Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po řoSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 16. septembra 1898. A Cesarica Elizabeta dunajském kapucínském samostanu polože jutri na stran 126 članov preslavne habsbursko-lotarinške rodovine zemske ostanke presvetle, vrestranko ljubljene cesarice Elizabete, katera je na tako tragičen način umrla. Ob divnem lamanskem jezeru, v gostoljubni romantični Švici je v soboto, dne 10. t. m., poživinjen člověk laškega rodu, anarhist Luigi Lucheni, napadel presvetlo cesarico in jej sunil . IV bodalo v srce., Ta zločin je z bolestjo in žalostjo napolnil vsa srca in ni jih izrazov, da bi se njimi označila podlost in prepalost morilca. Človeški razum kar ne more pojmiti, da se najde človeško bitje tako bestijalne nature, da zamore zasaditi bodalo v prsa nesrečne, stare, hudo bolne žene, katera živi duši na svetu ni storila nič žalega, pač pa tisočim in tisočim izka zala premnogo dobrot. Jedna najslavnejših kron je dičila glavo umrle cesarice ali ta krona je bila prepletena My ť mJÈ** 3f 'i * w.' li T Hî «i fM "•at z bodočim trnjera. Redke so žene, katere bi morale nositi v srci toliko gorja, prestati toliko britkih ur, kakor umrla cesarica. In ta navzlic vsemu sijaju nesrečna cesarica je morala pasti # pod roko človeške beštije. Hud je ta udarec in pretresel je ves svet, zlasti pa avstrijske narode, ki se s svojo dinastijo veséle in ž njo tudi tugujejo. Udarec je tem hujši, ker se je zadela cesarja in zveste H H {tf .. jHfi . ^'v'ji »1 iKiffi tBaHM f I" jjjEy i ^ il ^ j télfilV1 ID HBH f}» HV j^TK/* "Ll. 4 .1 B T^Vj II f > V ^ J/fcwtriT 1 r j KflJt iTV^V "i,_Iéií It-i njegove narode prav v jubilejskem letu. Širom celega sveta je vest 0 umoru naredila utis, kakor strela iz jasnega. Vsako srce je vztrepetalo, in vsi narodi sveta se združujejo z avstrijskimi narodi v presrčni želji, da bi Bog dal mnogoizkušanemu trpinu na cesarskem prestolu dušne moči, da bi přestal tudi ta strašni udarec. Cesarica Elizabeta je prišla šele pred kratkim v Švico. Ko je v soboto iz hotela šla ^ * na parnik, naskočil jo je laški morilec in jej zasadil bodalo v srce ter to od zgoraj doli popolnoma prebodel. Cesarica je imela še toliko moči, da je šla sama na parnik. Tam je izgu- bila zavest, vsled česar so jo nesli nazaj v hotel. Poklicani zdravniki ji niso mogli več pomagati, mogli so samo konstatovati, da je cesarica mrtva. dovoljenjem cesarjevim so zdravniki raztelesili cesarico in dognali, da jej je morilec cm globoko v prsa in jej prebodel pluča in desni del nad četrtim rebrom sunil bodalo 1 2 osrčnika. sredo popoldne so cesarico s posebnim vlakom prepeljali na Dunaj, kjer jo jutri u «1 .-u -. « » k Jt !finr/j » / v/Vf 4a!«'-4 * •• 77'nv* : r/i ij r iv • «ji 4 Zjr A fP/fft -jl » •'i » H yt^i/ « >2 1 L 2 U/Av \iit9 aul •( / 7 rfW. ^ • i tóíffl Pt ri'fk •fm m t'1 1 m Lm í «Wi/f* àf Â / L w T ÍW V * X ' v. . ■ î fyS&y vit . . " 1 v 1 W " .» * ' ' > \1\ /- l «J t»t • ■ i Mm ■fotr » < y - i h 'SR s IfU * - IVÍ t. IfZ h. » Ir ? polože k večnemu počitku. 362 Morilca so ujeli in ga izročili sodišču. Rodom iz pričakovalo in pozdravljalo vse ljudstvo. Poroka se je Parme, klátil se je bil nekaj časa tudi po Avstrijskem » vršila 24. aprila zvečer med 6. in 7. uro v staroslavní je v Pešti videi enkrat tudi cesarico, v Genevo je pa dvorni cerkvi sv. Avguština prišel z namenom. da po anarhističnih naukih umori gato okrášená. t ki bila v ta namen bo kako visoko stoječo osebo. Morilec je přiznal zločin in se ga nič ne kesa, še ponosen svoj nanj, Dunajsko mesto pa je slavilo srečni dan s prekrasno razsvetljavo na večer 25. aprila i z velikánsko ljudsko največ, ker ve, da po zakonih kantona genevskega veselico v praterju dne 29. aprila, katero sta mladi ce ne more biti obsojen na smrt. sar in cesarica dvakrat obiskala, in s krasnim balom Življenje pokojne blage cesance, katera leži 30. aprila v redutnih dvoranah zimskega jahališča danes v dunajski dvorni cerkvi na mrtvaškem odru, vseh gledališčih vršile so se slavnost, ne predstave i je podobno odprti kujigi. Dunajska mestna občina je tej radostni zgodbi v * Na sveti večer leta 1837 se je vojvoda Maksimi lijan bavarski veselo sprehajal v bližini grada Possenho fen j ko sreča staro, revno ženico. ki nesla butaro drv na hrbtu. „Zakaj pa nesete toliko drv najedenkrat ? " jo je vprašal vojvoda. „Vidite" je odgovorila ženica, „danes je sveti večer in ker jaz mojim otrokom ne morem bo-žičnega drevesca napraviti, jim hočem vsaj sobico zakuriti, da jih ne bode zeblo." „Da, da danes je sveti večer" odgovori na to vojvoda, „dobil sem lepo božično darilce, ker sem tako srečen jaz, Lizika se bode imenovalo m hočem tudi vam vesel večer napraviti." Proti večeru pri šla sta dva službenca vojvode in sta přinesla polne ko šare jedil in poleg tega pismo z dvěma stotakoma. Voj- vodovo božično darilce pa je bila princezinja Elizabeta. leta 1853, ko se je mladi cesar Fran Jo Bilo . na svoj 23. rojstveni dan zaročil v Išlu s princen-zinjo Elizabeto Amalijo Evgenijo, drugo hčerjo bavarskega si p vojvode Maksimiljana. Dva dni pred zaroko prišel je cesar v Išl, kjer je bila tudi že nekaj dni bavarska voj vodinja Ludovika s hčerama. Na večer cesarjevega pri hoda priredila je njegova mati, nadvojvida Zofija bila sestra bavarske vojvodine Ludo vike i bal » ki je katerim sta bili tudi povabljeni obe princezinji. In pri tej priliki se odločilo njegovo srce za sestričino Elizabeto. Kon cem bala rekel svoji materi » da ta ali nobena bo njegova soproga. In ko je tudi princezinja Elizabeta po njegovej materi ta sklep zvedela. bila je zadovoljna in z veseljem sprejela je ^ponudbo, združiti se ž njim za življenje. ' Na jutro 19. avgusta so šli cesar in njegova mati, vojvodina bavarska z obema hčerama zgodaj v cerkev. Po maši stopil je cesar s svojo sestričino Elizabeto pred duhovnika in ga prosil: „Blagoslovite naju, to je moja ne vesta." Kmalu potem razširil je brzojav avstrijskim na rodom veselo vest, da je cesar našel družico za življenje Dne 20. aprila 1854. vzela je princezinja Elizabeta slovo od monakovskega mesta in se v spremstvu svojih starišev in sester napotila proti Dunaju. Dne 21. aprila se je pripeljala nevesta-vojvodinja v glavno mesto Gornje Avstrije v Linec, kjer jo je pričakoval cesar Fran Josip I. in njegov brat » nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan » spomin obdarila 40 nevest, ki so se poročile takrat » vsako s 500 forinti. Cesar je daroval 200.000 fl., cesarica Elizabeta pa nad 50.000 fi. za uboge. Odkritosrčno veselje vseh narodov pokazalo se je v brezštevilnih pesnih in slavnostnih spisih, ki so ob tej priliki izšli se vseh jezikih monarhije. . marca 1855. rodila se je cesarski dvojici hči, nadvojvodina Zofija, katera je pa že 29. maja 1857 umrla. 