—   18   —
Slovanski popotnik.
*   Slovani na Dunaji so se letos namenili mnogokrat plesati; imeli bodo 4 slovanske plese (bale), 3 male in 1 velicega; ta bo 8. svečana v Zofiini dvorani.
*  Ban Jelačič je izdal proglas na ljudstvo trojedne kraljevine, v kterem govori o veliki potrebi narodnega igrališča ter pravi, da brez njega ni nade, da bi se razvilo narodno slovstvo in dušno izobraženje; ono je narodna potreba, naj-važniši odgojivnica narodne omike; ono je živo ogledalo navad preteklosti in sedanjosti. Potem opominja, se z združeno močjo za njega napravo po-tegnuti, in pravi, da se tako lahko osnuje, da ni druzega treba kakor dobre volje. Poslednjič išče 4000 rodoljubov, kterih  vsak bi položil na oltar
domovine 25 gold. tako, da bi se 100.000 gold«, nabralo, in razloži dalje, kako da se bode z denarjem ravnalo in kako se bo nazaj plačeval. „Ne-ven" pristavi, da je banska vlada sostavila vodstvo za napravo narodnega gledišča in sledeče može izvolila: predsednik Ambrož Vr an i can i -Dobrino vič; odborniki: Dr. Demeter, Ivan Ku-kuljevič in St. Firmin, N. Mallin, P. Hac in Vašo Mraovič; za tajnika je bil izbran gospod Priča. — Ni dvombe, da se bo gledališče napravilo, ker se je sam ban za-nj potegnul.
*  V Št. Jakopskej fari Lv Rožju) na Koroškem se je z novim letom slovensko bravno družtvo začelo. Okoli 20 udov je že pristopilo, ki po rajnšu ali po 40—30 kraje, na letu za nakupovanje bukev plačujejo. Vstanovitelj tega hva-levredniga družtva je verli rodoljub g. kaplan L a ni-bert Ferčnik.
*  Na svetlem sta perva dva lista vZagrebu izhajočega zabavnega in poučnega lista„Ne-vena". Vreduje ga verli pisatelj Mirko Bogo-vič. Zapopadeta perva lista dve pesmici: „Pesmo o Nevenu" in „Kletvo peru pesnikovoma obe lepo zložene; potem povest „Hajduk Goiko, naša književnost u najnpviedoba, nešto o ilirskoj umetnosti, Katarina, kraljica bosanska, narodne poslovice, našnarodni jezik, Rafaeli Fornarina, slavjanske vesti, različite vesti, smešice in biblio-grafio". Vredovan je jako dobro in tudi zunajna oblika je lična, toraj ga živo priporočimo Slovencem.
*   V Zagrebu je Ivan Kukuljevič izdal življenjopis JurjaJuliaKlovia, slikarja. Knjiga velja 24 kr.
*   Karel Vinarickv je v češko prestavil pesniške dela Virgilia Marona, ki so že natisnjene invveljajo 2 gold.
*  Celakovsky je izdal v Pragi „Mudro-slovi narodu slovanske h o ve pri slovi ha (modroslovje naroda slovanskega v prislovieah). Priložil je tudi zbirko prostonarodnih čeških prislo-vic. Knjiga velja 2 gold.
*  Gosp. Martin Hat t al a, profesor slovaškega jezika in slovstva v Požunu, je izdal čitanko (berilo) za gimnazije pod naslovom: Čechisch-slo-vakisehe und deutsche Aufgaben zum beiderseiti-gen Uebersetzen, und Lesestiicke von Martin Hattala. Dunajske „slovenske novinv", ki jo pretresujejo in prav hvalijo, pristavijo, da je gospod izdatelj s tem veliki potrebi na slovaških učilnicah zadostil, ker bodo tako namreč tudi neslo-vanski učenci priložnost imeli, se slavenskega učiti.
*  Drugi del zgodovine huzitske od Palac-kega je že gotov, in se je izdal na stroške češke matice. Imenitno je posebno tudi to, dajepervidel že v angleško prestavljen na svitlo prišel. — Dr. Jožef Smetana, profesor na višjem gimnazii v Pil z ni, je izdal učbno knjigo o silozpvtu pro nižši gymnazia ali realkv (fiziko za nižji gimnazij in realno šolo). Ta knjiga se je, kakor „P r a ž s k e n o v i n y" pišejo, ministerstvu uka predložila in je od njega za pripravno učbno knjigo naznanjena.
*  Sliši se, da misli vredništvo „Kola" prevzeti gosp. Maks Prič in zunajno podobo, kakor tudi zapopadek popolnoma promeniti; on hoče, da ta časopis izhaja v večej obliki in da donaša samo znanstvene sostavke. Želimo, da bi se ta novica, poterdila, ker je „Kolo" zdaj zares pešal.
*  Slavni češki pisatelj Šaf ar i k je izdal „s ta-
roslovanski slovnik", ki zapopade posebno legende o Cirilu in Metodu, o sv. Savi, o sv. Simeonu in druge, ki so za staro serbsko dogodivščino sila imenitni. Tudi staro-serbske listine so temu slovniku pridjane. Uvodi k legendam in listinam se zamorejo v češkem jeziku tudi posebej
dobiti.
* Poslednji list „Bčele slovenske" prinese jako imenitno prestavo, namreč začetek pervih bukev Iliade od Jan. Terdina. Prestava je dobra; iz nje se vidi, da neumorni pisatelj lepo napreduje. Ako to delo dobro spelje, si je veliko slavo in zaslugo za slovensko slovstvo pridobil.
—    19   —