SLOVENEC.
Političen list za slovenski národ.
f« polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en raesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanilu (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Seineniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhuja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^Itev. 143.
V Ljubljani, v torek 25. junija 1889.
Letnilt XVII.
Odmevi.
v.
Neovržua istiua je, da so življi v našem narodu, ki nočejo z nami hoditi, ker jih motijo in ovirajo „liberalna" načela, in vsled tega že zdaj pred deželnozborskimi volitvami sejejo razpor med narod za bodoča leta.
Mi umejemo radikalno smer v narodnem oziru, ki naj drami mlačne, budi zaspane in podžiga k odločnejšemu narodnemu delovanju, ki naj poživlja in vzdržuje navdušenje za vse naše narodne ¡dejale, za katere so se toliko let trudili in trpeli naši predniki in sovrstniki ter prinašali žrtve na domovine žrtvenik. Ljubezen do domovine in naroda prekipuje pri tem ali onem z večjo ali manjšo gorečnostjo, in ta ljubezen izpodbada tudi k večjim činom. Iskrenejši in ognjevitejši temperamenti morejo v mnogih stvareh nadkriljevati druge v navdušenji za narodno stvar. Vse to dobro razumimo in tolmačimo, ker raznovrstno hrepenenje po narodnem delu se poraja iz različnosti človeških značajev.
Toda kar nekateri našinci počenjajo in javljajo v najstarejšem slovenskem dnevniKu, navdaje mnoge starejše in mlajše rodoljube z nemilo slutnjo. Vsiliti hočejo slovenskemu narodu vse ideje nemško-židovskega liberalizma. Iz nemščine prelagajo v slovenščino vse fraze, s katerimi pitajo in krmijo pri-prosti ljud, da bi jim v kočljivih rečeh ne mogel pogledati na dno; opičijo se po slabih tujih nazorih in zanašajo med narod pri vsaki priliki nemško doktrinarstvo, ki ne more rešiti ne učenika, še manj pa učenca.
Mlajši razumniki razglašajo lehkomišljena in glupa gesla o klerikalizmu, o želji duhovščine po nadvladi, zlasti v ljudski šoli, o kapelanokraciji, o brizinških školih, nazadnjaških težnjah mračnjakov itd. itd. Sploh opazujemo čudno prikazen, da se vsako gnilo geslo in vsaka na videz lepa fraza, vsak političen nesmisel, ki se pojavi na površji izprijenega življenja in sebičnosti naših protivnikov, nemško-
židovskih liberalcev, takoj vdomačijo v slovensko-liberalnem taboru. In tako bi ohranili pristno slovensko življenje, tako obvarovali narod giljotine po-tujčenja?! Ali bode edino le jezik rešil narod propada? Ne. in to umevajo že priprosti ljudje, ki naravnost povedo vsakemu v obraz: mi hočemo moža iz-med svoje srede kot zastopnika v javnem življenji, ki pozna naša bremena, naše skrbi, ki ve, kje nas čevelj žuli. In ti priprosti ljudje ne poslušajo več visokoletečih, nerazumljivih jim predavanj o „svetski kulturi". Prišel bode čas, in je že blizo, ko bode ves narod vpil: dajte nam kruha in ne kamenja! Krušno vprašanje, socijalna beda prisilila bode narod do tega. In tedaj se bode narod oklepal onega, ki mu bode hotel in mogel tešiti lakoto; vajetov pa tedaj ne bodo imeli v rokah Krutorogovi in ožji njegovi somišljeniki, temveč možje, ki praktično mislijo in računajo z dejanjskimi potrebami in razmerami naroda.
„Nedela v ni ue moremo biti", zakliče emfatično „Narodov" člankar, „kakor so naši Mah-niči". Na misel nam pride prizor iz dijaškega življenja. Dijaki, izvrstni pevci, so peli svojemu učitelju ob godu podoknico. Sošolec, ki ni poznal čudnih kljuk in znamenj pevskih, niti mu je narava podelila uglajenih ušes, svetil je svojim tovarišem z lojevo svečo. Po končanem petji oglasi se svetilec: Dobro smo jo rezali! Komentar naj si člankar sam naredi.
Nočemo pogrevati in opisavati načina, kako nekateri postopajo v sedanjem volilnem boji zoper narodno duhovščino ua volilnih shodih in v „liberalnem" časopisji. Zoper najhujše slovenske nasprotnike niso imeli naši rojaki toliko ostrih besedij in sramotilnih izrazov, kakor smo jih čitali v zadnjem času v dnevniku ua Turjaškem trgu in njegovem Benjaminu. In taki ljudje hote biti zastopniki in tolmači našega naroda v zakonodavnih zborih, ti naj bi ga vzgo-jevali politično, učili političnih krepo-stij, ki z najpodlejšim obrekovanjem in sumničenjem ometavajo vsakega, ki jim
je na potu! Nikdarnebododuhovščina in trezno misleči posvetni o m i k a n c i molčali k takemu ostudnemu početju, in tudi narod ni še tako zbegan, zato nam je porok zdrav razum njegov. Vrgli so parolo v dežel: sedaj smo m i gospodarji v deželi, nemčurje smo pogazili, duhovnikov nam ni treba. In to govore mnogi možje, ki so ali hočejo večinoma po duhovskih hrbtih zlesti narodu ua ramena. In duhovniki naj bi klečeplazili in k vsemu rekli „amen" ?
Ali s tem brezozirnim početjem kaj pridobi „sveta" narodna stvar, ko se v narodovo sredo trosi umeteljno prepir in neguje tujstvo ter vsled ne-dostatka lastnih misel hote nekateri vrtoglavci vse slovensko politično življenje vkovati v odurno šablono nemškožidovskega liberalizma in se ljudstvu zabičuje, da more izhajati in živeti brez duhovščine, ki mu je zvesta prijateljica in spremljevalka od zibelke do groba, ko se ščujo jedna ljudska vrsta proti drugi! Oglašajo se krivi proioki „ua razpotji" ter se trudijo, da bi narod razdvojili in tako skupnemu, močnemu nasprotniku omogočili zmago. Kam vede pogubna pot takozvane liberalne politike, o tem ne dvomi noben poznavatelj domače zgodovine.
T;iko politiko ne sme izvajati noben narod, ako si hoče zagotoviti s trajnimi pogoji svoj obstanek. Takih eksperimentov ne sme delati velik narod, temmanj narodič, kakor je slovenski, ki je od vseh strani v nevarnosti. Mi bi se ne ozirali na skrajnosti te ali one frakcije v narodu. Izkušnja pa nas uči, da ta rakovina razjeda zdravo narodovo telo, ohlaja ljubezen do domovine, izpodkopava zaupanje do poštenih mož ter posredno ali naravnost smeši vero, ki je bila in mora ostati prvi pogoj našemu narodnemu svojstvu. Narod pa naj obrnu hrbet tem krivim prorokom, in slovensko razum-ništvo vseh stanov, ki slepo ue prisega na tirade in rodomontade političnih čudakov, uaj resno stori konec tem zmešnjavam, ki ostrupljajo naše javno življenje.