12, julija 1856 rodila se je druga hči, prince zija Gizela to leto spadajo tudi potovanji cesarske dvojice po Koroškem in Stajerskem. Tudi v Ljubljani mudila sta se Njiju Veličastvi tri dni, bil je to 18., 19. cela svetičen dan je bil 19. praznovala cesarica m 20. novembra 1856. novembra v Ljubljani î ker tu svoj god. Takrat smo se Slovenci prepričali dejansko j ce kako da so po pravici bili zveselili se svoje nove sarice avstrijski narodi. Veličastnost njene izvanredne osebe, ljubeznjivost v njenem vedenji in njena milina vse to Ljubljančanom ni hotelo nič več iz spomina. Iz Ljubljane sta šli cesarosti na Laško. Vrnivši se, pa sta 10. marcs 1857 bivali od 11 ure v čudoviti posto jinski jami. Cesarico so nosili v naslonjači, cesar pa je stopal tik za njo po teh podzemeljskih prostorih. V spomin na ta dan postavil se je na najlepšem prostoru jame spomenik z napisom. . maja 1857. nastopila sta cesar in cesarica Dne popotovanje po Ogerskem. Kakor povsod, pozdravljena sta bila tudi tu z nepopisnim navdušenjem. smrt njiju hčerke Zofije primorala » žalibog, potovanje v Budimpešti prenehati, katero je pa cesar meseca avgusta sam nadaljeval. Med tem sta Njinu Veličastni napravile tudi božjo pot v Marija-Zell. Povsod, kjer se je pokazal cesar s svojo lepo, milo soprogo, pridobil si je srca svojih podložnikov. 21. avgusta 1858 se je cesarski obitelji rodil Avstriji pa prestolonaslednik Rudolf. sin' Prvi oblak v tem srečnem zakonu bila je bolezen cesance 1861 i katera jo prisilila si zdravja iskat i najprvo v Madejri, potem na otoku Kofu. Ta otok je napravil na visoko gospo tolik utis, da se je namenila si tam lastno vilo „Achilleon" sezidati. Meseca avgusta 1862 vrnila se je cesarica čila in pozneji nesrečni mehikanski cesar. Drugi dan jih je do- zdrava zopet na Dunaj z nepopisno radostjo od ljudstva vedel parnik na Dunaj, kjer jih je z velikanskim veseljem pozdravljena. 363 Od do 23. junija 1867. vršile so se slovesnosti utrakvističnega značaja, in šele postopanje c. kr. višjega kronanja Njiju Veličanstev za ogerskega kralja in kra- sodišča v Gradcu, ki proglasilo nemški jezik za svoj ljico v Budapešti. V ta Čas spada tudi tragična usoda jedini uradni in poslovni Jezik, nas je opozorilo, da mo cesarja Maksimiljana mehikanskega, ki je dne 19. junija ramo z všemi silami delati na pridobitev nadsodišča » istega leta ) torej predno so bile slavnosti kronanja do- ako hočemo svojemu jeziku kdaj zagotoviti tisto ravno končane j brez vednosti cesarjevega padel pod kroglami pravnost pri sodiščih, katera mu gre po naravnem pravu svojih političnih nasprotnikov. 22. aprila 1868 rodila se je v Budapešti nadvoj vodinja Marija Valerija Matilda Amalija, Le svoji obitelji živeča, odtegovala se je cesarica vedno bolj javnosti. in po veljavnem državnem osnovnem zakonu. Narod se je obeh mislij oprijel z oduševljenjem, katero svedoči, kako živo spoznava potrebo, da že vendar dobimo vseučilišče, na katerem slovenski visokošolci ne 20. aprila 1873 poročila se je nadvoj vodinja Gizela z bodo več samo bavarskim princem Leopoldom. » neljubi gostje", kakor so zdaj defacto na nemških vseučiliščih, dasi imajo do istih prav toliko Leta 1879 praznovala sta cesar in cesarica svojo pravic, kakor nemški visokošolci, in da že vender do srebrno poroko, obsipana od iskrenih voščil svojih zvestih bimo nadsodišče, pri katerem se bodo spoštovale tudi podložnikov. Leta 1881 imela je cesarica še veselje, prisostovati pravice našega jezika. Kaj se je doslej zgodilo v izpolnitev teh dveh nuj- poroki ediuega sina cesarjeviča Rudolfa z belgijsko prin- nih zahtev, je obče znano. Kranjski deželni zbor je v cezinjo Štefanijo. Izmed mnogih težkih skušenj, katere zadnjem zasedanju sklenil resolucijo s katero pozivlja so visoki gospe najbritkejša. in v popotovanji po tujih deželah. bile tragična smrt njenega sina tega dne iskala si je tolažbe v šamoti odločeni, bila Od Bolezen katero so letos zdravniki pri cesarici opazili, prisilila jo je, si zdravja iskati v kopelji Nauheim v Taunusu; iz Nau heima namenjena je bila v Territet v Svico. Brezskrb« nost eesarice in pa veselje med navadnim ljudstvom prosto hoditi je bila nje usoda. Napotile so bestijalnega člověka, ki je v razdejanju vsega obstoječega, videl smoter svojega življenja, umoriti nositeljico cesarske in kraljeve krone Avstrijsko-Ogerske monarhije, izvršiti hudodelstvo î katero je edino v zgodovini, na cesarici ? katera sicer krasila enega najlepših prestolov, a se ni nikdar vtikala v politiko. * znamenji mrtvaških sveč minula bo pedeset- letnica slavnega vladanja našega cesarja. Šumne veselice in slavnosti izostanejo, a v srcih trepeta go-reča želja: Bog ohrani, Bog obvaruj Nam cesarja, Avstrijo. vlado, naj ustanovi v Ljubljani vseučilišže s slovenskim značajem, katero pa bodi v jezikovnem oziru tako ure- bodo mogli obiskovati tudi Hrvatje, Nemci in jeno da Italijani. Deželni zbor troškom ovira je kot prispevek k ustanovnim in so- pri ustanovitvi vseučilišča poglavitna dovolil za naše deželne razmere ogromno svoto četrt milijona goldinarjev, da tako pokaže požtrvovalnost dežele in potrebo visoke sole, povrh pa je še poskrbel za stipendije tištim mladim slovenskim znanstvenikom, kateri se hočejo posvetiti pokliču visokošolskih profesorjev ter se pripraviti za profesorska mesta na prihodnjem vseučilišču v Ljubljani. Sklep deželnega zbora Kranjskega se je po vseh slovenskih pokrajinah splošno odobral in oglasilo se je že precejšnje število slovenskih občin na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem, katere so se mu pridružile s posebnimi reâolucijami, kar so storile tudi razne druge korporacije. tem istem stadiju se nahaja sedaj tudi vprašanje o ustanovitvi nadsodišča v Ljubljani. Oglasile so se zanj različne slovenske občine, na čelu jim deželno stolno mesto Ljubljana, izrekla so se za to razne iuristične korporacije in izrekli so se tudi večji in manjši shodi, ali druzega se še ni zgodilo ničesar, niti za pridobitev nadsodišča, niti za pridobitev vseučilišča. Kar zamore narod sam storiti za stvar, je že storil, in preostaja mu še malo storiti. Nadalja akcija je Vseučilišče in nadsodišče. sedaj v rokah narodovih zastopnikov v državnem zboru, od njih spretnosti, vztrajnosti in delavnosti in od njih Potreba je bilo zunanjih, jako kričečih uzrokov, da politike je sedaj največ odvisno, se-li realizujeta naši želji > se-li ustanovi vseučilišče smo se zavedli tistih dveh najnunejših in najpotrebnejših zahtev, katerih izpolnitvi smo se bili že pred pol^ stole-, tjem približali, kateri pa sta pozneje prišli popolnoma posvečevali vseučiliškemu in nadsodišče ali ne. Upamo da bodo slovenski državni poslanci v prihodnje nad8odi škemu vprašanju m v pozabo naj večjo pozornost, da teh vprašanj ne izgube nikdar iz Sele nečuveni škandali, kateri so se povodom Ba- očij in da bodo z vsemi svojimi silami delovali na njih denijevega odstopa přiměřili na nemških vseučiliščih j ki srčno realizovanje ter s tem popravili, kar jih tudi slovenski dijaki morajo obiskovati, so obudila v zadnjih petnajstih letih, ko se za dve so zagrešili velevažni in spoznanje kako silno potrebno nam vseučilišče j vsaj nujni zadevi niti změnili niso. - 364 - f " * Národová naloga pa je, da delovanje