui. na Premu. — 487. Jož Poklukar, fajm. v Št. Vidu. — 488. Jan. Poklukar. prof. bogosl. v Ljuliljani. — 489. Jak. Skoflck, poduč. v Konjicah. — 490. Jož. Fras, bogosl. v Mariboru. — 491. Blaž Praprotnik. ue. vLjubljani. — 492. Pet. Kiistofič. kapl. na Brczovici. — 493. do 500. Vredništva raznih časopisov. 189