LISTEK.
Na bojišči.
(Črtica z laškega bojišča 1800. I.)
(Konec.)
Danica zaiskri ua iztoku, in skoro nato razleti se tok žarkov, koji so razvneli na dragonskih čeladah ognjene odsvite. Konji so temno zrli, kakor bi slutili, da gredo važnemu dogodjaju nasproti. Tam v daljavi pa je bila videti megla vojnih oddelkov, valečih se proti sovražniku.
Soluce posveti izza oblakov in blesti v rosnih kapljah, zlateč plan in log in prouzročujoč na čelu jahačev mnogo potnih kapelj. Dragonci prijašejo na nizek holm in pred njihovimi očmi odpre se prizor, koji je vsakemu pretresal vse živce.
Njim nasproti videli so, kako se pomičejo ne-prijateljski voji, kakor valovi sinjega morja.
Spoten in ves zaprašen častnik preleti vrste ter se ustavi tik polkovnika. Sporoči mu nekaj, in v divjem diru odjaše zopet nazaj. Poljski rog se oglasi, in konji, kakor bi bili pribiti v zemljo, ob-
stoje. Grobna tišina nastane, samo konji so hrčali in nemirno bili s kopiti po razriti zemlji.
Nekaj trenotij čakajo. Kar ugledajo nad ne-prijateljsko vojsko oblaček — in do njih ušes doleti bobneč zvok, pretresujoč zemljo. Strel iz topa. In za prvim oglasi se drugi, tretji. Topovi počeli so govoriti svoj gromoviti govor. Oblaki belega dima vznašali so se nad obema zboroma, koja sta se jeden drugemu bližala, skrivajoč pogubo v svoji sredi.
Med grmenjem topov pokale so salve iz pušk, in vse to se je spajalo v jedini grozoviti zvok, koji je odmeval po vzduhu in se tresla zemlja, ki jo pregluševal iu vlival v žile hrepenjenje — po človeški krvi. Obe armadi navalite in se sprimete kakor dva orjaška gada, ki se zvijata, sičeta, kot neizmerni valovi in zasajata svoje ostre strupene zobe v so-vraženo žrtev. Pokanje pušk utihne, dela samo bodak in se potaplja v topla prša in popušča za seboj krvav sled. Glasovi iz tisočerih grl oglašajo se čez hrib in plan, da odmeva od neba in pre-gluša ušesa v pretresujočem jeku.
S krvavim obličjem in obvezano glavo pridirja zopet pobočnik, in jedva ga ugleda polkovnik, vže veli presunljivim glasom: „V diru naprej!"
Kakor se vali plaz v propad, navale bojne vrste: konji z nategnjenimi vratovi in razpetimi nosnicami drve se vprek, naprej — bližajoč se bliskovito razburjenemu morju. Pod konjskimi kopiti trese se zemlja; razburjeni vojaki hite ua ravan. Razprostira se pred njimi krvavo pozorišče; sečno orožje tli jim v desnici, hrepeneč po zaželjeni žrtvi.
Našim dragoncem v bran postavi se močim oddelek Pijemontezov v štirikot (kare) z naperjenimi blestečimi bodaki. Zvok poljskega roga zazveni, dragouci ljuto napadejo sovražno gradbo. Bodaki odbijejo prve njihove vrste, toda kakor vihra naskočijo drugi. V štirikotu napravi se odprtina, in skozi njo vsujejo se dragonci, s palaši v desno in levo sekajoč. Vskliki in ječanje, rotenje in veseli klici zaorijo proti nebu. Kakor ujede, sluteč toplo kri, napadejo dragonci posamične laške tolpe, sejaja smrt in sami padaje pod težo ubitih konj.
Fraucelj je bil sicer otet nagle smrti, a videl je, da mu preti od drugod, ter móli potoma. Učila ga je takó slovenska mati, ta dobra mamica; morda je več videl ne bode. Gnan od nevidne moči in razjarjen drl je z drugimi vred naprej. Desnica njegova stiska jeklo, in pred očmi se mu kar temni.

Politični pregled.
V Ljubljani, 25. juuij». Notran|e dežele.
Cesarjev odgovor pri sprejemu delegacij se glasi po besedah in v polnem obsegu: „Z odkritosrčnim zadovoljstvom sprejmem zatrdilo zveste uda-nosti, katero sem ravnokar od Vas čul, ter se gi-njenim srcem spominjam neštevilnih izjav neomah-ljive zvestobe in udanosti do Mene, cesarice-kraljice in Moje hiše, ki so nam bile, izvirajoč iz vseh narodov monarhije, tolažilo in okrepčilo v Naši globoki tugi.
Kiti v naših razmerah k inozemskim velesilam, niti v naši splošnji zunanji politiki se je kaj pre-menilo. Popolnoma zložna z zavezniki se poteza naša vlada za mirovni razvoj stalno težavnega evropskega položaja.
Trdno upa, da se jej bo posrečilo ohraniti blagoslov miru vzlic neprestanemu oboroževanju, ki sili tudi nas, da ne prenehamo spopolujevati svoje orožne sile.
Obžalovanja vredni sklep kralja Milana, odpovedati se prestolu, izročil je mej mladoletnostjo kralja ¿Aleksandra oblast v roke regentstva, katero je naj-formalneje zatrdilo, da hoče ostati v prijateljskih odnošajih nasproti Avstro-Ogerski. Navdajajo Me dobrohotni čuti za sosednje kraljestvo ter želim, da bi modrost in rodoljubje Srbov obvarovala deželo resnih nevarnostij.
V Bolgariji je red in mir in veselo je, kako vzlic težavnemu položaju stalno napreduje ta dežela.
Vedno oziraje se na liuančne razmere monarhije trudila se je Moja vlada, kolikor m6či skrčiti skupno potrebščino vojne in mornarice na najpotrebniše.
Vsled izvanrednih zahtev se ne moremo izogniti nadaljevanju onih vojaških naredb, za katere so se vlani zahtevali izvanredni krediti, dalje takih neodložljivih naprav, ki so neobhodno potrebne za ojačenje in višjo vojno sposobnost armade.
Dohodki Bosne in Krcegovine bodo tudi v tem letu tem gotoveje pokrili upravne troške obeh dežel, ker se mora naglašati, da stalno napredujete v gospodarskem oziru.
Priporočam Vam došle predloge vedno izkazani rodoljubni previdnosti ter se zanašam, da bodete z zaupno pomočjo podpirali Mojo vlado, ter Vas srčno pozdravljam."