svojih zastop-nikov v državnem zboru krepko in dosledno podpira in sicer toliko časa, dokler ne dosežemo svojega smotra, dokler ne dobimo vseučilišča i té nadsodišča. Ni dovolj, da so se slovenske občine izrekle za ustanovitev vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani, da so to zahtevale s posebnimi resolucijami. To delo se mora nadaljevati toliko časa, dokler nimamo vsaj zanesljivega zagotovila v rokah, da se naša želja izpolni. Za resolucije, katere so bile sklenjene in obeloda-njene v časopisih, se vlada in se merodajni krogi le malo menijo ali celo nič. Sedaj je treba nastopiti na drug način in sicer na tak način, da bode tudi v državnem zboru kaj zaleglo. Drugi korak v dosego vseučilišča in nadsodišča morajo biti peticije na državni zbor. Vsaka slovenska občina naj pošlje v vsakem zasedanju državnega zbora posebno peticijo, s katero naj prosi, da se ustanovi v Ljubljani vseučiliščé in nadsodišče. To bo vladi klicalo v njen jako slabi spomin naši zahtevi, to bo nanje opozarjalo naše slovanské zazeznike in druge prijatelje ter končno bodrilo naše poslance ter jih sililo, da ne odnehajo, ampak da se vedno z novimi močmi lotijo tečkega a važnega delà. Naše prizadevanje za pridobitev vseučilišča in nadsodišča smo začeli pod ugodnimi avspicijami, v pravém času in na srečen način. Ako nadaljujemo delo tako, kakor smo začeli, vztrajno in odločno, potem uspeh ne more izostati, potem morajo in v razmeroma ne predolgi dobi dobiti vseučilišče in nadsodišče. Uspeh izostane samo tedaj, če borno omahovali in zanemarili tisto delo, katero moramo opraviti, če hočemo doseči svoj vzvišeni smoter. Politični pregled. Položaj. — Zanimanje za notranjo politiko je tem večje, čim bolj se bliža otvoritev državnega zbora. Vlada se intenzivno pripravlja za to zasedanje.' Zlasti se trudi, da pri-dobi desničarske stranke in si zagotovi njih podporo za nagodbo. Finančni minister dr. Kaizl je potoval v Prago in se udeležil seje izvrševalnega odbora mladočeške stranke. Po-skušal je pridobiti Miadočehe, naj bi glasovali za nagodbene predloge, ne da bi se te premenile. Kaj je v resnici dosegel, je Se tajno, a iz komunikeja, kateri je bil o tem posvetova-nju izdan, se da sklepati, da so Mladočehi pripravljeni tudi na to žrtev, kajti izjavili so, da hočejo na vsak način posto-pati solidarno z desnico. V Galicijo je vlada poslala ministra Jedrzejowicza v namen, da za nagodbene predloge pridobi poljski klub, dr. Ebenhocha pa je grof Thun kot zastopnika nemške katoliške ljudske stranke poklical na Dunaj in se ž njim ustmeno dogovoril. Velike tri stranke ima grof Thun že na svoji strani. Za Slovence se doslej še ni změnil, dasi brez slovanské krščansko narodne stranke nima većine. Ako računa, da jo je že pridobil s člankom, kateri je spravil za-upnik finančnega ministra v „Slovenski Narod", se jako moti. Slovenci vzlic tistemu oficijoznemu članku ne bodo glasovali za nagodbo, dokler vlada ne izpolni zabtev vseslovenskega shoda. Goriški deželni zbor. — Vlada je na dan 19. t. m. sklicala goriški deželni zbor, dasi àe ni odstranila vzrokov, vsled kateri so slovenski poslanci meseca februvarija izstopili iz dež. zbora in ga naredili nesklepčnim. Dasi brez slovenskih poslancev dež. zbor ne more imeti nobene seje, se vlada za Slovence doslej še ni změnila. Slovenci so glasom izjav njihovih listo v mnenja, da vlada nanje niti ne reflektuje in zategadelj ne mislijo vstopiti v deželni zbor. Isti listi domnevajo, da se vlada zanaša na prevzvišenega nadškofa Missio, kate-rega gotovo poskusi pridobiti, da se udeleži deželnozborskih sej in tako omogoči njih sklepônost. Umrli politiki. — Te dni sta umrla dva znana av-strijska politika grof Franc Falkenhayn in dr. Vaš a ty. Prvi, brat bivšega poljedeljskega ministra grofa Julija Falkenhayna, je bil vodja netnških konservativnih aristokratov v gospodski zbornici. Vašaty je bil znan kot jeden najradikalnejših mlado-ceških poslancev. Tudi v svoji lastni stranki ni bil priljubljen, ker ni priznaval nobene opartunite. Glavni točki njegovega po-litičnega programa sta bili : Zveza Avstrije z Busijo in s Francijo ter češko državno pravo. Zanimiva kazenska obravnava — Maloru3ki pisatelj dr. Franko je letos kandidoval v državni zbor, a je propadel. Poizvedoval je mej volilci, kako so glasovali, in vo-lilci so mu dali izjave, iz katerih je sklepal, da so se pri komisiji zgodile nekorektnosti. Obelodanil je v dveh dunajskih listih članke, v katerih je trdil, da je volilna komisija mnogo na njegovo ime glasečih se listkov svojevoljno nadomestila z glasovnicami za njegovega protikandata dr. Gladišovskega. Franko je spisal ta dva članka v namen, da bi ga komisija tožila, ker hoče s prisego volilcev dokazati, da je večina vo-lilcev zanj glasovala, da pa je komisija premenila toliko gla-sovnic, kolikor jih je bilo treba za zmago vladnega kandidata. Ogerska. — Dne 5. septembra se je sešel ogerski državni zbor. Opozicija je vlado interpelirala, kaj se je z dunajsko vlado dogovorila glede obnovitve nagodbe za slučaj, ako bi je avstrijski državni zbor ne rešil. Ministerski predsednik ni hotel dati določnega odgovora, vsled česar se je unela dolga debata, katere še ne bo kmalu konec. Opozicija je mnenja, da dogovor mej vladama za slučaj, da dunajaki državni zbor ne bo funkcijoniral, ni v soglasju z ogerskim zakonom o načinu obnovitve nagodbe in zato hoče z obstruk-cijo preprečiti, da bi se dognala razprava o nagodbi. Splošno razoroženje. — Predlog ruskega carja, naj se snide konferenca, ki naj doseže splošno razoroženje in za-gotovitev svetovnega miru, ni samo jako plemenit, ampak tudi jako nevařen. Ako naj ima konferenca kaj uspeha, se morajo odstr aniti vzroki oboroženju. To so spoznali Angleži, Nemci in Francozi. Petrograjske „Novosti" so z ozirom na to sprožile misel, naj se Alzacija in Loteringija, prvi vzrok oboroženju vseh velesil, nevtralizirata. Misel je dobra, a Nemci so koj izjavili, da se ne udajo, iz česar je razvidno, da mirovna konferenca nima upanja, da kaj opravi. Potovanje nemškega cesarja v Palestino. — Nemški cesar pojde v krátkém v Palestino. Kdor pozna ko-ličkaj njegovo orijentalno politiko, tisti ve, da ne bo potoval za svojo zabavo, ampak v drug namen. Ta namen je, pridobiti Nemčiji protektorat nad kristjani — v prvi vrsti in za sedaj nad protestanti — v sveti deželi. Po berolinskem traktatu pristoja ta protektorat Franciji. Sultan se je že enkrat poskušal tega protektorata iznebiti, a ni se mu posrečilo. Tudi neméki cesar ne doseže svojega namena, ker je papež sedaj direktno in izrečno přiznal protektorát Francije, kar je Nemčijo jako neprijetno zadelo. Kréta. — Minoli teden so. Mohamedanci v Kandiji dogovorno in s podporo turških vojakov uprizorili krvavo revolucijo. Napadli so najprej angleške vojake, potem pa začeli kristijasie sploh pobijati in klati. Eopali so po mestu, zažigali celo škodovalo bi se kolesni industriji. Večkrat zna- jn morili. Mesto je skoro vse zgorelo Ubitih je bilo do 80q šajo popravljalni stroški le par krajcarjev in z vožnjo kristjaaiov, mej njimi 67 angleških vojakov in angleški konzul, katereda so Turki na kose raztrgali in sežgali V pristanu navzocne ladje so mesto bombardirale. Zdaj se v Kandiji 6000 evropskih vojakov, kateri vzdržujejo mir. tja in nazaj bi se izdatki za kolo tako poveličali, da bi ne bili v nobenem razmerju s pravim delom. Odsek torej predlaga: Zbornica naj se v smislu tega krifco ; Francija vojni Dreyfussova zadeva je prouzročila zopet poročila izreče na c. kr. deželno vlado. Zbornični minister general Zurlinden se je tudi izrekel svetnik Jos. Lenarčič priporoča predlog, ker za proti reviziji Dreifussove pravde, a listi poroôajo, da se izrekel proti njej tudi predsednik Faure. Ako je slednje resnicno bo moralo odstopiti o-lo ministerstvo, v prvem slučaju pa odstopi samo general Zurlinden. popravljanje koles, kakor so navadna, ni potrebno nobeno posebno mehanično znanje. Če bi se priznala pravica za popravila le mehanikom, bi na deželi klju-čavničarji koles tudi ne popravljali in bi popravljalni stroški vsled prevažalnih stroškov previsoko narastli. « « Obrtnija. Trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani. (Dalje) XV. Zbornični tajnik poroča, da je J. K. vsled ukaza c. kr. deželne vlade z dne 13. junija 1890, št. 6946 pravilno dokazal izučbo za nožarski obrt in za obrt kovačev, ki izdelujejo fino blago ter da je pri tem obrtu več let délai, dalje da od II. poluletja 1890 izvršuje v Ljubljani samostojno nožarski obrt, od II. poluletja 1897 pa tudi trgovino z biciklji. Ker je bi-ciklje tudi popravlja!, je nastalo vprašanje, če je v to opravičen. Po 38. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39 sme imetelj trgovskega obrta v ožjem smislu točka samo tedaj obrtovne izdelke po rokodelsko narejati in podelovati, kadar je zadost.il propisom § 14. o rokodelskih obrtih. Kot trgovec s kolesi I. K. torej ni opravičen popravljati koles. Ker se je pa nožarskega obrta in obrta kovačev, ki izdelujejo fino blago, pravilno izučil in sedaj že od 1890 1. samostojno izvršuje nožarski cbrt, nastane vprašanje, če v obrtne pravice nožarjev spadajo tudi manjša popravila koles. Po mnenju odsekovem ne morejo voznih koles le mehaniki, temveč tudi ključavničarji, kovači za izdelovanje finega blaga in nožarji popravljati, ker so ta popravila le majhna zboljšanja in večinoma v tem obstoje, da se na kolesih nadomeste pokvar-jeni deli z novimi, katere se ima v zalogi, ali se jih dobi od trgovca z biciklji ali iz tovarne. Novih delov rokodelci ne izdelujejo, ker bi bili ti v primeri z niz-kimi tovarniškimi cenami predragi. Ker imajo klju- čavničarji in nožarji za ta popravila potrebno orodje in morejo imeti v stroki toliko znanja, katero pri takih majhnih popravilih potrebujejo, se more po Če pa more ključavničar ta ^popravila izvrševati, more to storiti tudi nožar in kovač za izdelovanje finega blaga. Predlog se sprejme. XVI. Zbornični tajnik poroča, da je tvrdka : » Styria a tovarna za biciklje I. Puch a v Gradcu zgla sila pri mestnem magistratu v Ljubljani ustanovitev popravljalnice glavnem podjetju v Gradcu in je prosila za odobritev podjetja. Tvrdka jamči za svoja vozna kolesa tri leta in ker mora vse mej tem ča- som nastale škode brezplačno popraviti, je ustanovitev delavnice potrebna, katero bo M. R. vodil in se kupčijsko vodstvo poveri. F. Zgornja trgovsko-sodno protokolovaná tvrdka ima svoj sedež v Gradcu in pravico za tovarniško izdelovanje koles in njih delov. Mestni magistrat 40. vpraša, če je to delavnico za popravila v smislu zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, smatrati za podružnico ali za samostojno podjetje. Iz vloge tvrdke je posneti, da bo v Ljubljani svoja, v Gradcu izdelana vozna kolesa v glavnem podjetji prodajala in da bo pri nji kupljena pa poškodovana kolesa dajala popravljati. Podjetje v Ljubljani ne bo skladišče za shranjenje voznih koles in teh delov. Samostojno podjetje delavnica v Ljubljani ne bo, ker bo oba voditelja tvrdka le v tem pověřila, da bodeta # njena v Gradcu v glavnem podjetju izdelana vozna kolesa prodajala in poškodovana popravljala. Tuji izdelki se torej v popravljalni delavnici v Ljubljani ne bodo prodajali in se tudi nova vozna kolesa ne bodo izdelovala, da bi se ta po naročilu ali brez tega oddajala kupovalcem. Iz tega se je moral odsek pre-veriti, da je podjetje imenovane tvrdke le podružnica glavnega podjetja v Gradcu m vsled tega pred- Bpr « pravici trditi, da so opravičeni, izvrševati taka delà. Da popravila niso težka, se more sklepati tudi iz tega, Anton Klein. laga poročevalec: Zbornica naj se v smislu tega poročila izreče na mestni magistrat. — Predlog se sprejme. # Predsedstvo prevzame zbornični podpredsednik da mnogi kolesa sami izdelujejo, če tudi niso tovar- XVII. Zbornični svetnik Iv. Baumgartner po narji strojev, ključavničarji ali mehaniki, in da mnogi roča, da je c. kr. namestništvo v Inomostu povodom lastniki koles male poprave na kolesih sami izvršu- nekega priziva zastopalo pravno mnenje, da je (stalnim) jejo Če bi se priznala pravico mehanikom, od obrtnikom, ki imajo pravico tržiti s predmeti vsak- katerih mnogi ne utegnejo mehanizma koles niti po- danje porabe, dovoljeno tudi prodajati te predmete v 2aiati, bi se z ozirom na to, da morejo mehaniki in zunaj občine svojega stojišča in to od hiše do v velikih mestih biti, zelo podražilo popravljanje koles, hiše in na odprti cesti, ne da bi imeli v to poseben obrtni list (8 60 odstavek 2. o. r.). Zbornica posest- nih obrtovališč imeti in te znotraj občine na drugi rima v Bolcanu vidi v tem odstavku zakona izjemno prostor premestiti, a vendar morejo v vseh slučajih določilo od načela, postavljenega v odstavku 9 ka napraviti naznanilo na obrtno oblast. Odsek je torej tero opravičuje kolikor mogoče široko razlago. Izrazila mnenja 9 da odstavek § 60 ne meni stalnih trgov je torej svoj pravni nazor tako, da more stalni trgovec cev, temveč posebno vrsto trgovcev, katera je kra s sadjem in zelenjavo izvrševati prodajo svojega blaga jevna navada vzgojila, da en kraj lažje in ceneje od hiše do hiše in na cesti le tedaj, če ima razun preskrbe. Če hoče stalni trgovec s sadjem in zele obrtnega lista, glasečega se na trgovino s sadjem in njavo tudi to pravico imeti, mora to opravilo pri zelenjavo še poseben obrtni list, glaseč se na pravico, obrtni oblasti zglasiti in poseben obrtni list imeti, imenom odseka: Čestita 60 odstavek o. r katerega izdati ima pravico Poročevalec predlaga torej ^ v obrtna oblast z ozirom na krajevne razmere. Oziraje zbornica naj se izreče v smislu tega poročila. se na načelno važnost tega predmeta prosi bolcanska zbornica posestrima, da zbornica naznani svoje pravno mnenje. Predlog se sprejme Pri presoji tega slučaja si je treba celi 60. predočiti. Ta spada k četrtemu glavnemu delu obrtnega reda, ki se peča z obsegom in izvrševanjem obrtnih pravic. Ta glavni del ima določila o stalnih obrtovališčih, podružnicah in zalogah, obrtovanjih izven stanovišča, agentih, krošnjarstvu, prometu čez mejo itd. § 60 se glasi: »Samo taki, ki imajo po postavi o krošnjarstvu (po hišnem kramarstvu) pravico do Poučni in zabavni tega, smejo — razven na semnjih z blagom hoditi ter okoli od kraja do kraja ponujaje ga na prodaj, nositi od hiše do hiše blago in prodajati ga8. Ta prepoved vendar ne velja [za take, kateristvari vsakdanjega potroška ali použitka, kakor so n. pr. mleko, surovo maslo, ovočje (sadje), zelenjava ali pri- častnika kuha, cvetljice, drva i. prodajajo. Povesti pokojnega Ivana Petrovioa Belkina. (Ruski spisal Puškin, pošlovenil Z.) Strel. Steljala sva se. Baratinjskij ! Prisegel sem, da bom streljal po pravilih dvoboja. (Za njim ostal je še moj strel.) »Večer na prenoćišči.