Cesar je dovolil, da se v Celovci ustanovi dvorazredna državna rokodelska šola, iu sicer v zvezi z obrtno nadaljevalno šolo in odprto risarsko dvorano. Pričela se bo s šolskim letom 1889/90.
Delegacije prično takoj delovati. Pričakuje se, da se bo že v prvih sejah razpravljalo o zunanji politiki in da bo minister Kiilnokj pri tej priliki pojasnil zunanji položaj.
Vnanje države.
Barcelonski škof je z nekim pismom španjsko kraljico-vladarico prosil, naj s svojo vlado pregovori italijansko, da bo papežu Leonu XIII. dala primernega varstva. Ob enem zahteva škof, naj kraljica sv. Očetu ponudi v Španiji zavetišče za slučaj, ko bi se njegovo bivanje v Rimu ne strinjalo več z dostojanstvom.
Predvčeraj je izšla zadnja številka srbskega naprednjaškega glasila „Videlo", ki objavlja na prvi strani pojasnilo vodilnega odbora, zakaj se hoče stranka odtegniti političnemu življenju. — Belgrajski dopisnik „Voss. Ztg." v jako čudni luči opisuje ta-mošnje odnošaje: Dinastično vprašanje se sedaj v Srbiji očitno obravnava. Kdor je poprej le izgovoril ime kneza Nikite ali princa Karagjorgjeviča, kaznovan je bil z mnogoletno ječo, zdaj pa se to godi
Ker je bil med prvimi, zadene tudi on na sovražne pešake. Konj njegov zahrči iu se zgrudi na zemljo. Francelj urno odskoči, braneč se s palašem in napadajoč. Čuti neko odločnost na življenje in smrt.
V	tem trenotji ugleda tik sebe — Jurija. Obkolili so ga trije berzaljeri (lovci) in ga napadali; konj pod njim se pčni in vspenja, sluteč opasnost, on sam je vže omagoval. Francelj se obotavlja, da bi mu priskočil ali ga pustil pasti, kar je želel njemu? Odloči se. Bliskoma priskoči in pod udarcem njegovega jekla zvali se jeden napadalcev, zakadi se v druzega, visoko vihteč palaš.
Jurij videč, da je oproščen, zamahne proti tretjemu. Po obupnem boji zdrkne i ta na tla. V tem trenotji čuje vsklik nepopisne boli. Obrne se. Francelj, pritiskujoč roki na prsi, zgrudil se je na zemljo in curek krvi mu lije skozi prste.
V	hipcu bil je Jurij pri njem in se dvigne s sedla.
„Francelj, za Boga, odpri oči!" —
Odpre je res in mrklim očesom zre Juriju v obraz, ki je stal tu poleg umirajočega Francelja ves prepadeu.
„Odpusti mi, želel sem ti smrt, ti si pa za-me
nekaznjeno. Gibanje zoper kraljevsko hišo Obreno-vicev se vedno bolj širi. Vsled jako prijaznega pisma, katero je poslal knez Nikita regentstvu, zastopal bo Srbijo pri poroki princesinje Milice regent general Belimirkovič. Ta sam na sebi neznatui dogodek pa je v toliko važen, ker nam dokazuje, kako se trudi ruska stranka na Srbskem, da bi je ne pozabil ruski car.
Bolgarsko sodišče prve stopnje je dva za-toženca obsodilo na smrt, ker sta, kakor že znano, umorila dr. Šišmanov». Nekega njujinega tovariša so obsodili k desetletnemu prisilnemu delu, eden je bil pa oproščen. Državni pravdnik je predlagal tudi pri tretjem zločincu smrtno kazen. Obravnava se bo še enkrat vršila pred prizivnim sodiščem.
Bruseljski „Nord" pravi, da so vse bojne vesti glede Rusije le borzne špekulacije. Niti ruska oboroževanja, ki niso nikdar prestopila ob svojem času v „Ruskem Invalidu" objavljenega vsporeda, niti Kosovska slavnost v Srbiji, najmanj pa kretsko vprašanje opravičuje bojne bojazni. Ru9ija je slej kakor prej miroljubna, na vzhodu kakor na zahodu. „Nord " sklepa z ostrim udarcem zoper Crispija, ki je skušal dokazati, preslepiti, da Francija izrablja stoletnico revolucije za mejnarodno propagando.
Nemški cesar je, tako vsaj piše neki list, ostro obsodil izjave, katere so se iz Nemčije poslale rimskemu slavnostnemu odboru G. Bruna. Kaj neki bodo k temu porekli naši nemško-narodni oboževa-telji proslavljenega „mučenca prosvete"?
V	Beziersu na Francoskem je bil predvčeraj boulangistiški banket, katerega se je vdeležilo 1500 oseb. Deroulede in Laisant sta govorila, ostro napadala vlado, ter prorokovala, da bo Boulanger ustanovil narodno republiko, vlado pravičnosti in poštenosti. Ob istem času pa je imel Lissagaray tudi v Beziersu protiboulangistiško predavanje. Mej njegovimi poslušalci in boulangisti, ki so zapuščali banket, je navstal boj. Deroulede-a so zgrabili in odvedli pred redarstvenega komisarja, potem pa pred državnega pravdnika. Včeraj so Deroulede-a zopet izpustili. Za sinoči so se bali novih izgredov, ker je prebivalstvo baje jako razburjeno in razdeljeno v dva tabora. Novejša poročila še manjkajo.
V	španjski zbornici je general Pando inter-peloval, ali je res, da so predlagale Združene države, naj se jim prodil otok Kuba. Naselbinski minister je odgovoril: „Celi svet nima zadosti denarja, da bi Španiji odkupil čast." Ponosna je ta beseda, kakor bi jo bil izrekel star hidalgo; toda liberalno gospodarstvo je Kubo že zdavnej odtujilo materni zemlji, in tako je postala Kuba na španjskem državnem telesu rana, katere ne morejo ozdraviti vsi ponosni govori.
Grški kralj, vojvoda ¿partski in ruski veliki knez-prestolonaslednik so predvčeraj došli iz Peter-burga v Berolin. Zadnja dva sta se mudila eno uro na kolodvoru, kjer sta tudi obedovala. Kralj je izstopil ter so ga sprejeli general pl. Pope, pl. Hahnke, grof Schlieffen in grški poslanik. Potem se je kralj nastanil v hotelu „Continental". Vojvoda Spartski in ruski prestolonaslednik pa sta se odpeljala v Stuttgart. Kralj bo obiskal Hamburg, London, Pariz in Kodanj. Dnč 6. oktobra bo poroka grškega prestolonaslednika s prusko princesinjo Sofijo.
Izvirni dopisi.