« Bivali smo v mestecu. • • • . Življenje armanskega se uči v jahalnici; opoldne krčmi; ni bilo ni jedne go- znano. Z jut raj po hišah ali na ulicah obeduje pri polkovém poveljniku ali v židovski zvečer pije punč ter kvarta. Tudi je obrtovnemu oblastvu pripuščeno v nje- stoljubne hiše, ni jedne neveste, zbirali smo se drug pri druzem, kjer nismo videli ničesar razven svoje uniforme. Samo jeden člověk je bil v naši družbi, ki ni bil govern kraju stanujočim manjšim obrtnikom, da lažje izhajali, dovoliti, da smejo znotraj občine blago svojega delà od hiše do hiše noseč prodajati". vojak. Imel kakih 35 let in zategatelj smo ga nazi Ta paragraf je v obrtnem redu z dne 20. de- vali starčka. Skušnja mu je dajala mnogo prednosti pred cembra 1859. drž. zak. 5t. 227 v dveh zapopaden. nami; vrh tega pa je močno vplival na naše mlade du- odstavek § 60. zakona z dne 15. marca 1883, drž. hove sè svojo mračno, kruto nravjo in sè svojim hudob zak. št. 39, je stari § 51, ki ima naslov „Krošnjaqi". nim jezikom. Neka tajnost je obkrožala njegovo usodo, m odstavek 60 obsega stari 52, ki nosi dělal se je Rusa, a nosil je inostransko ime. Nekdaj je naslov. „Izjeme določil zgornjih paragrafov". 1. od- služil pri huzarjih in bil je srečen; nihče ni vedel uzroka stavek tega se glasi 9) prejšnem paragrafu izgovor i zakaj iz8topil in se naselil v revnem mesteci 9 kjer je 9 jena prepoved ne velja za take obrtnike, ki sploh a7el ob jednem revno in zapravljivo ; hodil je vedno peš potrebne reči vsakdanjega užitka kakor n. pr. mleko, v ponošeni črni suknji, a njegova miza je bila vedno surovo maslo, sadje, zelenjavo, cvetljice, drva itd. po pogrnjena za vse častnike našega polka. Res, obed nje navadi vsacega kraja od hiše do hiše noseč ali na g0y obstál je iz dveh ali treh jedil, ki so bila priprav ulicah- prodajajo". ljena za doslužene vojake, a šampanjca so pri tem Če primerjamo to besedilo z 2. odstavkom § 60. se redko točili. Nikdo ni vedel niti za njegovo premoženje vidi, da posta vodaj alec obrtnikom s stalnim obrtova- niti za -njegove dohodke, in nikdo se ni osmělil ga o liščem ni hotel te pravice dati. Mislil je le na majhne tem spraševati. Nahajale so se pri njem knjige, večidel obrtnike, ki ob določenih dnevih v jednem kraju vojaškega zadržaja in romani. Posojeval jih je rad vsa predmete vsakdanje porabe od hiše do hiše ali na kemu, kdor jih je želei brati, nikomur jih ni bilo treba cesti ponujajo. Na one, ki imajo stalno obrtovališče, vrniti, zato pa tudi ni dobil nobene nazaj. Glavno nje se tu ni mislilo, ker drugače bi se bilo v § 39 za- govo opravilo je bilo streljanje s pištolo. Stene njenove kona z dne 15. marca 1883 sprejelo še drugo dolo- sobe so bile zse prebite od krogelj, vse luknjičaste, kakor čilo, kot to, da oni, ki izvršujejo prosti ali rokodelski strd bučelin. Bogata zaloga pistol je bila jedina razkoš-obrt, morejo v občini svojega stanovališča več stal- nost revne koče iz blata, v kateri je živel. Izurjenost, katero je dobil, je bila neverjetna in, če bi zatrjeval, da ni mogoče s kroglo zbiti hruške z glave, bi si vendar nibče ne upal v našem polku podstaviti svoje glave. Razgovor med nami je bil često dvoboj; Silvija — tako ga imenujem — se nisem nikdar vsiljeval. Na vprašanje, le se mu je že pripetilo, da se je moral pretepati, odgovori! je suhoparno, da se je že pripetilo, toda na drobno ni hotel pripovedovati, in videti je bilo, da so mu taka vprašanja neljuba. Mi smo slutili, da ima vsled svoje strašanske izurjenosti kako nesrečno žrtvo na vesti. Sicer nam ni prišlo na misel, sumiti ga zaradi njegove bojazljivosti. So ljudje, ktere že sama zunajnost ovadi. Jiepričakovan slučaj nas je vse iznenadil. Nekdaj je obědovalo deset naših častnikov pri Sil-viju. Pili so po navadi, to je, prav mnogo; po obedu so začeli nagovarjati gospodarja, naj gre kvartat. Dolgo se je izgovarjal, ker ni nikdar pozneje igral, naposled pa je velel prinesti kvarte, vsipal na mizo pedeset cekinov ter začel igrati. Mi sedemo okoli njega, in igra se je pričela. Silvijo je imel navado pri igri molčati, nikdar ae ni kregal niti s kom sporekel. Če se je pripetilo, da se je pri igri vštel, tedaj je ostalo ali takoj doplačal, ali zapisoval, kar je bilo preveč. Mi smo že to vedeli in mu nismo branili gospodariti po svoje, pa mej nami je bil častnik, ki je bil nedavno k nam premeščen. On je tukaj igraje v svoji raztresenosti zbrisal nepotrebni račun. Silvijo pa je vzel kredo ter popravil račun, po svoji navadi. Častnik je mislil, da se je zmotil te začel popra« ševati. Silva pa neha molče igrati, častnika mine potr-pežljivost, vzame krtačo ter zbriše, kar se mu zdi od-več zapisano. Silvijo vzame kredo in zapiše znova, častnik razvnet od vina, igre in smeha tovarišev, smatra se grozno razžalenega, in v běsnosti zgrabi na mizi medeni svečnik ter ga vrže v Silvija, ki se je komaj ognil udarcu. Mi se prestrašimo. Silvijo vstane, bled od jeze in besketajočih očij reče: „Milostljivi gospod, izvolite ven iti, in zahvalite Boga, da se je to zgodilo pri meni na domu.B Nismo dvojili nad posledicami in mislili smo novega tovariša že ubitega. Častnik je šel ven, rekši, da je pripravljen za razžalenje dati zadoščenje kakor bode ljubo gospodu kvartalcu. Igra se je še nadaljevala nekaj minut, pa, čuteč, da se gospodar ju ne ljubi igrati, vstali smo jeden za drugim ter se razšli v svoja stanovanja, misleč na bližnje počitnice. Druzega dne smo že povpraševali v jahalnici ali je še živ ubogi poročnik, ko se je sam prikazal mej nami. Vprašali smo tudi njega. On nam odgovori, da še nima od Silvija nobenega poročila. To nas je razveselilo. Šli smo k Silviju in ga našli na dvorišči, ko je deval kro-glje v vrečo, privezano k vratom. Sprejel nas je kakor po navadi, ne da bi omenil besedice o včerajšnji dogodji. Přetekli so trije dnevi, poročnik je še bil živ. Z veseljem smo povpraševali, če se ne bo Silvijo bil. Silvijo se ni bil. Zadovoljil se je z majhnim pretenjem in se po-• •• * mml. To mu je zelo škodovalo pri mladih ljudeh. Sé svojo malo srčnostjo se je hudo zameril mladini, ki je smatrala hrabrost navadno za vrhunec človeških zaslug in opra viče valni razlog vsemogočih slabih lastnostij. Vendar se je s čašom vse pozabilo in Silvijo je dosegel z nova svoj prejšnji vpliv. Samo jaz se mu nisem mogel