Iz Kranja *), 24. junija. Volilci večjidel vseh volilnih okrajev oglašali so žo po raznih listih svoja mnenja o kandidatih za deželni zbor, le naši me-stici, starodavni narodni Kranj in sosednja Loka, nista črhnila o tej v vsakem oziru važni zadevi,
*) Obžalujemo, da ne moremo objaviti dopisa v celoti, ker bi bila zmešnjava še večja.	Op. vred.
žrtvoval življenje svoje. Ne smeš umreti, dokler mi ne odpustiš!" —
Ranjenec se nasmehne, obličje njegovo pa spreleti grozna bledost.
„Mati — sestra — Bog varuj — boli — hudo boli!" Prsi se mu silno dvignejo, zobje zaškripljejo, roka krčevito zgrabi plašč nad ramo; po celem telesu se strese in izdihne — dušo svojo!
Bitka se pa vali medtem in drvi naprej strahotno, pogoltujoč vse vprek, kakor razburjeni valovi. * *
*
Ali mora tako biti? Da, tako mora biti, tako hoče previdnost božja, koja predpisuje svetovnim dogodjajem svoj tok. Ali je tolažba za toli bede in nesreč? Gotovo. Kakor očiščujoča nevihta, tako šine vojna med gromenjem in bliskanjem v to soparno, podlostmi nasičeno ničemurno koristolovsko življenje kulturnih narodov, toda med rodovitnim in kre-pilnim dežjem, kajti narodi vzlic vsemu temu postajajo vedno silnejši glede svojega naraščaja, vedno omi-kanejši in imovitejši, iu kjer jim nedostaje teh svojstev, vojna gotovo vseh nesreč ne zakrivi, temveč — uedostatek ljubezni — do svojega bližnjega !
A. S.
kakor da bi bila tudi danes jednih mislij o kandidatu, katerega jim vsiljuje centralni volilni odbor.
Precejšnje število je med nami, kakor tudi v sosednji Loki volilcev, ki pri sedanjih okoliščinah ne pripoznavajo potrebe centralno-volilnega odbora, še manj pa, da bi si pustili vsiljevati kandidata.
Mesti Kranj in Loka premorete med svojimi volilci in domačini, ne da bi se ozirali tu na uradniški stan, brezdvomno toliko inteligence, da si izberete izmed nje jednega moža, kateremu ne bode samo skrbeti za lastno čast iu žep, marveč kar je glavna stvar in smoter, za blagor občanov in pro-speh naših najlepših gorenjskih mestic.
Kaj pomaga Kranju njegova lepa lega in zdrav zrak, kaj pisani Loki senca, ako se od strani onih, ki ju zastopajo, ničesar ne stori za povzdigo in boljše gmotno stanje. Neustrašljivo stali ste naši mesti na strani naroda zmagonosno o času hude borbe, — a to, dragi moji, — to stanje, trdno kot skala, ruši se z gmotnim propadom, — kateri imamo priliko opazovati z lastnimi očmi. Gmotni pogin, to zapamtili naj bi si naši zastopniki. Vknjiževanja dolgov pri kranjskej hranilnici množe se dan na dan, poslopja z lepimi stanovanji stoje pri nas prazna, — kdo in s čim, — vprašal bi, — jih bode vzdržaval še v prihodnje?
Izgubili smo v malo letih vojake, trgovina je skoro uničena, obrtniki so brez dela, jemlje se nam pred očmi naših poslancev še jedini šolski zavod, ki nam je bil v duševni in gmotni prospeb, — kam pridemo tem potom?
Kranj, ki je po svojej ugodnej legi iu naravi sposobnejši, nego Kočevje in druga mesta za tak šolski zavod, izgubil ga bode, — in zakaj? Izgubil je šolo gotovo le zaradi tega, ker je bila razvpita kot izključljivo slovenski zavod. In kaj so storili gg. poslanci, da bi se ohranil imenovani šolski zavod? Edino le častitemu gospodu kanoniku Klunu gre čast in zahvala za govor 1. maja 1888 v drž. zboru; akoravno ni naš zastopnik, vzplamtil je za nas; hvalo vedel mu bode vsak zaveden meščan za to, in ostal nam bode v spominu. Nasprotno pa se je zadnja pomenljiva prošnja kranjskega mesta, o katerej so pred kratkim omenile še celo „Novice", izročila na neumesten način, tako da nam ni pričakovati zaželjenega sadu od nje. S kratka: vse prošnje in peticije v ohranitev naše spodnje gimnazije so bile zaman, vzrok pa nam je iskati v nejedinosti naših zastopnikov, akoravno so se v deželnem zboru tako gorko potegovali za obstanek gimnazije, nasprotovali pa so na odločilnem mestu. Lepi govori in nade naše bile so tedaj le pesek v oči.
Skrajni čas je torej, da se osvobodimo; dolgo bili smo narodu poskusni kamen, in skušnja nas je dovolj poučila, da tujec nima srca za nas.
Prva lastnost poslanca našega mora tedaj biti, da čuti bedo z nami, da ima posluh za naše želje.
Izvolitev tujca našim poslancem nam bode le v pogubo, katere bodemo sami krivi, vrhu tega pa si podpišemo sami s tem spričevalo duševnega uboštva.
A tudi značajen mora biti naš poslanec; on mora biti zmeren, iu ne sme pozabiti, da so ga
Zavetišče.
(Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostiil, prevel —r—.)
(Dalje)
Od grada se je bližal jezdec. Stari vojščak, ki je ležal na tleh, je slišal peketanje. Hitro je skočil po konci in se zagledal v daljavo. Solnce je že zdavnaj zašlo in na obnebji se je prikazala rudeča zarija.
„Rizek gré. Mož-beseda."
Vsi so umolknili iu gledali v ono stran, odkoder je prijezdil brzo jezdec. Mladi konj je časih poskočil, pa stari jezdec ga je ukrotil. Pavel je vstal, da pozdravi svojega prijatelja. Rizek je dirjal naravnost čez strnišča.
„Kakor mladeneč sedi v sedlu."
„Boljši jezdec je kot delavec na polju", pristavil je Kitka sedeč zraven Marte.
„Ta maha raje z mečem, oni zopet z motiko."
V tem je bil Rizek tu. Komaj je ustavil Jurij konja. Pa vsi so se ustrašili, ko so pogledali ua, Rizka. Kakor bi zastiral črni mrak njegovo dušo. Iz oči so mu drle solze. Skočil je raz konja, roke je sklenil in plašno pogledal k gradu.
„O Bog! Kaka nesreča!" Iu zopet zaplaka
•izvolili možje, katerim je dolžan odgovornosti za svoje čine.
Žalibog, da gospodje poslanci prezirajo te lastnosti, in zgodi se čestokrat, da se za volilce ne zmenijo, že manj pa, da bi jim odgovarjali, marveč zahtevajo, da se volilci uklanjajo njihovemu dostojanstvu.