pri-bliževati. Bil sem po prirodi romantišno navdihnjen in navezan sem bil pred vsem na člověka, kojega življenje mi je bila uganka in kateri se mi je zdel tajen junak kake povesti. Ljubil mi je močno, z menoj samim je le govoril prijazno ter mi je razlagal razne stvari prosto-dušno in nenavadno prijazno. Pa po nesrečnem večeru sem mislil, da je bilo njegovo ime onečiščeno in ne omito po njegovi lastni krivdi, ta misel me je obdajala in mi ni puščala občevati ž njim kakor poprej ; sramoval sem se ga pogledati. Silvijo je bil preveč pameten in iz-kušen, da bi ne bil tega opazil in uganil vzroka temu. Videlo se je, da ga to žalostilo; vsaj jaz sem párkrát zapazil v njem željo, da bi rad z menoj govoril, toda jaz sem se izogibal takih prilik in Silvijo se me je odpo-vedal. j Od takrat vidila sva se le pri tovarših in prejšnji najini razgovori so prenehali. Razmišljeni prebivalci stolnega mesta nimajo niti pojma o mnogih vtisih, tako novih prebivalcem dežele in mestec, n. pr., ko pričakujejo poštni voz. V torek in petek je. bila napolnjena polkovna pisama s častniki: ta je pričakoval denarja, oni pisma, tretji zopet časnikov. Zavoji so se navadno že tukaj odpirali, novosti razglašale in pisama je bila prava živa podoba. Silvijo je dobival pisma, adresovana ina naš polk, in navadno je bil tudi tukaj. Nekdaj so mu dali zavoj, s katerega je odtrgal pečat, kakor se je videlo z veliko nestrpnostjo. Ko pre-bere pismo, lesketale so se mu oči. častniki, vsak zamišljen v svoje pismo, niso ničesar opazili. „Gospoda«, reč jim Silvijo: „okolnosti zahtevajo, da se nemudoma odstranim; odpotujem od tu danes po noči, nadejam se, da mi ne odrečete poslednjikrat obedovati pri meni. Tudi vas pričakujem, nadaljuje, ter se obrnil k meni: pričakujem vas gotovo." S temi besedami se je hitro odpravil, mi pa smo se dogovorili, da se snidemo pri Silviju, ter razšli vsak svojo pot. Přišel sem k Silviju ob določenem času in našel pri njem skoro ves polk. Vse njegovo imetje je že bilo spravljeno ; zapustil je same gole, prestreljene stene Sedemo za mizo; gospodar je bil nenavadno dobre volje in kmalo je vzbudila njegova veselost občno veselje; za-maški so pokali pomenljivo, kupice so se penile in šu-mele neprestano, mi pa smo mu z vso možno gorečno-stjo želeli srečno pot in srečo. Vstali smo od mize že pozno zvečer. Silvijo sname kapo, se poslovi od vseh, % » stisne mi roko ter me pridrži ravno ko sem mislil oditi „Z vami mi je govoritiu, reče mi tiho. Jaz ostanem. 368 Gosti so ođšli: midva ostaneva sama, sedeva drug iskati moje družbe, toda jaz sem ga sprejel hladno in proti druzemu in si zažgeva molče smodki. Silvijo je bil on se je oddálil brez vsake zamere. Začel sem ga sov- žalosten : ni bilo več sledu njegovi krčeviti veselosti, ražiti. Njegovi uspehi v polku ia ženski družbi spravili Mračna bledost, lesketajoče oči in gosti dim, vzdigajoč so me v popolno obupnost. Začel sem iskati prepira; na se iz smodkinega konca, delali so pravega hudobca. Pre- moje epigrame odgovarjal je v epigramih, kateri so se teklo nekoliko minut in Silvijo je prikinil molk. mi zdeli vsikdar nepričakovani in ostřeji kakor moji » in „Mogoče, da se ne vidiva nikdar več", reče mi. Pred cdhodom hotel sem se z vami pogovori ti. Mogli ste opaziti da se jaz malo brigam za mnenje druzih ljudij » toda vas ljubim in čutim z vami viti neopravičen vtis." » težko mi bilo osta Vstane ter začne stiskati tlečo svojo smodko, jaz pa sem molčal in pověsil oči. „Čudno se vam je zdelo, povzame zopef, ker nisem zahteval zedoščenja od tega pijanega norca Vsi ker ste priznali, da je njegovo življenje v mojih rokah, sem imel pravico določiti orožje, a moje je skoro popol noma varno, mogel pripisovati mojo zmernost sam velikodušnosti, toda nočem lagati. Če bi mogel kaznovati i ne da bi postavil svojega življenja v nevarnosti 5 ne bi mu za nič odpustil u kateri so bili konečno nepopisno veseli : on molčal j a jaz sem mu nagajal. Naposled nekdaj na bali pri polj-skem mestjanu videi sem, da je on predmet zanimanja menoj vseh dam zlasti gospodinje same, ki je bila z zvezi; povem mu na uho nekaj zarobljenega. On se raz v togoti in mi da zaušnico. Zgrabiva si sablje i dame ome dle, spravijo naju narazen in še to noč se odpeljeva na dvoboj. „To je bilo ob jutranjem svitu. Jaz sem stal na do- neizrečeno ločenem mestu z mojimi tremi sekundanti. nestrpnostjo sem pričakoval svojega protivnika. Pomla-dansko solnce je vzšlo in žarki so že pripekali. Zagledal sem ga od daleč. šel je peš, se sabljo, z jednim sprem ljajočim sekundantom. Šli smo mu naproti. On se pri-bliža, držeč kapo napolnjeno s črešnjami. Sekundanti so nama odměřili dvanajst korakov. Jaz sem moral prvi Gledal sem sè začudenjem na Silvija. Tako prizna- streljati, toda hudoba, je hotela, da se nisem zanesel na nje me je popolnoma razjarilo. Silvijo je nadaljeval. roko in kakor si hotel oddahniti, odstopil sem mu „Ravno tako je : jaz nimam pravice, izposiavljati sebe prvi strel; moj protivnik ni přivolil. Začnemo žrebati: sovražnik on večni Ijubimec sreče, potegne prvo številko. Pomeri smrti. Pred šestmi leti sem dobil moj je šeživ". zausnico, in Postal sem silno rado veden. „Se niste ž njim pre- ga vprašam ? tepali" spravile?" „Pretepal sem se spomin rajinega dvoboja. Ali so vaju okolnosti narazen • » njim « i odgovori Silvijo » in glej Silvijo vstane in potegne iz škatlje rudečo kapo še \ zlatim capom, s trakom (to, kar imenujejo Francozi bon- netele police), dene jo na glavo od vrha do čela. bila prestreljena „Vi neveste", nadaljuje Silvijo". da sem služil v . . . huzarskem polku. Značaj moj vam je znan, navajen sem igrati prvo ulogo, in v mladosti je bila to moja strast. bila drznost v modi, jaz sem bil prvi naših časih drznež v armadi. Ponašali smo se s pijane efvani anjem ) jaz opevanega sem prekosil v pijančevanji slavnega Biircova, od Denisa Davidova. Dvoboji so se ponavljali vedno, jaz sem videi vse in sem se nekterih tudi dejanski ude-ležil. Tovarši so me obožavali, poveljniki polka so me vedno spremljali in gledali na me, kakor na potrebno zlo. „Veselil sen) se mirno (ali nemirno) svoje slave, ko je stopil nam v službo mlad člověk bogate in poznate rodovine (nočem imenovati imena). Svoje življenje nisem in mi prestreli kapo. Vrsta je prišla name. Njegovo živ ljenje je bilo na konec v mojih rokah gledal sem ga pohlepno, trudeč se dočakati vender jedno mesto na na sprotniku. On je stal s pistolo > zbiral zrele češnje iz kape in metal košiće, ki so letele do mene. Njegova ma lomarnost me je razjezila 7) Kaj koristi, sem si mislil vzeti mu življenje, ko ga on prav nič ne ceni?" „Vi me prav nič ne motite, odvrne mi on: izvolite vstreliti, in sicer, kakor vam drago, vi ste še strel na dol g u ; pripravljen sem vam vsikdar ustreči. Jaz se obrnem sekundantom,/naznanim, da ne maram sedaj streljati, in „Jaz sem šel v pokoj pretekel Od tega časa ni s tem se je končal dvoboj . . . ter se nastanil y t^n mesteci. ni jeden dan,^^ bi ne bil mislil na osveto . . . ." (Dalje sledi.) % fr> •'tî rfcîift.'lfi Ť*fr, frjfr, ft. frit ÎS «8 Novice. § i* wwwwwwwwwww wmmwwwww www i* Cesarjeva zahvala „župan Hribar přejel je od e. deželnega predsedstva za Kranjsko nastopno naznanilo. kr Njegovo c. 3n Ekscelence notranjih stvari kr e. od Apostolsko Veličanstvo je vsled razpisa kr. miaisterskega predsednika kot mini- 1. septembraletos št. 6927 blagovolilo najmilostneje dovoliti, da se 472 na županskem shodu zbra w srečal tako srečnega člověka ! Mislite si mladost, nadar- slovenskim občinskim preddstojnikom za poslano udanostno br jenost, lepoto, najbolj razposajeno veselost, najbolj brez zojavko sporoči Najvišj zahvala « skrbno hrabrost, slavno ime denar kojega je imel brez Osebne vesti. Stolni kanonik dr Koren ime števila in katerega mu ni nikoli zmanjkalo, Tin představ- novan pravim konzistorijalnim svetnikom, profesor dr. Josip Dol pa kouzistorijalnim svetnikom Sodni pristav v ljajte si, kaj je moral on učiniti med nami. Moja prva Tolminu dr. Viktor Ah a z hi z h je premeščen v Sežano uloga se umikala. Zaslepljen po moji slavi i začel Okrajni komisar v Velikovcu Jos. Kremenšek je imenovan ■ 369 deželnovladnim tajnikom v Calovcu. — Poročnik pri pešpolku it 17. Eudolf Detelaje premeščen k žandarmeriji. — Sodni tajnik v Celju Makso vitez Langer je imenovan deželnosodnim svetnikom istotam. — Namestnik višjega državnega pravdnika v Gradcu Makso Bouvier je imenovan deželnosodnim svetnikom v Gradcu — Beneficij at na Vačah Karol Ja klič pride kot župni upravitelj na Prežganje, kapelan Andrej Krajec iz Šmihela kot beneficijat na Vače. — Novomašnik J. Hartman gre za kapelana v Šmihel, kapelan v Poljanah Jos. Svigelj v Senožece, in kapelan Valentin Oblak iz Senožeč v Poljane. — Živinozdravnik v Lju-tomeru Alojzij Pavlin, je imenovan oskrbnikom mestne klav-nice ljubljanske. — Iz življenja umrle cesarice. Od smrti nadvojvode Rudolfa pokazali so se pri cesarici prvi simptomi nje hude srčne bolezni. Širom sveta iskala je miru in tolažbe svoji duši, iskala zdravja za svoje telo. Popotovala je iz de-iele v deželo, iz mesta v mesto. Skoro ga ni znamenitega kraja v Švici, Italiji, Španiji, Algirju, na Grškem, kjer ne bi bivala vsaj nekoliko Časa visoka gospa. Od dolzega popoto-vanja odpočila se je najraje na svojem gradu Achilleonu na toli priljubljenemu jej otoku Krfu. Nekaj časa je mislila visoka gospa, da lahko živi o samem sadju in ni razven tega niě druzega uživala. — Blagoslovljenje gasilnega orodja na Dobrovi se je vršilo dne 11. t. m. Blagoslovil je orodje knezoškof dr. Jeglič sam. — Razstava slik. Akademični slikar Jos. Germ je priredel v Rudolfinumu razstavo slik, katera je vredna občne pozornosti. Razstavljene slike svedočijo, da je Germ lep talent, od katerega smemo še mnogo pričakovati. — Sola Glasbene Matice v Novem mestu. Pouk na tej šoli, kateri je želeti najlepšega uspeha, se začne 19. septembra. — Razpisano je mesto postnega odpravnika pri poštnem .uradu v Orteneku, v političnem okraju Kočevskem. — Sadna razstava združena s poskušnjo kranjskih vin, katero je nameravala prirediti c. kr. kmetijska družba kranjska dne 15. oktobra v proslavo cesarjeve vladarske pet-desetletnice, se ne bo vršila z ozirom na smrt cesarice. — Aretovan anarhist. V Št. Petru na Krasu so v ponedeljek aretovali uradnika Julija Kollerja iz Reke, ker je kričal „Živela anarhija". Kričal je to z ozirom na umor cesarice. Kollerja so odpeljali v zápor v Postojno. — Demonstracije proti laškim delavcem piše „Slovenec" in lažnjiva tetka „Tagespošta" v Gradcu, so se baje tudi kaznjenci udeležili. Kakor iz gotovevega vira vemo, -so se kaznjenci na prvi klic paznikov takoj zbrali in so popolnoma mirno na svoj dom odšli. — Protiitalijanske demonstracije. Povodom žalostné smrti presvetle cesarice so se v raznih mestih zgodile demonstracije proti Italijanom. V Ljubljani so te demonstracije uprizorili slovenski zidarji, kateri so laške delavce pregnali s stavbišč. Dosti večje so bile demonstracije v Trstu. Avstrijsko misleči delavci so v Trstu priredili obhod po mestu v znak sožalja. Iredentovci so bili tako nesramni, da so isti dan, v nedeljo, priredili iavne koncerte in zabave. To je ljudstvo tako razdražilo, da je naskočilo najprej dotične lokale in potem še druge, přiznáno iredentovske ter jih povse ali deloma demoliralo. Izgredi so se ponavljali štiri dni. Moralo je posredovati vojaštvo. Izgredi so bili tudi v Nabrežini in v Devinu. — Redek slučaj. Na proštijskem vrtu v Novem mestu je videti na jednem drevesu debele, skoro zrele hruške, na vršičku bujno cvetje, listja pa nič. — Vinska letina. Glasom došlih poročil bo letošnja vinska letina na Dolenjskem prav dobra. — Primorski listi bridko tožijo, da je bil v izključno slovenski Tomaj poslan kaplan, kateri ne zna nobene slovenske besede, v slovenskih Barkovljah pri Trstu pa da so bile uvedene popolnoma nepotrebne italijanske pridige. — Lev Nikolajevi Tolstoj, svetovnoslavni luski pi-satelj, je dne 9. t. m. praznoval sedemdestletnico svojega rojstva. — Tatinsko družbo ciganov, broječa kacih dvajset glav, ujeli so nietliški in karlovški orožniki v nekem gozdu ob kranjski meji. Ta družba je že več let obiskovala kranjske kraje in tu izvršila mnogo tatvin. Ukradenega blaga našli so orožniki dve jami polno. — Nemška birokracija, nezmožna slovenskega jezika se v naših krajih čedalje bolj maoži. Iz imenovanja uradnikov se da sklepati na vlaane namene. Iz imenovanja uradnikov na Slovenskem izhaja, da hoče vlada umetno narejeno převládo Nemcev in Lahov na slovenski zemlji na vse možne načine utrditi, sosebno z nastavljanjem nemških uradnikov. Finančnim ravnateljem na Primorskem je imenovan Nemec Zimmerman, kateri ne zna slovenski, deželnonarodnim svetni-nikom v Mariboru je imenovan Nemec Bonvier, kateri ne zaa slovenski, namestnikom višjega državnega pravdnika v Gradcu bo imenovan Nemec Goriup, kateri ne zna slovenski, notarjem v Ljutomer pa je imenovan Nemec Thurn, vsled Česar je v nevarnosti slovenskega većina v celjski notarski zbornici. — „Zbor varnosti." Z ozirom na neznosne razmere, katere vladajo v Celju, v Celovcu, v Mariboru, v Gorici, v Trstu in v Pulju Je „Edinost" sprožila misel, naj bi se v Ljubljani sešli zastopniki in poznavalci vseh krajev, da se posve-tujejo, kako primorati vlado, da bi v rečenih mestih oskrbela za varnost Slovencev in Hrvatov, ki so zdaj na milost in nemilost izročeni svojim narodnim nasprotnikom. — Laška podivjanost. Slovenski deželni poslanec in mestni odbornik tržaški Franc Dolenc se je te dni přišel kopat v kopališče Excelsior v Barkovljah pri Trstu. Takoj, ko je vstopil, se je mej navzočimi Lahi začelo sumljivo gibanje, katero se je kmalu spremenilo v divjaško početje. Lahi so Dolenca že pri kopanju nadlegovali, a ko je odhajal iz kopa-lišča, so ga obsipali s psovkami in ga obmetavali z blatom, In zakaj vse to? Ker se je Dolenc predrznil nasvetovati, naj se tržaški Corso prekrsti v Corso Franca Jožeía ! — Strašna nesreća. Minolo soboto se je pri trgovcu Mihaelu Maliku v Ajdovščini