Pri tej priliki spominjam se članka v štev. 92 letošnjega „Slovenca*, „Narodni humbug", v katerem je pisatelj v obče izvrstno karakterizoval -našo d6bo, katere politika nas sigurno tira v propad.
Z Dobrove, dne 23. junija. (Letina, požar, orgije.) Preteklo je ravno 10 tednov, kar se je zbudila narava iz zimskega spanja. Kolika prememba v tem kratkem času! Na velikonočni ponedeljek zazrli smo prvo zelenje na bukovih drevesih v hribu nad klancem. In sedaj? Prvi ječmen videl sem tukaj vže pred par dnevi požet v kozolcu razobešeu; strui ocvetele so ob najugodnejšem vremenu, rži pričele so vže barvo dobro prerainjati in sploh rečemo: vsi pridelki na polji obetajo prav dobro letino, če kaka nesreča ne prid čez-uje.
Prva deteljina košnja — isredno lepa — bila je vže pred 10 dnevi vsa pod streho; ravno tako je tudi vže pospravljeno do polovice sena s travnikov. Zadnji dnevi pred Binkoštmi in potem celi naslednji teden bili so za košnjo izredno lepi iu ugodni, da si boljših ni moči želeti. Pretečeni teden je pa vreme koscem in grabljevkam slednji dan nagajalo; tudi ta teden, kakor se kaže, za košnjo kaj prida ne bodo.
V petek, dne 21. t. m. dohiteli so gromonosni oblaki od severno-vzhodne strani le-sem nad Dobrovo; z ledenim zrnjem so nam, hvala Bogu, za ta pot še popolno prizanesli, čeravno je po njih bilo vže prav pošteno pričelo vreti. Tega dne je tukaj dež zemljo prav dobro premoč;l, kar posebno zelj-natim sadikam in pa fižolu po brežiuastem svetu jako dobro ugaja. Ta dan pa za našo faro vendar-le ni ostal brez nesreče. Ravno okolu 2. ure popoludne je najhuje gromelo in treskalo. Strela udarila je pri posestniku Francetu Kozamerniku. po domač.- Tinčku na Utiku h. št. 19 v s ¡rlamo krito gospodarsko poslopje. V trenotku bilo je celo podstrešje v ognji. Gospodinja je bila z domačimi in par sosednjimi otroci sama doma; gospodar in drugi delavni domači ljudje kosili so na barji. Žena se je prvi tre-notek hudo ustrašila, — a potem šla sosede na pomoč klicat. Živino iu nekoliko gospodarskega orodja so na pomoč prihiteli domači in daljni sosedje rešili ter hišo požara obvarovali. Pri gospodarskem poslopji je pa vse, razun zidovja do tal šlo v zrak; zgorela so vsa za prihodnjo zimo pripravljena drva in butarice, nekaj kmetijskega orodja in okolo 65 stotov letošnjega sena in detelje. To poslopje bilo je za 300 gld. pri „Slaviji" zavarovano; škode je pa dosta več. Ker imajo ljudje tukaj prelepo krščansko navado, da osobito pogorelcem radi pomagajo ter jim z lesom in drugim materijalom na pomoč pribite, pomagali bodo gotovo tudi temu ponesrečencu tem rajši, ker mu je bilo pred sedmimi leti vse od kraja do tal pogorelo. Usmiljenje obrodi nasprotno usmiljenje.
Od Binkošti sem do včeraj popravljal je vrli g. mojster France Goršič iz Ljubljane orgije pri tu-
kajšnji farni cerkvi. Očedil, pomanjkljivo z novim nadomestil in uglasbil jih je kaj izvrstno. Med posameznimi premeni in plenumom napravil je kaj prijetno harmonično soglasje, katero se je preje zelo občutno pogrešalo. Sploh rečemo, vse delo dognano je mojstersko — natančno. Vrli poštenjak ni eden tistih, da le denar odnese, pa je dobro, delo naj pa bo kakoršno hoče; če je zopet preje zaslužek, tem bolje. — On gleda bolj na to, da delo pošteno in temeljito izvrši, nego na lastni dobiček; zavoljo tega moral je pa tudi vžepri marsikaterih orgijah na novo izvršenih, globoko v lastni žep poseči. Reči se more, da je v tej stroki izurjen, spreten in soliden mojster Bog mu po milej domovini, kakor tudi izvan taiste prav mnogo koristnega dela in prav dobrega zaslužka nakloni! Svoji k svojim!
Iz Polja, 23. junija. (Nedeljsko posveče-vauje.) V veliki vevški tovarni prišlo je posveče-vanje nedelj in praznikov popolnoma iz navade. Vodstvo tukajšnje tovarne se ne briga za nedelje in praznike. Ne glede na dneve Gospodove sili voznike, da morajo voziti premog in druge reči z železniške postaje Zaloga, kake pol ure po veliki cesti v tovarno na Vevče. Primerilo se je že večkrat, da so ljudje grede iz cerkve od maše ali popoludanske službe božje srečavali voznike, ki so vozili premog in drugo blago v papirnico. Voznikom to skoraj ni zameriti, kajti vodstvo tovarne jih primora s tem, da jim preti spraviti jih ob zaslužek. Enako godi se z delavci in delavkami pri izdelovanji papirja. Mnogo nedelj prisiljene so ženske delati od sedmih zjutraj in do 4. ali 5. ure popoludne. Dostikrat ustavile so se že v nedeljo, a odgovorilo se jim je, ako ne pridejo v nedeljo k delu, jih tudi v ponedeljek ne potrebujejo. Tudi morajo delati ženske navadno zvečer do desete ali dvanajste ure in to le za male krajcarje. Odrasle ženske zaslužijo pri največjem trudu do 50 kr. na dan in ako delajo še zvečer od polu 7. do 10. ali 12. ure, zaslužijo še 10 do 12 kr. po vrhu. Ta bori zaslužek pa se jim še krati mnogokrat z denarno kaznijo za male neznatne reči, kakor n. pr. za izgovorjeno besedo ali nasmeh kaznujejo se z denarno kazuijo 40 do 50 kr. in tudi za cel goldinar so bile že kaznovane, toliko, kolikor zasluži cel dan ali dva dneva ena ženska. Tudi se je ze primerilo, da je bil moški delavec kaznovan h krati za celih pet goldinarjev, in to, ne da bi bil morebiti provzročil kako škodo. In takih slučajev znanih mi je prav mnogo. Kam se razgubi oni denar, ki je tako ugrabljen ubogim delavcem, mi ni znano.
Radovedni smo, je-li pričakovati pomoči od kake strani, ali ne. Pred nekim časom priletelo je pač nekaj zrn od visoke vlade iz Ljubljane na vodstvo tovarne. To je sicer nekaj pomagalo, pa le za nekaj časa. Sedaj je že zopet vse v prejšnjem tiru. Najbolj zaničevani so domačini, posebno ko so se nekoliko postarali, ne morejo jih videti več, pri najmanjši priliki sunejo sedaj enega, sedaj druzega od dela. Ni še dolgo, ko so odpustili delavca, ki je 28 — reci: osemindvajset — let pridno opravljal svojo službo. Sumili so ga, da je on zatožil vodstvo pri visoki vladi, kar pa nikakor ni res.	K.
Z Notranjskega, dne 23. junija. Najnovejši čudež je to, da je dobila Notranjska za deželni zbor novega kandidata — gosp. župnika Podboja.
starček, ki je brez bojazni v vojski gledal smrti v obraz.
„Kaj se je zgodilo? Govori, Rizek, in ne prikrivaj pred nami, kaj ti stiska srce."
„Vse vam povem, ko si oddahnem, ko vas pripravim na žalostno vest."
Celi Nekrasov rod in sosedje obstopijo tarna-jočega Rizka.
„Kako srečen je bil dozdaj naš gospod!"
„Ravno smo govorili o tem."
„Pa njegova sreča je zopet razrušena. Čudo, da ne zuori ali pa ne umrje."
„Le povej hitro, kako in kaj je!"
„Pred kratkim se je zasmejala sreča Hroznati, ko se mu je rodil sinček. Pa ta otrok je prišel prezgodaj na svet. Vojslava je bolehala, odkar se je ustrašila, da je zver njenega soproga napala. Nam je hitela naproti. Pa prehladila se je. Zato je tožila, ko je obiskala Nezdice. Toda morda niti Hroznata ni zapazil tiste premembe. Le potomca se je veselil . . . Dobil ga je, razradostil se je nad njim, pa sinček je danes opoludne —."
„Umrl —."
„Ali ta nesreča ni prišla sama. Rekel sem, da je V*i?lava bolehala. Danes smo se posvetovali na
dvorišči, kako naj bi oslavili pogreb malega Hroz-nate, ko prihiti Dobronka vsa prestrašena in «liši se tudi tarnanje Ilroznate skozi okno. Mislili smo, da žaluje tako nad umrlim sinom. „Zvesta družina, hitite v dvorano, da potolažite svojega gospoda. Sicer bo obupal! Hitro notri! Ne zapustite svojega žalostnega gospoda", tako je vpila in trgala lase z glave.
„Bodi dete priporočeno Bogu!"
„A njegova mati mrtva", dostavila je še.
„Za božjo voljo!" zavpije srebrolasi kmet Ne-krasa. „Toliko nesreče je res preveč za enega človeka. Po zimi je zgubil stariše, zdaj zopet ženo in otroka. Zakaj ni prišel na nas eden del te nesreče? Zakaj vse le na milostljivega gospoda?"
„Ali je res umrla Vojslava?" vpraša žena mladega Nekrase, ki ni mogla tej vesti verjeti.
„Prišli smo v dvorano in videli smo. Verjeti nismo hoteli svojim očem, pa je bila mrtva. Hroznata je klečal pri postelji in solze so kapale ua Vojslavino roko. Kako ne bi plakal! Komaj eno leto sta bila skupaj in tako sta se ljubila! Pokleknili smo in molili glasno za mir duše dobre gospe." Rizek ni mogel radi solzit dalje govoriti. Tudi poslušalcem so se vdrle solze in Nekrasova, pogledavši otroke, je začela glasno jokati.	(Dalje sledi.)
Znani „Narodov" podlistkar ne more nikakor umeti, da je v zavedni Notranjski sploh kaj takega mogoče, da si drznejo volilci za poslanca izbirati moža, ki še ni prisegel na „Narodov" evangelij. Ubogi Notranjci, če sega zavednost Vaša res le tako daleč, da plešete, kakor Vam drugi godejo! Naglavni greh zdi se nekaterim gospodom, da se upa kdo rušiti disciplino, — seveda disciplino centralnega odbora v Ljubljani ne, ker ta še ni proglasil svojih kandidatov, marveč disciplino „Slovenskega Naroda". To je tembolj čudno, ker je vendar i preteklosti dovolj znano, da so bile ravno na Notranjskem že večkrat hude volilne borbe, o katerih se „Narod" ni brigal niti za disciplino osrednjega volilnega odbora.
Pa pustimo to stvar! Kandidata imamo, kandidata iz ribniške doline. Ali komaj se je ta gospod oglasil, — gospod, ki je bil prej na Pivki sploh znan in priljubljen — deli so ga ne na ribniško rešeto, marveč na ribniško „rejto".
Nekdo gospodov dopisnikov piše, da tak oklic, kakoršen je napisal gosp. župnik Podboj, napiše lahko vsakdo. Istina! — Istina! — ponavljam Je enkrat — saj takih oklicev smo navajeni od naših kandidatov. Kaj bi pač bili Vi boljši, da bi Vam obetal Vaš nameravani notranjski poslanec, da Vam priredi iz našega Krasa „obljubljeno deželo".
Volilci! Nikar se ne izpodtikajte nad tem, da Vam župnik planinski ne razklada svojih gospodarskih mislij, — toliko gospodarskih mislij in toliko čutila za našega notranjskega kmeta imel bede župnik Podboj še vedno, kakor ostala gospoda kandidata.
Nočemo o tem govoriti, kdo ima več zmožnosti za deželnega poslanca, — ali g. Kavčič, ali gosp. Podboj! O tem nočemo zato govoriti, ker v tem smo vsi edini, — Vi, ki dobro poznate Podboja, — in mi, ki ga tudi dobro poznamo! Gospod, ki je precej ponosen na svoje narodnjaštvo in ki po mišljenji zahaja v Kavčičev tabor, se je vendar izrekel: „Kavčič nam ne more škodovati, koristiti pa tudi ne!" — Nekdo drugi se je še mnogo mar-kantneje izrazil, — pa tega ne navajamo.
če se župniku Podboju očita, da on dozdaj še ni ničesar pokazal v narodnem delu, — so te besede popolnoma naivne: „gospoda župnika poznamo le kakor gostoljubnega gospodarja in dopisnika „Slovencu"!" Vprašajte se, kdo je prej vedel za ime g. Hinka Kavčiča, dokler ga ni strankarstvo iu neka mila sreča dovela na sedež deželnega zbora? Kaj je on pokazal v „narodnem" delu!? G. župnik pa je svoje slovensko in slovansko srce pokazal čestokrat, — pokazal, ko so bratje Čehi pohodili naš sivi Kras, in še vedno razodeva rodoljubno mišljenje svoje, dopisujoč in občujoč z znanimi č°škimi pisatelji.
Vi pravite: „Vi, gospod župnik, ste še premladi!" Dobro vemo, kakov zajec tiči za tem grmom. Če bi župnik Podboj kandidoval čez dvajset let, rekli bi: „Vi, gospod župnik, niste za to, — Vi ste prestari!"
Sploh pa je skrita za kulisami vseh teh dopisov ne veliko druzega, kakor zvijača! Kdor pa meni, da dobi župnik Podboj le pet glasov, naj pride 4. julija v Postojino in tam bo videl, da bi bilo bolje, da bi molčal. Toliko za danes.
Iz Pulja (Istrija), 23. junija. To smo se bojevali 18. t. m., a žalibog, zmagala je nam nasprotna italijanska stranka. Šarenjaki in Italijani šli so v boj kakor ljuti levi. Že zadnjič sera Vam sporočil, ka-kova zakonita in nezakonita sredstva so rabili naši protivniki. Agitacija je bila taka, da skoraj človek verjeti ne more, ako čuje vsa nesramna sredstva, kojih so se poslužavali Karnjeli. Odrnah, ko so čuli, da so naši v Barbanu in Vodnjanu zmagali (za kar gre prva čast našim vrlim in domoljubnim svečenikom), so po noči ob 10. uri ua vse strani iz Pulja poslali z vozovi svoje agitatorje. Ti so šli v zvauska sela in budili ljudi iz spanja, nagovarjali jih in jim glasove po 5—10 gl. in še več plačevali. Ako so videli kojega, da se noče prodati, nagovarjali so ga, naj doma ostane, in celó takim so po 2 gl. dajali, samó da niso šli volit. Zopet drugim, ki jim kaj dolžujejo, so pretili, da jih bodo ua milost in nemilost sudu izročili. Onim, ki v arsenalu delajo, so rekli, da jih bodo iz službe odpravili. Ni se torej čuditi, da so se naši priprosti seljaki dali zaslepa-riti, a vendar jih je ostalo mnogo zvestih. Najbolj so nas varali Premanturei in Perojci. Perojci so grškega izpovedanja, in zuana vam je prislovica: „Graeca fides, nulla lides." Obečali so nam sveče-»
niki iu drugi, da čejo biti zvesti sinovi — a 18. t. m. so vsi kakor falanga došli ter glasovali za šarenjake. Jednako so nas prevarili Premanturci, kjer se jih je največ prodalo; sove vzrok je tudi ta, da so tamo-šnjemu županu — paši dolžni in tako so morali iti ž njim. A najlepše so zvečer učinili ,ko so vsem našim prvakom hiše s kravjekom namazali; tako pre-čast. g. župniku, ki je, ako se ne motim, s Kranjskega, g. Josipu Jurlini, ki je bil kandidat naše stranke, in še več drugim, ki se niso prodali ter so za nas glasovali. S tem so izdajice premanturske pokazali svojo oliko — sram jih bodi, druzega ne zasluže, da jim prav iz srca kličemo: Pereant! — Drugače pa, kakor rečeno, je v puljskem okraji težko premagati, ker so tu tri sela čisto italijanska in imajo skoraj toliko ali še več glasov, kakor vsa druga; le ko bi se iz hrvatskih nijeden ne prodal in bi vsi zvesti stali na naši strani, potlej bi morebiti zmagali. — Dalje tudi lista ni bila pravično narejena, ker je bilo polno mrtvih napisanih in dosti živih, ki imajo pravico glasovati, je bilo zbrisanih ali izpuščenih. — Naposled Vam še povem, da je trajalo glasovanje od 0. ure zjutraj do 7. zvečer. Počel je prvi učitelj v Premanturi in glasoval za narodno stranko in končal je zopet glas za narodno stranko. Oddanih je bilo 550 glasov, in sicer je dobila narodna stranka 182 in nasprotniki 368 glasov. Ako Vam še povem, da misli politično društvo „Edinost" vložiti protest, sem Vam za danes dosti povedal. Drugi pot še kaj.*)
*) Prosimo.
Op. vred.
Dnevne novice.
(Iz kočevskega okraja) se nam poroča: Pri nas vre in vre kakor v kotlu. Kandidati se prikazujejo, kakor gobe po dežju. V nekem kraji je nekda več kandidatov nego volilcev, kakor vedo ljudje pripovedovati Nevarni ravno niso ti kandidati, razven enega, o katerem pa se pripoveduje, da misli odstopiti, če že ni. To je kandidat neke srednje stranke, kakor nam je znana že itak pod drugim imenom. Največ upanja imata doslej gosp. Primož P a ki ž in č. g. dekan Sktibic. Kakor smo se prepričali, imata še največ glasov. Mi upamo, da nobeden naših volilnih mož ni tako kratkoviden, da bi za čašo vina šel na led sladkim besedam, in pričakujemo, da bodo možje pametno ukrenili in volili onadva kandidata, ki imata največ upanja do zmage. Nekdo pa trapi volilce z rekom: „Glejte, da ne bote Nemca volili!" To je pač ironija! Povedal bi Vam rad še marsikaj, pa ni varno.
(Obiskovalce Vodnikove slavuosti) opozarjamo, da bodo dne 28. in 29. t. m. pri vseh vlakih čakali člani slavnostnega odbora, kateri bodo imeli pripete belo-raodro-rudeče kokarde. 0. gostom, ki so prijavili svoj prihod, dopošljejo se listki, na katerih jim je uaznaujeno stanovanje.	Odbor.
(Vodnikova slavnost.) Da se more določiti število vdeležencev pri banketu, nujno prosimo, zlasti ljubljansko gospodo, da vsak najdalje do jutri 26. t. m. oglasi, oziroma kupi vstopnico k banketu pri odboru ali v čitalnični trafiki. Pri banketu so tudi dame dobro došle.
Odbor.
(Gosp. A. Gangl.) ki je naredil model Vodnikovi podobi, pripeljal se je v Ljubljano, da uad-zoruje delo. Danes so postavili Vodnikovo vlito podobo na kameuiti podstavek. Na Valvazorjevem trgu so delavci postavili dva slavoloka.
(Osobne vesti.) Državni pravdnik ljubljanski, g. Josip Gale, premeščen je v Celje vsled lastne prošnje; na njegovo mesto pride g. Josip P a j k, do sedaj državnega pravdnika namestnik v Ljubljani.
(Predsednik deželnemu nad.sodiščn vitez Waser) je dne 9. junija objavil naredbo, sklicujoč se na opomin z dne 29. avgusta 1879 glede politiškega postopanja sodnijskih uradnikov, v kateri pravi, da se je prepričal iz mnogih preiskav in ovadb, da se posebno v krajih z mešanim prebivalstvom uradniki ne odtegujejo političnim društvom, temveč v občevanji z odličnimi možmi v gostilnicah itd. z neprevidnimi izjavami kažejo svoje politično mišljenje. G. \Vaser noče kratiti uradnikom izvrševanja državljanskih pravic, niti jim prepovedati samostalnega političnega prepričanja, vendar jih spominja na postavo z dne 21. maja, št. 46 drž. zak., po kateri jim zaradi ugleda in neodvisnosti sodnijskega stanu
ni dovoljeno, da bi se odločno postavljali na politično stališče iu tako omajevali zaupanje prebivalstva do nepristranskega sodnljstva. V vsaki ustavni državi bodi sodnijski stan skala, ob katero se razbijajo valovi politiških bojev; sodnijski stan stoj nad strankami in dokaži z objektivnim in nepristranskim vedenjem, da imajo pred organi postave vse stranke enako pravico. Predseduiki sodišč naj pazijo na disciplino uraduikov iu na uradno in izvanuradno, posebno pa na politiško postopanje uradnikov. Ko-mentara ni treba.
(Treščilo) je dne 19. t. m. Podgorico v dobre-poljski župniji na Dolenjskem v zvonik. Ali strelovod se dotika v zemlji skale, strela se je razcepila in šinila skozi okno v bližnji cerkovnikov hlev. Ubila je kravo in junca, deset dni staremu teletu pa se ni nič hudega zgodilo. Puh je omamil tudi sestro cerkvenikovo, sedečo na hišnem pragu. Tudi cerkvico je strela na več krajih oprasnila, vendar brez posebne škode. Nesrečen pa je cerkvenik, ki je že sicer reven.
(Iz Št. Petra) na Notranjskem se uam poroča: Včeraj so bile pri nas volitve volilnih mož. Izvoljenih je pet, ki bodo volili g. župnika Podboja.
(Poročil) se je včeraj v Žužemberku gospod Jakob Dereani, trgovec in posestnik, z gdč. Jo-sipino Vehovčevo. — Dalje se je včeraj poročil gosp. dr. Val. Tem nikar, odvetnik v Slov. Gradci, z gdč. Lenčkovo iz znane hiše na Blanici.
(C. kr. deželna vlada) je Antonu Makoveu v Ljubljani priznala 26 gld. 25 kr., ker je dne 30. aprila t. 1. rešil iz Ljubljanice dečka Pavla Debevca.
(Občni zbor) avstrijskega notarskega društva za Štajersko, Koroško in Kranjsko bode, kakor naznanjajo nemška vabila, v nedeljo dne 7. julija do-poludne ob 10. uri v Cel ji v hranilničnem poslopji. Prihod naj se naznani g. Bašu v Celji do 3. julija.
(V Celji) se je vršila dvaduevna porotna obravnava proti trem ženam iz okraja šoštanjskega, ki so zastrupile svoje može. Liza Lahovnik je obsojena na smrt, Helena Štefek na deset let težke ječe, Marija Mravljak za žive dni.
(Razpisano) je notarsko mesto v Senožečah.
Telegrami.
Prevali, 25. junija. Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Ornem na Koroškem sijajen. Čez 200 vdeležencev. 108 novih udov pristopilo. Poslanec Einspieler in Hribar z ljubljanskimi pevci navdušeno sprejeti.
Dunaj, 25. junija. „Wiener - Zeitung": Državnega pravdnika namestnik Pajk jo imenovan za državnega pravdnika v Ljubljani; okrajni sodnik Ekl v Kranjski gori za državnega pravdnika namestnika v Ljubljani.
Kladno, 25. junija. Do večera jo bilo skupaj 123 oseb zaprtih, mej temi mnogo ženskih, pri katerih so se našli ostanki oro-panih in oplenjenih predmetov. Kot nekrivih so jih petintrideset zopet izpustili. Kolikor dosedaj znano, poiskalo bo sodišče še najmanj dvesto oseb. Za dobe obravnave bo ostalo vojaštvo tukaj.
Trst, 25. junija. O polunoči je v neki krčmi pri prepiru mej grškimi in turškimi
pomorščaki lSleten turški pomorščak z ita-ljanske ladijo ,,Picrino" grškega pomorščaka s torpedovko „Psarra" z bodalom usmrtil ter štiri druge grške pomorščake in enoga grškega meščana ranil. Šodnja komisija, grški generalni konzul in grški mornarični častniki so prišli na lice mesta, prepeljali ranjene v bolnišnico in zgrabili zločinca.
Sofija, 25. junija. Cesarjev govor nasproti delegacijam je vzbudil v Bolgariji z dotičnim odlomkom veliko zadoščenje, označenjo splo-šnjega položaja pa nekoliko bojazni. Posebno pozornost je tukaj proizval stavek, nanašajoč se na Srbijo.
VrcmciiNko »poročilo.
C rt O	Gas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine 1 na 24 ur vi vi m j
opazovanja		znikoincm V 11)111	toplomeru po Celziju			
24	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	?3 2-7 732-4 735-2	17-0 22-6 15 8	si. zap. si. vzli.	dež dol. jasno jasno	3-30 dež
Srednja temperatura 18 5°, in 0'3° nad nonnalom.
Dunajska borza.
(Telegrafieno poročilo.) 25. junija.
83 83
kr.
SO
• 108 „	95
. 08 „	95
. 005 „	—
. 301 „	—
• 119 „	35
.' 9 ;	46
0 „	66
• 58 „	25
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogorske banke ....
Kreditne akcije ........
London ...........
Srebro ...........
Francoski napoleond.......
Cesarski cekini ........
Nemške marke ........
XXXXXXXUXXXXXXXXXX
k II rata Eberl, *
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov K	in napisov.	jf.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X K	K^J h» *» S J 3» ■ , X
X za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X
^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. jr Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve Jfc «£ v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ^ ft ianenem oljnatem iirneži najfineje naribane in boljše ^ ££ nego vse te vrste v prodajalnah.
V0F Cenilce nti zahtcvaujo. '•H V
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =—
ua Dunaj i VII., Zicglergasse 27.
Zastopnik FlilllC IfcliiolvlHT.
Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u j e j o vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumiy stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
3 «3 -5
—I	OJ
s H
® N
tO — tt> -
. j M W "O
J< K B ¡8 0 3 I S
»h
Oh
Disetdorfske oljnate barve v tubah.
Akvarelne barve
mokre in suhe.
" i ? ►
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
a^oljiiatih barv, finieža in Iaka~w
v
Ijjiil>ljniii.
Pisarna in zaloga: Šolski drevored «S (semeniščno poslopje).
Filijala: Slonove idlco XO-W priporoča slikarjem, (lijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, llknrjein kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežali od 25 klgr. naprej primerno ceneje.
Kupovalcem večjih množin prednostne cene.
Vj
Perstene, mineralne in kemične barve.
4 Vse vrste slikarskih in i likarskih čopičev in j slikarske palrone.