vnel sod spirita. Dacar Kalin in trgovčeva žena sta umrla vsled dobljenih ran še tisti dan. — Povožen je bii na železnici nad Kranjem čevljarski vajenec Matevž Bevec iz Mavčič. Našli so ga grozno razme-sarjenega na žejezniški progi. — Oběsil se je v Trnovém na Notranjskem osemdeset-letni cestar Luka Bizjak. — Ponesrečila sta se na Bledu pri zidanju nove šole dva delavca Anton Dežman, kateremu je bilo vtisnjeno hrb-tišče, in Anton Tomše, kateremu je bila preparana noga. — Cesarica Elizabeta f« Ves slovenski narod žaluje za presvetlo cesarico. Deželni odbor kranjski, mestne, trske in kmetske občine so naznanili vladi svoje sožalje. V imenu dež. odbora se udeleži pogreba dež. glavar Detela, v imenu mestne občine ljubljanske župan Hribar. Glavar položi na krsto lovorov venec, župan Hribar srebrn venec. Ves teden že vihrajo v vseh krajih črne zastave z javnih in zasebnih poslopij. Knezoškofijski ordinarijat je za dan 19. t. m. odredil po vseh župnijskih, duhovnijskih in samostanskih cerkvah ljubljanske škofije slovesne črne maše za pokoj visoke pokojnice. 370 — več tednov skoraj nič užila. hudi . ah nasledki niso izostali ; jetno doneča dogodbica: Dva mlada boljšib krogov pokazalo se je veliko pomanjkanje krvi, b kateri bolezni pri- stala sta blizu poroke. Oklicana sta bila že dvakrat, ko je 1 V • 1 til • V I • V • • • V ft % T • [ ' J je že svoji nevesti krasno gnezdece v predmestju družilo se laosko zimo še unetje živcev in misie. Nasprot- ženin nica zdravniških svetov mislila je zopet se z domačimi zdra- vredil, hipoma obolel in umri. Na smrtni postelji zapustil je vili zboljšati stanje ter dolgo časa živela le o mléku. A ta lepo majhno vilo z vsem pripadkam svoji nevesti. Po navaduih bolezen prouzročila ji je toliko silnejše bolečine, ker je že šegah romantike bi mogla zdaj zapuščena dekle kakor obu dolgo čaea bolebala za anemijo in po več noČi ni zatisnila očesa. 2. julija odpotovala sta Njiju Veličanstvi v Ischl ; a pane dneve in noci prejokati in presto kati A resnici na ljubo se mora povedati, da nevesta tega ni storila. Vedela je, da ker se zdravje ni nič zboljšalo, šla je cesarica 17. julija v jok škoduje očem in obrazu, in da stokanje nič ne zboljša kopališče Nauheim, kjer jo je izvrstni zdravnik profesor Schott stvari. Pregledala je stanje z filozofičao mirnostjo in si mislila, takoj preiskal s pomočjo Bôntgenovih žarkov. Da so kope, da je najboljše, da se enkrat pripravljena poroka vendar vrši. Seveda mogla zmerna srôna gimnastika in posebna dijeta prav dobro upliva, na zboljšanje zdravja, pokazalo se je kmalu, ker je visoka gospa zopet začela daljše izprehode delati, bledi nje obraz se voljenje se je dobilo in isti dan temu tudi druga imeti in ta se je kmalu je zopet začel rudečiti, apetit se je zboljšal in tudi spati je našel v osebi nekega tekmeca umrlega zaročenca. Posebno doje bil določen za poroko začela ; visoka go9pa je zamogla zopet posete sprejemati, prišla s prvim ljubimcem, peljal oltar srečni njegov naslednik pred Kar se tiče povabljenih gostov so morda med seboj vanjem zadovoljni sta tudi nemški cesar in cesarica jo obiskat. Teden dni potem, majhne opazke dělali, a přišli so vsi in so bili s pogosto po šesttedenskem bivanji v Nauheimu, odpotovala je v Cano pri Territetu v Švici. Přišla je tje pod navadnim inkognitom grofice Hohenembs, in stanovala s svojim spremstvom v prvem nadstropju botela Beaurivage. Počutila se je prav dobro, vsta- T nta "Ir V1 jala zgodaj, hodila daleč in veliko na sprehod. V nekem brzo- LOteriJSKe SreCK6 avu na cesarja, v katerem mu je naznanila, da je srečno do- V Lineu dne 10. septembra t. 1.: 32, 16, 89 66, 77. V Trstu dne 10. septembra t. 1.: 75, 79, 22, 18, 64. V Pragi dne 14. septembra t. 1. : 55, 62, 10, 43, 56, spěla v Oano, izrazila je obžalovanje, da mu ni mogoče ž njo deliti prijetnosti tega bivanja, kateri je bil odmerjen na štiri do pet tednov. A namesto popolnega zdravja našla je tu pre-zgodnjo smrt pod roko besnega morilca. Izpred amerikanskih sodišč. Neki v Memphisu živeći nemški advokat pripoveduje vec zanimivih stvarij izpred amerikanskih sodišč katerih naj Tyler Contny, Texas, Tržne cene. bodo tu dve navedeni : V dali so porotniki neki mladi dami Ljubljani dne 14 septembra 1898. Pšenica gl, 10 000 dolarjev odškodnine proti neki železnici, ker je toži- teljico, prostor, gospa, ko je hotela na postaji Corrigon stopiti v čakalni neki pes ugriznil na notranji strani stegna. Neka 9.70 kr. rž gl. 7.60 kr., ječmen gl. 6.75 kr., oves gl. 6.75 kr. ajda gld. 10.25 kr., proso gld. 7.75 kr., turšica gld. 6.45 kr. ■aHMM HlMMi HM HI kr leča gld. 11.— kr., grah gld. 12. kr., fižol gld. je mislila iz Carrigona na neko drugo postajo od- Vse cene veljajo za 100 kgr.) peljati se, prosila je železniškega slugo naj drži psa, da odide vlak. Sluga je psa privezal tako, da je lahko prišel do pred njenega rane s prvim vrat čakalnega prostora, kjer je tožiteljico napadel. te govorjenja razvidlo se je, da se je vkljub vlakom odpeljala in šele po preteku celega meseca se obrnila na zdravnika, ker se je poprej sramovala rano zdravniško pre-iskati pustiti, Železnica je odklonila odgovornost, da ni dolžna pa- ziti na pse potovalcev, ponujala je samo doka/s, da pri hitri priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani zdravniski pomoči rana ne bi bila imela nobenih hudih na-sledkov. Akoravno je bil dokaz v vseh točkah neovrgljiv, ob-sodilo je sodišče železnico na plaćanje navedene odškodnine. nekem novem zagovarjanju radi hudodelstvo umora imelo nadsodišče v Kentucky soditi. Obtoženec je šel s svojim očetom nekemu člověku gotovemu Adams naproti, s katerim je bil v prepiru.- Oče ga je hotel ustreliti, a drugi ljudje so prihiteli vmes in se postavili tako pred Adams-a da je bil Stvo in postrežbo bolnikov v je bila na razstavi za zdrav pred očetom obvarovan. Sin se je med tem odstranil, ko mu Stutgartu 1890 1. odlikovana oče hipoma veli: „Daj mu, Dillard" ! Sin je potem šestkrát z darilom ustřelil nan] in Adams se je smrtno ranjen zgrudil na tla. m je po izrazu Zagovarjanje obstálo je v tem, da je skusil sin dokazati, da zdravnikov in tisućih zahval- ga je oče z nepopisno strogostjo izredil, da ni trpel ni naj- nih pišem edino reelno m manjšega ugovora proti njegovim ukazom, da je zahteval v neškodljivo sredstvo vsaki stvari neobhodno pokorščino. Obtoženec toraj ni ustřelil ohranijo biljno rast za las iz hudobnega namena, ampak samo iz otrocje pokorščine. A porotniki niso pustili tega zagovarjanja veljati in so obsodili mladeniča na smrt kar je gospođe in katera m dame 7 V • zapreci da si îzpa kakor Zimmermann poudarja danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamci ? najbolj čudno ker so v Kentucky v takih zadevah navadno Cena lončka 80 kr. po poštnem povzetju. „jako tolerantniu. Le praktično. Kakor angleški listi pripovedujejo zvršila se je v nekem večjem angleškem mestu skoro never- K Hoppe i 26 6 Dunaj, I. Wipplingerstrasse 14 Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki.