Celje - skladišče D-Per 545/1976 1119911476,OKT COBISS mm GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ“ IN STEKLARSKE SOLE leto 4 ROGAŠKA SLATINA oktober 1976 PRED REFERENDUMOM 21. NOVEMBRA Šole, vrtci in drugo V obdobju 1977—1981 nove šole v Rogatcu, Bistrici ob Sotli, Kostrivnici in Rogaški Slatini ter otroški vrtec v Kozjem, v Bistrici ob Sotli in Kostrivnici pa bodo prostori za otroško varstvo v novih šolskih prostorih. Tudi za komunalno ureditev bo več sredstev. Odločitev o vsem tem bo padla na referendumu 21. novembra letos! želja po skupnem reševanju raznih zadev je vrlina, s katero se v naši socialistični samoupravni družbi lahko upravičeno ponašamo. Nič-kolikokrat smo dokazali, koliko nam je do tega, da se čim prej izkopljemo iz nerazvitosti! Ob tem, ko smo iskali pot za to, smo vse- / lej računali s tem, da bomo sami prispevali največ in da nam bo seveda pomagala tudi širša družbena skupnost. Minula leta so najboljše potrdila to našo odločnost...! Nad pričakovanji Preden je pred nami kakšen nov načrt, se vselej vprašamo, ali smo v preteklosti uresničili naše stvarne želje v celoti ali delno. Tako je tudi prav! Združevanje sredstev za gradnjo osnovnošolskih prostorov v naši občini ni novost, saj smo jih združevali v letih 1966—1971. S tako zbranimi sredstvi smo gradili osnovne šole v Rogaški Slatini, Pod- Vsebina: »... September pa — slab . .!« 4 Vsak dan bliže...! 5 Kakovost prodaja blago 7 Šo-la včeraj, danes, jutri... 7 Poplačana vztrajnost 9 Inventura, nakupi, pritožbe. .. 10 Kadri, proizvodnja... 11 Odločiti bodo občani! 11 Minulo delo 12 Dve pismi o stanovanjih 12 lože Jemenšek 12 Jugovarjevi spomini 13 Podeliti bomo tri nagrade! 15 Uspela razstava 15 Gledališče vabi 15 Nagradna križanka št. 33 16 Takole, vsak po svojih zmožnostih so prebivalci ob ulici Padlih aktivistov pridno ustvarjali in gradili... — joto J. Tišma. četrtku, Kozjem in Lesičnem, nekatere pa smo popravili. Krajevne skupnosti Donačka gora, Stojno selo, Dobovec in Rogatec so v letih 1971—1976 združevala sredstva za gradnjo šole v Rogatcu. Po naravni nesreči — potresu, ki nas je prizadel pred dvema letoma, smo s pomočjo slovenske in jugoslovanske solidarnosti zgradili osnovne šole v Šmarju, Šentvidu, Mestinju in Zibiki ter na Vinskem vrhu in na Kristan vrhu. Posamezne krajevne skupnosti so zbrani denar namenile pač za tisto, kar je bilo v ospredju v njihovih načrtih. V Rogaški Slatini smo s prispevkom zbrani denar namenili gradnji zdravstvenega doma, preostanek denarja pa bodo občani usmerili po lastni presoji. Samoprispevki občanov so omogočili gradnjo prenekaterega za življenje vseh občanov pomembnega objekta. S samoprispevkom in s sredstvi, zbranimi iz drugih virov, je bilo zgrajenih več sto kilometrov vodovodnega omrežja, krajevnih cest, kolovozov ... Urejena so tudi razna druga vprašanja -f od PTT, elektrifikacije, varstvenih ustanov itd. do šolskih prostorov, kulture in gasilstva. Stvarna je trditev, da so bili načrti krajevnih skupnosti v celoti uresničeni. Celo več! Zbrani denar je bil oplemeniten s prostovoljnim delom občanov, tako da so nareje- Tabela 1: Pregled zbranega denarja iz kategorijah občanov ne veliko večje koristi od načrtovanih. V preteklosti so krajevne skupnosti in posamezne kategorije občanov zbrale vsote denarja, ki jih prikazuje tabela št. 1. Vedri, toda uresničljivi načrti Pripravljenost širše družbene skupnosti, da s posebnimi ukrepi pospešuje razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti na našem ob močju, nas zavezuje toliko bolj, da z združevanjem sredstev in dela prispevamo največji delež, za naš in naših otrok boljši jutri, za enakopravnejše in boljše pogoje pri vključevanju mlajše generacije v učnovzgojni proces. V prihodnjem srednjeročnem programu za gradnjo šolskih objektov in vzgojno-varstvenih ustanov bi potrebovali 90,000.000 dinarjev. Ker tega zneska ne moremo zbrati v celoti, se kaže potreba po združitvi 20,500.000 di narjev, kar bi bila podlaga za najetje posojil, druga sredstva pa bodo združena na republiški ravni in iz drugih virov. Znesek 20.509:000 dinarjev pomeni 45 odstotkov vseh sredstev, ki bi jih na podlagi predlaganega načina zbiranja sredstev zbrali na območju naše občine. Preostalih 55 odstotkov sredstev bi po predlogu načrta ostalo na območju krajev- samoprispevka v nih skupnosti in bi z njimi razpolagale le-te. V srednjeročnem programu je predvidena gradnja osnovnih šol v Rogatcu, Bistrici ob Sotji, Kostrivnici in v Rogaški Slatini! Gre za tri dotrajane šole, ki so postale življenjsko nevarne za učence in prostorsko utesnjene. Popravila teh šol niso ekonomsko upravičena in je rešitev le v novih gradnjah. Osnovna šola v Rogaški Slatini postaja spričo hitro razvijajočega se mesta in vse večje stiske že premajhna! Predlog za gradnjo nove šole v Ratanski vasi se vsiljuje sam po sebi. Z novimi šolskimi prostori bi uredili prostore za prvo fazo usmerjenega izboraževanja! Za otroško varstvo bi združevali 1,000.000 dinarjev v okviru 45 odstotkov mase za vzgojo in izobraževanje. Sredstva bodo porabljena kot lastna udeležba za nov vrtec v Kozjem, v Bistrici ob Sotli in Kostrivnici pa bi pridobili prostore za otroško varstvo v novih zgrajenih šolskih prostorih. Kako bomo zbirali sredstva? Po predvidevanjih naj bi v prihodnjem obdobju zbrali 47,208.340 dinarjev s samoprispevkom. Od te vsote bi 55 odstotkov ali 25,964.677 dinarjev ostalo krajevnim skupnostim za uresničitev njihovih lastnih preteklosti po krajevnih skupnostih in po posameznih Krajevna skupnost samoprisp. samoprisp. delavcev kmetov samoprisp. obrtnikov samoprisp. upokojen. Skupaj Strukt. samoprisp. po KS NAMEN POR. SREDSTEV programi sk. program KS izgradnje 55 % 45 % 1. Bistrica ob Sotli 641.035 268.190 225.807 86.166 1,221.198 2,6 ^ 671.659 549.539 2. Buče 128.207 112.490 — 19.148 259.845 0,6 142.915 116.930 3. Donačka gora 1,102.582 126.340 9.522 148.397 1,386.841 2,9 762.762 624.079 4. Dobovec 733.343 47.025 83.383 95.740 959.491 2,0 527.720 431.771 5. Kostrivnica 1,508.116 149.790 . 121.720 201.054 1,980.680 4,2 1,089.374 891.306 6. Kozje 1,600.026 74.345 85.274 215.415 1,975.060 4,1 1,086.283 888.777 7. Kristan vrh 974.375- 97.200 29.469 129.249 1,230.293 2,6 676.661 553.632 8. Lesično 512.828 186.170 86.634 4.787 790.419 1,7 434.730 355.689 9. Mestinje 928.219 50.200 166.971 124.462 1,269.852 2,7 698.418 571.434 10. Podčetrtek 1,025.657 130.690 127.656 138.823 1,422.826 3,0 782.554 640.272 11. Podsreda 538.070 96.920 8.976 71.805 715.772 1,5 393.675 322.097 12. Osredek 41.025 12.265 — 4.787 58.077 0,1 31.942 26.135 13. Polje ob Sotli 102.566 124.315 51.492 14.361 292.734 0,6 161.004 131.730 14. Pristava 1,153.864 302.665 75.926 153.184 1,685.639 4,2 927.101 758.538 15 Rogaška Slatina 12,256.600 367.450 1,070.108 1,704.172 15,398.330 32,6 8,469.082 6,929.248 16 Rogatec 3,169.280 43.480 190.676 421.256 3,824.692 8,1 2,103.581 1,721.111 17. Sladka gora 584.623 144.210 45.297 76.592 850.722 1,8 467.897 382.825 18. Stojno selo 656.420 87.000 — 86.166 829.586 1,8 456.272 373.314 19. Šentvid 1,794.899 190.160 73.634 239.350 2,298.043 4,9 1,263.924 1,034.119 20. Šmarje pri Jelšah 4,789.819 429.290 368.569 636.671 6,224.349 13,2 3,423.392 2,800.957 21. Vinski vrh 769.243 104.570 8.490 100.527 982.830 2,1 540.557 442.273 22. Virštanj 158.976 101.310 67.281 19.148 346.715 0,7 190.693 156.022 23, Tinsko 153.848 35.560 — 19.148 208.556 0,3 114.705 93.851 24 Zagorje 153.848 42.460 86.190 19.148 301.646 0,6 165.905 135.741 25. Zibika 420.519 134.100 81.881 57.444 693.944 1,4 381.669 213.275 Skupaj 35,897.988 3,458.195 3,064.957 4,787.000 47,208.140 100,0 25,964.677 21,243.663 ... in pred kratkim zadovoljni naredili prve korake po novi asfaltirani cesti! — foto J. Tišma. načrtov, združil pa bi 45 odstotkov ali 21,243.663 dinarjev. Samoprispevek bomo plačevali zaposleni v družbenem sektorju, kmetje, samostojni obrtniki in upokojenci. Delavci ga bomo plačevali v višini 2 odstotka od neto osebnih dohodkov. To je enkrat več, kakor v preteklem obdobju, saj smo prej plačevali 1 odstotek. Tako bi v petletnem obdobju prispevali 35,897.988 dinarjev. Kmetje bodo plačevali 8 odstot- kov od katastrskega dohodka in bi v istem obdobju zbrali 3,458.195 dinarjev. Obrtniki bodo plačevali višjo stopnjo samoprispevka kakor doslej, ki je po novem predlogu 3 odstotke. Z uresničitvijo tega bi obrtniki zbrali 3,064.957 dinarjev. Tudi upokojenci -bodo izenačeni z zaposlenimi, saj bo višina samoprispevka 2 odstotka. Razlika je le v tem, ker bodo tisti, ki prejemajo manjšo pokojnino od 2.000 di- narjev, oproščeni plačevanja samoprispevka! Tako bi v prihodnjih petih letih iz samoprispevka upokojencev zbrali 4,787.000 dinarjev. Tabela št. 2 prikazuje predviden seštevek samoprispevka vseh kategorij občanov, ki bodo zajete z njim! Bomo uspeli zgraditi načrtovano? Najboljši odgovor na to vprašanje bo vsekakor dal naš »da«, ko se bomo na referendumu 21. novembra odločili o tem, ali smo za to, da uredimo zadeve, ki so življenjskega pomena za naše najmlajše, saj jim s tem nudimo osnovne pogoje za nemoteno izobraževanje ter s tem tudi pogoje za normalen napredek našega naraščaja. To je naš dolg do mlajših, ki še ne ustvarjajo, bodo pa to storili za našo jesen življenja, ko bomo v veliki meri odvisni od njihovega delovnega učinka...! Z našim »da« bomo nadalje prižgali tudi zeleno luč za že tako uspešno začrtano komunalno urejanje vseh kotičkov naše občine. V Rogaški Slatini smo v zadnjem času naredili veliko, česar brez samoprispevka ne bi v nobenem primeru uspeli! Sredstva v znesku 8,469.082 dinarjev, kolikor nam bo ostalo v višini 55 odstotkov, so porok/da bo v našem novopečenem mestu zrasel še kakšen lep objekt, da bo urejena še kakšna cesta ali Tabela 2: Predvidena sredstva iz novega samoprispevka po krajevnih skupnostih za posamezne kategorije obča-nov Krajevna skupnost Delavci Upokojenci Kmetje Obrtniki Skupaj 1. Kozje 355.288,15 56.393,40 33.143,50 46.420,50 491,245,55 2. Lesično 154.341,20 35.029,60 32.080,35 44.199,55 285.650,70 3. Zagorje 104.768,90 6.312,25 16.097,55 18.031,20 145.209,90 4. Podsreda 147.257,00 32.539,55 34.086,50 20.096,00 233.979,05 5. Buče 35.403,45 11.657,05 41.666,30 4.552,85 93.279,65 6. Osredek 7.123,00 3.112,70 4.730,50 845,25 15.811,45 7. Šmarje pri Jelšah 1,175.072,10 133.824,95 155.350,75 195.992,25 1,660.240,05 8. Šentvid 427.660,30 36.928,65 69.121,00 33.483,05 567.193,00 9. Vinski vrh 185.486,30 10.680,00 36.930,70 3.792,45 236.889,45 10. Sladka gora 131.674,90 29.145,35 43.557,40 15.627,30 220.004,95 11. Mestinje 358.463,30 48.922,95 36.902,90 65.093,75^ 509.382,90 12. Zibika 128.139,30 17.444,95 51.796,30 34.177,75 231.558,30 13. Kristan vrh 165.665,55 20.400,65 35.982,60 14.400,65 236.449,45 14. Pristava 332.763,45 55.440,55 94.699,75 21.252,70 504.156,45 15. Podčetrtek 192.617,00 23.314,20 49.240,95 71.320,50 336.492,65 16. Virštanj 66.568,10 7.771,35 27.459,85 30.076,00 131.875,30 17. Polje ob Sotli 52.398,50 21.058,85 46.401,75 30.107,70 149.966,80 18. Bistrica ob Sotli 235.656,35 32.952,75 105.113,70 83.932,15. 455.654,95 19. Tinsko 29.433,70 524,30 12.589,20 517,35 43.064,55 4,283.780,55 583.454,05 946.951,55 733.918,95 6,548.105,10 ROGAŠKA SLATINA — Kostrivnica 5,107.756,80 ROGATEC — Stojno selo, Dobovec, Donačka gora 1,532.008,05 Skupaj 13,187.869,95 urejen še kakšen pločnik, da bo še več razsvetljave in da bomo uredi' li še kaj, za kar se bomo odločili na zborih občanov. Naš »da« pomeni torej več, ka- kor si sicer zdaj lahko predstavljamo! Pomeni našo odločnost, da si pomagamo sami, in pomeni prepričanje, da nam bodo pomagali tudi drugi. In prav v tem je naša veličina, ki ji v svetu ne najdemo primera! Zato naj bo na voliščih 21. novembra le-ta potrjena z veliko večino! JOVO TIŠMA POSLOVNI REZULTATI TOZD ROGAŠKA SLATINA IN TOZD SLOVENSKA BISTRICA Kot je bilo zapisano za TOZD Rogaška Slatina v septembrski številki Steklarja »Avgust odličen, september pa ...«, lahko sedaj zapišem »...september pa — slab!« Znano je, da smo v polletju imeli po fakturirani realizaciji primanjkljaja za 1,224.116 dinarjev, vendar smo ga ob koncu avgusta zmanjšali na 165.197 dinarjev. Zato smo povsem upravičeno pričakovali, da se bomo ob koncu septembra končno primanjkljaja znebili, posebno še, ker smo ga bili sposobni v vročih poletnih mesecih juliju in avgustu zmanjšati za 1,058.319 dinarjev. Vendar nismo uspeli! Nasprotno, primanjkljaj je ponovno narastel na 1,049.779 dinarjev. Kako torej izglodajo finančni rezultati našega poslovanja v razdobju januar—september po fakturirani realizaciji? Tabela 2: Finančni rezultat TOZD Rogaška Slatina po plačani realizaciji konec septembra v dinarjih! Kazalci Plačana realizacija I,—IX. 1976 Fakturirana realizacija I.—IX. 1975 Indeks Celotni dohodek Porabljena sredstva 84,451.986 33,167.931 84,082.467 36,525.479 100,4 90,8 Dohodek I 51,284.055 47,556.988 107,8 Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti 2,691.045 6,356.134 1,688.796 5,306.098 159,3 119,7 Dohodek za razdelitev ' Osebni bruto dohodki 39,356.570 45,705.085 41,652.226 39,574.203 94,4 115,4 Sredstva za sklade Osebni bruto + bruto dohodki — 6,343.515 49,042.438 2,078.023 43,819.743 111,0 Kako smo poslovali v TOZD Rogaška Slatina? Za temeljno organizacijo Rogaška Slatina kažeta finančne rezultate dve tabeli po vseh običajno uporabljenih kazalcih! Razpredelnica naj nam služi samo za informacijo in primerjavo, ker — kakor sem že omenil — delamo finančni obračun samo po plačani realizaciji. Tabela 1: Finančni rezultat TOZD Rogaška Slatina po fakturiranii_ realizaciji konec septembra v dinarjih! Kazalci Doseženo I—IX 1976 1 1 E Indeks I—IX O g ‘8 S 1975 "3 Odpor do mladih Tudi vpis v poklicno šolo za poklica steklopihalca in steklobrosilca je nazadoval. -. Delno sta k temu prispevala preusmeritev proizvodnje (Hrastnik) in neskladnost poklicnega profila ter proizvodnje (TLS Pula), v veliki meri pa je kriv za to tudi trajen odpor starejših ‘ delavcev do mladih! čeprav ni bilo nobene nevarnosti, da bi mladi izpodrinili stare delavce, ki sicer v večini primerov niso imeli ustreznih kvalifikacij, so le-ti vendarle kazali negativen odnos do absolventov šole, tako da so nekatere steklarne popolnoma prenehale vpisovati v poklicno šolo. Treba je reči, da so k temu prispevali tudi nekateri učenci, ki pozneje niso bili dovolj prizadevni. V stek-lamah so pričeli pridobivati kadre za poklic steklopihalca samo s pri-učevanjem ter v to zajeli predvsem mlade, ki niso končali osemletke in ki niso mogli v druge poklice ...! In ti mladi delavci so se sicer res naučili delati, ker pa niso bili deležni niti osnovnega izobraževanja akcije, so ostali na nizki ravni, nerazgledani. Na tisti pač, ki so jo dobili, ko so zapustiii osnovno šolo! Zanimanje rasle To se danes, v času intenzivnega uvajanja samoupravljanja, močno maščuje, zaradi česar se znova pojavlja zanimanje za povečano število učencev. Šola zadnje čase vzgaja kader predvsem za steklarno »Boris Kidrič« in za sebe, v Hrastniku pa je odprla oddelek za odrasle. Sedaj se pripravljamo na izobraževanje tudi drugih steklarskih poklicev, tako imenovanih specializiranih oziroma poklicev ozkih profilov, ki pa predstavljajo največje deleže zaposlenih v steklar nah. Nüjno bi predvsem bilo izobraževati mlade delavce, ki so se za delo usposobili le s priučeva-njem na podlagi zakona o poklicnem usmerjanju. V takšen izobra- ževalni proces se lahko vključijo mladi, ki so uspešno končali 6. razred osnovne šole, izobraževanje pa traja eno ali dve leti. Za tiste, ki bi se usposabljali ob delu, bi bila ta doba še krajša, saj v večini primerov obvladajo praktičen del, izobraževali pa naj bi se v teoretično-stroko-vnem in splošnem delu. Za uspešno opravljanje teh nalog moramo v šoli imeti več strokovnih delavcev, čeravno je danes financiranje teoretičnega pouka dobro rešeno, to ne zadostuje, da bi bila šola kadrovsko okrepljena. Zaradi tega je nujna pomoč industrije ! Najprej bi se morali dokončno odločiti, da kvalificiranih delovnih mest v steklarski industriji ne moremo več izpopolnjevati z delavci in z njihovim priučevanjem, temveč le z rednim izobraževanjem in skladno s tem za to nameniti ustrezna finančna sredstva. Z gradnjo novih delavnic je šola verjetno za daljše obdobje opredelila svoje proizvodne zmogljivosti. To je bilo nujno za trdno podlago, za njen obstoj. In imeti mora tudi manjše proizvodne zmogljivosti, s katerimi lahko uspešno nastopa na trgu ■ ■. Sedaj pa je napočil čas, ko je temu primemo treba razviti še šolski del...! Niso razumeli naših težav Stališča do izobraževanja v steklarski industriji so se hitro spremenila, saj so kadri, ki so prišli iz šole, osnovni nosilci proizvodnje in samoupravljanja, bo pa še vedno problem glede financiranja. Upravičena je namreč bojazen, da republiška izobraževalna skupnost ne bo financirala izobraževanja ob delu, na čemer naj bi bil v prihodnjih letih poudarek ... Tako obširen prikaz razvoja šole je bil nujen predvsem zato, da tudi zunanji dejavniki spoznajo težave, s katerimi smo se borili, in da spoznajo, koliko truda smo vložili, da je šola sploh ostala. Prva družbena pomoč v obliki financiranja teoretičnega pouka je prispela šele 1969. leta, do takrat pa smo jo vzdrževali predvsem s proizvodnjo. Zunaj šole je še vedno močno razširjeno mnenje, da smo namenjali preveliko prednost proizvodnji na račun izobraževalnega dela. Vendar je to posledica neseznanje-nosti z dejanskim stanjem in s te-žavami, s katerimi smo se ubadali. Zal ugotavljamo, da nikoli nismo bili deležni pomoči družbenopolitičnih organizacij v boju proti negativnim stališčem, in hkrati tr-dimo, da bi brez teh težav lahke že bili zgradili daleč močnejšo proizvodnjo ... Kadri, organizacija in Se kaj Sedanja organiziranost steklarske šole ima določene pomanklji. vosti tako v organizaciji dela kakor tudi v samoupravni organiziranosti. Za to' je več. vzrokov, ki so večji. del objektivnega značaja; so pa tudi subjektivni vzroki! V organizaciji , dela se močno čuti primanjkljaj strokovnih delavcev — od visokokvalificiranih, kvalificiranih do visoko strokovnih. Razvoj gre prepočasi naprej, ker smo nekam preveč obremenjeni s sprotnimi problemi v proizvodnji in prodaji. Se vedno imamo opraviti s prepričanjem, da zadostuje, če proizvodnja poteka normalno, premalo pa je prisoten posluh za napredek. Nedvomno je, da rabimo razvojni oddelek, ki bo sistematično raziskoval in uvajal nove proizvode, kar je prvi pogoj, da premagamo konkurenco velikih proizvajalcev, ki je pogosto tudi nelojalna in nepoštena. Razvojni oddelek ne bi smel biti samo dodatna stroškovna obremenitev, temveč bi si moral sam zagotavljati obstoj. Seveda pod pogojem, če bomo pravilno vrednotili njegovo delo! Pomanjkanje nove sistemizacije, o kateri smo že veliko govorili, prav tako povzroča določene preglavice. Stara je bila v praksi že neštetokrat dopolnjena in spremenjena, tako da današnjim razmeram gotovo ne ustreza več. Nova mora postaviti najbolj smotrno organizacijo dela in zato natančno določiti naloge in odgovornosti za posamezna delovna mesta- S stresanjem iz rokava je treba enkrat za vselej prenehati; spisek nalog v sistemizaciji pa naj ne bo vedno osnova za točkovanje, temveč naj bo stvarno določeno delo za posameznika. To posebej velja za vodstvena delovna mesta! Izobraževalni del dejavnosti šole je v težavnejšem položaju zaradi kadrovskih potreb. Sistem financiranja teoretičnega pouka nam onemogoča stalno zaposliti večje število učnovzgojnega osebja, pa si moramo pomagati s honorarnimi sodelavci, kar pa v nobenem primeru ne vodi k napredku. Vzgoja steklarskih delavcev je izredno zahtevna, saj terja poznavanje pedagogike in stroke, uspešno na tem področju pa lahko delujejo le ljudje z ustreznimi kvalifikacijami. Ne gre prezreti resnice, da smo v dobršni meri sami krivi za pomanjkanje ustreznih kadrov, ker jih nismo pridobivali s štipendiranjem, ampak smo to poskušali urejati z vsakoletnim razpisom prostih delovnih mest. Če so kakšne pobude tudi bile, pa smo v glavnem obstali, ko je šlo za vprašanje financiranja. Da bi končno le uredili tudi kadrovska vprašanja, bomo morali čimprej odpraviti takšne pomisleke ...! Od združitve slovenske steklarske industrije pričakujemo izdatno pomoč v uspešnem reševanju vseh vprašanj, saj je izobraževanje steklarjev uvrščeno med tri osnovna področja sodelovanja. V načelu je sprejeta zamisel, da bo šola poleg sedanjih izobraževalnih oblik uvedla še druge, s katerimi bodo zajeti vsi kvalificirani steklarski poklici ozkega in širokega profila v redno izobraževanje in v izobraževanje ob delu. V kasnejši fazi naj bi bili zajeti tudi vsi poklici, ki zahtevajo popolno srednjo šolo- (delovodje, steklarski tehniki). Tako, kakor je organizirana sedaj, pa šola ni sposobna uspešno opraviti teh nalog. Skratka: šolo bo nujno treba kadrovsko okrepiti in imeti bo morala več sredstev za materialne izdatke. To je treba nemudoma pričeti reševati, kajti čakanje na oblikovanje sestavljene organizacije združenega dela se lahko precej zavleče! Steklarski industriji Slovenije bi predložili sporazum, s katerim bi opredelili vse naloge in obveznosti. Vsekakor je treba vztrajati pri trajnem sodelovanju v menjavi dela, kar preprosto pomeni, naj industrija postava šoli dolgoročne izobraževalne naloge, šola pa mora za izvajanje teh nalog zahtevati sredstva In vztrajati bi morali pri zahtevi, naj industrija preneha s postavljanjem nekvalificiranih delavcev na kvalificirana delovna mesta, saj ima to daljnosežne posledice na razvoj panoge in samoupravljanja! Dipl. ing. LADO TKAVC ŠE ENA ASFALTIRANA CESTA! Poplačana vztrajnost Če je komu v soboto, 9. oktobra v poznih nočnih urah bil skaljen nični mir zaradi zvokov harmonike, ki jih je bilo slišati s hriba nad steklarsko šolo, si je najbrž mislil, da je to znamenje za prihod neveste ali ženina. Ne! To ni bilo v čast mladoporočencev, čeprav je veselje bilo nepopisno. Prebivalci ulice Pad lih aktivistov so namreč slavili veliko delovno zmago. Od steklarske šole do njihovega naselja, skozi gozd, kjer prej ni bilo niti kozje steze, je sedaj speljana lepa vijugasta, asfaltirana cesta ... Slavili so, saj je bilo veliko razlogov za to ... »Mar ni prav, da smo si dali _ malo duška po tolikih naporih?« ■ S mi bolj na uho pove eden med naj-bolj prizadevnimi Rado Drenski. »če smo bili tako pridni, se spodo- bi, da to tudi potrdimo tako, kakor je treba«, mi je rekel Franjo Le-pan. Tretji član, po ocenitvah prebivalcev tega naselja najbolj prizadevne trojice Mirko Halužan, ki je med slavjem opravil še eno obveznost, saj je moral na sejo društva šoferjev, kjer je predsednik, pa pravi, da je to zmaga trdne volje in prizadevnosti večine sedanjih prebivalcev in nekaterih, ki bodo to šele postali. V času slavja se pozabijo vse težave, ki so spremljale te nadvse pridne prebivalce ulice Padlih aktivistov. Zgrajena cesta najbolj zgovorno priča o tem. In vendar sem bil radoveden, kako te pridne ljudi vidi neposredni nadzornik del Stanko Žgajner. »Čeprav sem bil pri velikih delih, kjer sodeluje tudi krajevna skupnost, moram reči brez bojazni, da bi se drugim zameril, da je to bila skupina, s katero se je dalo izredno dobro sodelovati. Presenetilo me je tudi to, kako spretno so uresničevali vsako zamisel. Nepoučenemu bi se zdelo, da je to skupina, ki se zelo dobro spozna na gradbena dela, saj ni bilo nobenega spodrsljaja. Tudi slavnostni zaključek so organizirali zelo pristno. Za vse skupaj si resnično zaslužijo čestitke!« Priznati je treba, da ni malo narediti 600 metrov dolgo in tri metre široko cesto. Brez velike vztrajnosti, ki se je sedaj bogato obrestovala, ne bi bilo možno doseči tako velike zmage. Poleg velike prizadevnosti 23 gospodinjstev, kolikor jih je sodelovalo v gradnji ceste, je bilo treba globoko seči v žep, saj 16 starih milijonov ni tar tako. Natančni, kakršni so bili pri delu, so vodili točno evidenco o opravljenih prostovoljnih urah. Teh je bilo 2700 ali 148 delovnih dni. Krajevna skupnost jim je prispevala 60.000 dinarjev. Delovnega uspeha, s katerim se lahko upravičeno ponašajo, pa graditelji cest ne pripisujejo le sebi. Trdno so mi zabičali, da ob pisanju tega sestavka ne smem pozabiti napisati, da jim je veliko pomagala Steklarska šola pri gradnji trase in s prevozi, steklarna »Boris Kidrič« pa s prispevki dobitkov za srečolov in prevozi. Niso pozabili niti zahvale vsem, ki so kakor koli pomagali. Povedali so mi tudi, da bi slavje bilo veliko bolj popolno, ko bi tudi nekateri imeli vsaj malo več posluha za reševanje skupnih zadev. Srečne se počutijo, ko je teh toliko bolj malo, in upajo, da bodo le-ti spoznali svojo napako ter se kdaj drugič brez pomislekov pridružili, saj bo še dovolj treba postoriti. Zgrajena cesta od Steklarske šole skozi naselje ulica Padlih aktivistov nedvomno sodi v sam vrh po prizadevnosti ih velikosti prispevka v denarju. Prav zaradi tega je lahko za vzgled vsem, ki se še bodo odločali za podobne delovne akcije, ki so velik prispevek k ureja- nju našega neposrednega okolja. S tem so naši sodelavci dokazali, da jim je veliko do tega, kakšen bo zunanji videz ne le neposredno okoli njihovih domov, ampak mesta kot celote. Zaradi zvokov harmonike v pozne nočne ure se bo morebitna trenutna nejevolja koga, ob spoznanju, da so krajani slavili delovno zmago, sprevrgla v veselje, saj to je tudi njegov kraj... To je lepa, vijugava, črna nevesta, ki bo dobro služila sedanjim in prihodnjim rodovom. JOVO TIŠMA NEKATERI SKLEPI DELAVSKEGA SVETA TOZD ROGAŠKA SLATINA Inventura, nakupi, pritožbe... Na 16. redni seji delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela Rogaška Slatina 28. septembra so naši delegati sprejeli tudi sklepe: 1. Potrjena je inventura stekla v prodajalni I v Rogaški Slatini, drobnega inventarja, avtogum in embalaže v uporabi, materiala, odpisan je lom stekla v prodajalni, lom stekla v skladišču gotovih izdelkov, kalo peska, sode, pepelike in to za drugo tromesečje. Hkrati so bile imenovane komisije, ki bodo opravile popis osnovnih sredstev, materialnih sredstev, sklada skupne porabe in sedanjih investicij ter popisne komisije, ki bodo opravile redni letni popis zalog stekla. 2. Direktor organizacije združenega dela dipl. inž, Vojo Djinovski je pooblaščen, da z razvojnim centrom Celje sklene pogodbo o izdelavi elaborata o samoupravni organiziranosti temeljne organizacije združenega dela v Rogaški Slatini in o pripravi osnutkov ustreznih samoupravnih aktov. 3. Potrjeni so predlagana investicija za centralno kurjavo v lesni strugami, garažah in obrabni ambulanti, nakup cerade za tovorni avtomobil, nakup benzinskega motorja za gasilski avto in nakup tro-delne lestve, ki jih bo uporabljalo industrijsko gasilsko društvo. 4. Sklenjeno je najetje dodatnega posojila 300.000 dinarjev za 20 let z 2 odstotno obrestno mero za popravilo stanovanjske hiše v Ulici talcev 3. 5. Po obravnavi pritožb Vilme in Leopolda Ogrizka, Marije Škorjanc in Miroslava Podhraškega na razdelitev stanovanj v temeljni organizaciji je bila s tajnim glasovanjem ugodno rešena pritožba zakonskega para Vilme in Leopolda Ogrizka, medtem ko je delavski svet zavzel do pritožb dveh delavcev stališče, da je bila odločitev odbora za medsebojna delovna razmerja pravilna! 6- Uredniškemu odboru »Steklarja« je odobrenih 1.000 dinarjev za podelitev nagrad za tri najboljše spise o steklarni ob 50. obletnici obstoja naše delovne organizacije. 7. ! Ker je pričakovati vnovično epidemijo gripe, bo steklarna krila vse stroške cepljenja z mrtvo vakcino vsem članom kolektiva. 8. Martinu Plemenitašu se na njegov zahtevek poveča najemnino za odstopljeno zemljišče, namenjeno deponiji za odlaganje tehnološkega apna v Tuncovcu, za 12.000 dinarjev, s tem da se začne uporaba zemljišča s 1. oktobrom 1976. V zvezi s tem se sklene tako novo pogodbo, da najemodajalcu ne bo mogoče odklanjati ali ovirati odlaganja apna. Temeljna organizacija je v deponijo že vložila 28.000 dinarjev. 9. Da na parkirnem prostoru zavarujemo morebitno škodo na avtomobilih, mora vsak član delovne skupnosti, ki parkira svoj ali družinski avtomobil, plačati vsako le-tö 10 dinarjev. Prijave o parkira nju sprejema vratar, neprijavljeni avtomobili pa ne bodo zavarovani za primer nesreče. 10. Prispevek za kolektivno nezgodno zavarovanje članov delovne skupnosti se od junija letos odvaja iz sredstev za osebne dohodke. Na 17. redni seji delavskega sveta 6. oktobra pa so naši delegati sprejeli tele važnejše sklepe: 1. Za september se določi za bruto osebne dohodke 5,820.000 dinarjev sredstev, s tem da se od omenjenega zneska odšteje solidarnostna sredstva v višini osebnih dohodkov enega delovnega dneva in se jih nakaže za potresno območje v Posočju. 2. V brusilnici Kozje se ustanovi štab civilne zaščite. Poveljnik je Ludvik Drimel, načelnik štaba pa je Jože Božiček. 3. Potrjen je bil opis zadnjih dveh reklamacij za izvoženo blago v Sovjetsko zvezo firmi »Raznoex-port« v Moskvi prek našega izvoznika »Koteks« v Splitu v vrednosti 2.283,34 obračunskih dolarjev. 4. S 1. oktobrom je dipl. ekonomist Davorin škrinjarič razporejen na delovno mesto referenta za izvoz z vrednostjo 1.050 točk, ker mu je potekla pripravniška doba. Sklep je začasen do uveljavitve nove samoupravne organiziranosti in reorganizacije komercialnega oddelka. Z novo sistemizacijo delovnih mest bo razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi. 5. Delavski svet je sprejel v vednost predlog samoupravne delavske kontrole o rešitvi vprašanj pri delitvi posojil za zasebno gradnjo, tako i > da bo predlog o dodelitvi večjih vsot upoštevan že pri prihodnji delitvi posojil. 6. Delavci, ki prejemajo nadomestilo osebnega dohodka iz naslova boleznin, ne morejo še posebej dobiti izplačanega minulega dela, ker je le-to zajeto že v osnovi za izračun boleznine. Enako velja za delavce, ki so na poklicni rehabili taciji, ker niso v rednem delovnem razmerju s temeljno organizacijo združenega dela, kajti minulo delo je že zajeto v osnovi nadomestila, ki ga prejemajo od regionalne zdravstvene skupnosti. REZIKA TOMIČ IN ŠE NEKAJ SKLEPOV DELAVSKEGA SVETA TOZD SLOVENSKA BISTRICA! Kadri, proizvodnja... Na 11. seji so naši. delegati v delavskem svetu TOZD Slovenska Bistrica sprejeli tele važnejše sklepe: 1. Poročilo razpisne komisije o ugotovitvah po javni objavi delovnega mesta računovodje TOZD Slovenska Bistrica se osvoji. Na njega se je prijavila samo ena kandidatka. Ker tudi ta ni izpolnjevala zahtevanih pogojev, o njeni ponudbi delavski svet ni odločal. Po preteku odpovednega roka dosedanji računovodkinji Mari Biz-jaz se imenuje za eno leto za računovodjo dosedanji analitik inž. Stanko Kovač. Dosedanja računovodkinja Mara Bizjak je do izteka odpovednega roka v celoti odgovorna za finančno poslovanje temeljne organizacije in za vključitev strokovnega sodelavca Stanka Kovača v finančne posle. 2. Okvirno informacijo o finanč-čnih in delovnih rezultatih temeljne organizacije se sprejme na znanje. Delovni rezultati so bili v sep- Številni občani krajevnih skupnosti Rogaške Slatine in Kostrivnice so nas spraševali, kam je šel presežek denarja, ki je bil namenjen gradnji zdravstvenega doma. Vaša številna vprašanja na naš naslov smo strnili v eno in ga naslovili na krajevno skupnost Rogaška Slatina. Predsednik krajevne skup nosti Lojze Metelko je nanj takole odgovoril: »Kakor sami pravite, se letos iz teka samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma. Ko smo se leta 1971 odločili za samoprispevek na podlagi utemeljenega programa za gradnjo tega objekta,, je bil predračun 4,000.000 dinarjev. Ta znesek pa ni vseboval stroškov za tembru ugodni, prav tako realizacija, kar pa še ne pokriva med letom povzročene izgube. Zato bo nujno s pospešenim tempom še nadalje izboljševati finančno stanje in zagotoviti pozitiven izkaz letne bilance, pred tem pa tudi izplačilo letnega regresa. Ponovno slabši proizvodni dne vi v oktobru zahtevajo nadrobno obravnavo vzrokov za to na sestan ku odgovornih vodij brigad z od-delkovodji. Za sklic sestanka so za dolženi vodja temeljne organizacije, za predpriprave pa so dolžni vodje oddelkov. 3. Glede na obrazložitev variant, prihodnjega organiziranja temeljne organizacije po novem zakonu o združenem delu delavski svet meni, da se mora kakršnokoli obliko novega organiziranja (kot enovita de lovna organizacija ali kot temeljna organizacija v delovni organizaciji) upoštevati in spoštovati določila ustave, po katerih o ustvarjenem prihodku odločajo neposredno ti zunanjo ureditev, opremo in še za nekatere druge predračunske elemente. Takrat je iniciativni odbor predvideval, da bomo za pokritje gradnje na območju krajevne skupnosti Rogaška Slatina in Kostrivnica zbrali 2,200.000 dinarjev. Zaradi« dodatnih del (zunanja ureditev, komunalni prispevki, itn.) in zaradi podražitve pa so se stroški do kon ca gradnje povečali na 8,519.441 dinarjev ali za več kot 100 odstotkov Po sklepu odbora za gradnjo bi s sredstvi iz samoprispevka mora li sodelovati pri pokritju prekora čitve. Tako se je delež v konstruk oiji financiranja dvignil kar na 3,750.000 dinarjev, druga sredstva, ki so manjkala, pa so dali ostali udeleženci — zlasti regionalna sti, ki ga ustvarjajo, da se sredstva ne more odtujevati, da se ne sme kratiti samoupravnih pravic delavcev in da obrat Slovenska Bistrica sodeluje kot enakopraven partner v sestavljeni organizaciji združenega dela. Ko bo znan odnosno obrazložen natančen status temeljne organizacije, bo nujna širša obravnava v okviru političnih organizacij in na zborih delovnih ljudi. 4. Za sodelovanje v skupni komisiji delovne organizacije, ki pripravlja predlog samoupravne organiziranosti, so evidentirani za delegate Alfred Polanec, Djoko Djor-djev in Mara Bizjak, ki bodo morali sproti obveščati kolektiv o delu komisije. 5. Kupi se še deset garderobnih omar za oddelke, kjer še manjkajo; za potrebe mehanične delavnice pa se kupi elektrovarilni aparat v vrednosti 3.170 dinarjev. VIKTOR HORVAT zdravstvena skupnost Celje. Doslej je bilo zbranih približno 3,700.000 dinarjev, do konca leta pa se bo ta znesek predvidoma povečal na približno 4,700.000 dinarjev. Torej bo po teh podatkih ostala razlika kakšnih 950.000 dinarjev. Svet krajevne skupnosti je o nastali razliki že razpravljal in zavzel stališče, naj o tem dokončno odločajo krajani na zborih, ki bodo v oktobru in novembru. Do končne odločitve je bilo dano posojilo za gradnjo otroškega vrtca v Ratanski vasi 600.000 dinarjev, zborom pa bomo predlagali, naj se ta sredstva odstopi za otroški vrtec brez obveznosti vračila. če teh sredstev ne bi bilo, ne bi mogli začeti niti končati del na VPRAŠALI STE — ODGOVARJAMO Odločili bodo občani! \ * V tem objektu. Svet krajevne skupnosti je bil prepričan, da je gradnja otroškega vrtca zelo nujna in da se bodo krajani na zborih z našim predlogom v celoti strinjali. Zbori bodo vsekakor odločali tudi o tem, kako porabiti ostanek 350.000 dinarjev. Predlog sveta krajevne skupnosti je, naj se ta denar porabi za izdelavo načrtov in za druge udeležbe, ki so v načrtu v letih 1977—1984. Del sredstev so prispevali krajani Kostrivnice in menimo, da je prav, če jim jih damo na razpolago za uresničitev njihovega programa. Upam, da bodo krajani predloge sveta krajevne skupnosti v celoti potrdili!« bb ne ■ h e Sklep delegatov v delavskem svetu TOZD Rogaška Slatina na 17. redni seji 6. oktobra, da delavci, ki dobivajo nadomestilo osebnega dohodka iz naslova boleznin, ne morejo dobiti še posebej izplačanega minulega dela, je sprožil val negodovanja; najbrž največ zaradi nerazumevanja. Zaradi tega smo v imenu vseh prizadetih zaprosili za posjasnilo v obračunskem oddelku. Glasi se takole: »Sklep delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela štev. VJ/TT/129 od 7. oktobra uvaja novost za izračun mesečnega zneska minulega dela. V zvezi s tem dajemo naslednje pojasnilo: 1. Ukinjeno je izplačevanje minulega dela za tiste dni, ko je bil delavcev v staležu bolnikov, ker je v osnovi za nadomestilo osebnega dohodka iz leta 1975 minulo delo že zajeto. Sklep velja tudi za matere na porodniškem dopustu. 2. Invalidi II. kategorije, ki delajo polovico rednega delovnega časa, prejemajo minulo delo po plačilnem seznamu za tekoči mesec. V invalidski razliki je minulo delo odšteto. Prav tako minulo delo pripada invalidom III. kategorije, ker v izračunu osnov za invalidsko razliko minulo delo ni zajeto.« PISALI STE NAM NA NASLOV UREDNIŠTVA Dve pismi o stanovanjih Na naš naslov sta prispeli dve pismi z različno vsebino. Veseli smo ju že zaradi tega, ker ju po-šiljalca z objavo v našem časopisu naslavljata tudi vsem članom delovne skupnosti! V prvem pismu nam piše Anton Kokalj: Kot član kolektiva steklarne Boris Kidrič bi se v časopisu »Steklar« rad zahvalil za popolno razumevanje. Komisija za stanovanjska vprašanja je mojo prošnjo za večje stanovanje začasno odklonila, čeprav mi je bilo le-to nujno potrebno. Stanovanje v novem bloku je med drugimi dobil tudi Ivo Ko- vačič. Ko je zvedel za moj težaven položaj, je prišel k meni in mi rekel, da bi on, čeprav tudi potrebuje stanovanje, vendarle lažje počakal kakor jaz. Ivov predlog je odbor za medsebojna delovna razmer ja sprejel in do stanovanja sem prišel prej! Zdi se mi, da je poteza našega sodelavca in odbora za medsebojna delovna razmerja hvale vredna in da zasluži javno po hvalo, kajti kaže, da so med nami še prisotne tiste prvine, ki bi morale biti v več primerih. Rad bi videl, da bi bilo po,snemalcev še več! Ivan šestanj pa nam piše: Prek glasila »Steklar« vprašujem komisijo za stanovanjska vpra- šanja, naj mi odgovori na vprašanje, kakšna so merila za pridobitev stanovanjske pravice in točkovni sistem? Zanima me tudi, če ima tovariš Bercko večje število točk od naju dveh z ženo glede na delo, ki ga opravljava, glede na dolžino delovne dobe in glede na vse druge prednosti oziroma merila? K prvemu pismu ni potreben komentar, saj že samo zgovorno priča, za kaj gre! Na drugega pa bi pristojni morali odgovoriti. Odgovor bomo prav gotovo bojavili že v prihodnjem »Steklarju«, če ga le bomo dobili pravočasno ...! UREDNIŠTVO l NAŠ OBISK Jože Jemenšek Naš obisk smo tokrat namenili našemu nekdanjemu sodelavcu, sedaj upokojencu Jožetu Jemenšku v Slovenski Bistrici. Preden se je taposlil v naši tovarni, je Jože opravljal številne poklice, selo rad pa je tudi skrbel za domače okolje. Kot naš sodelavec je opravljal raz lična dela in to 12 let. Zelje po njegovi nadaljnji redni zaposlitvi pa je pretrgala bolezen, ki je botrovala Jožetovi invalidski upokojitvi pred štirimi leti... Z invalidsko upokojitvijo se Jože Jemenšek ni prepustil delovne- mu malodušju, saj se zaveda, da lahko samo s primernim delom izboljšuje svoje zdravstveno stanje in si pomaga prekriti bolečine, ki jih vsak dan nosi v sebi. Prav gotovo si tako vsaj delno izboljšuje gmotno stanje, saj pokojnina 1450 dinarjev ne pokriva vseh izdatkov, ki niso tako majhni, ker mora skrbeti še za nedoletno hči. Veliko zadovoljstvo najde Jože To je naš sodelavec Jože Jemen-šek, ki ga je bolezen primorala prezgodaj opustiti delo...! v obujanju spominov na svoje delovne tovariše v temeljni organizaciji združenega dela v Slovenski Bistrici, kjer je delal zadnja leta pred upokojitvijo. Posebno je vesel, kadar se sreča z nekdanjimi sodelavci, ki so skupaj ustvarjali, sedaj pa uživajo sadove svojega dela. Zeli si ponoven ogled doseženih uspehov svojih sodelavcev, o kate- Prišli v septembru V TOZD Rogaška Slatina so v septembru združili delo z nami steklobrosilci Ana Dobravc, Alojz Levstik, Nevenka Strnad, Drago Ulčnik in Marija Tramšek. V TOZD Slovenska Bistrica so združili delo v septembru kot pomočnik II Miroslav Jordanov, stiskale! Martin Fajs, Martin Kresnik, Zdenko Lešnik, Ivan Motaln in Vinko Verbek ter Anton Janžič, Edo Kos in Branko Mlakar. Vsem novim sodelavcem želimo obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! V septembru so odšli Iz TOZD Rogaška Slatina so v septembru odšli delovodja Mirko Firer — invalidsko upokojen, ste-klobrusilec Jože Ducman in pomočnik ključavničarja Milan Levstik — rih je sicer seznanjen iz našega glasila, kajti prepričan je, da bi z neposrednim stikom zvedel še marsikaj novega... Pridružujemo se Jožetovi želji, da bi se mu zdravstveno stanje izboljšalo in da bi se še naprej dobro razumeli v družinskem krogu. VIKTOR HORVAT na poklicni rehabilitaciji, pomočniki steklobrusilcev Franc čemalč, Marjan Kužner in Ciril Zobec ter steklobrusilci Branico Raj gl, Franc Resnik, Peter šošterič in Bojan Štih in označevalka Cilka Čebular — ki so vsi odpovedali delovno razmerje. Iz TOZD Slovenska Bistrica so v septembru odšli Matevž Adam, Stanko Homotar, Milan Tancer In Vlado Verbek. Poročila se je Danica Kamenšek, poročena Kos. Mnogo sreče na novi življenjski poti! Rodila se je Bernarda Krušič, hči Jožeta. Novorojenki obilo zdravja, staršema pa čestitamo! KADROVSKE ZANIMIVOSTI NAŠIH 50 LET Jugovarjevi spomini V nadaljevanju Jugovarjevih spominov objavljamo njegova srečanja s pisateljem Louisom Adamičem in opis nekaterih pridobitev generalne stavke steklarjev leta 1928. Srečanja z Luisom Adamičem Ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič je leta 1932 med polletnim študijskim potovanjem po Evropi obiskal tudi Rogaško Slatino. Dopotoval je z ženo Stelle. Iz Ljubljane mi je pisal pesnik Mile Klopčič, da je v Rogaški Adamič, ki naj ga obiščem. Hkrati pa je Klopčič obvestil tudi Adamiča, da ga bo obiskal delavec iz steklarne, ki se zanima za knjige in za vpra- šanja, ki tarejo delavce po vsem svetu. Takrat je bila gospodarska kriza. Delali smo spočetka po dva ali tri dni v tednu, na prehodu iz leta 1931 v leto 1932 pa sploh nič! Rogaška steklarna praktično ni obratovala, saj je bilo dela le za eno steklarsko brigado, ki je v začetku leta 1932 odšla v Hrastnik in tam delala tri mesece. V Hrastniku je tokrat obratovala le ena lončena peč, vse drugo pa je stalo... Delavci v Hrastniku so šli pred upravo tovarne in glasno zahtevali: »Kruha hočemo, delo hočemo!« Naročil in skladno s tem tudi dela pa ni bilo. To so bili hudi časi! Poleg vojne prav gotovo najtežji za delavski razred vsega sveta... Mojega obiska je bil pisatelj Louis Adamič zelo vesel; posebno zato, ker je lahko govoril z delavcem o vseh problemih pri nas. Zanimala ga je vsaka podrobnost. V hotelu Soča je imel posebno sobo, kjer je vsak dan pisal. Pripravljal je rokopis za knjigo o terorju v Jugoslaviji. Obisk mi je vrnil na-mojem domu, odkoder sem ga odpeljal na Knežec k Borisu Kidriču, kjer sta se pogovarjala o položaju v Jugoslaviji, o terorju policije, o mučenju v zaporih in še o drugem. Ob povratku s Knežca v Rogaško Slatino mi je Adamič zaupal, da komaj čaka na odhod v Trst, da se vkrca na ladjo, saj je od raznih ljudi zvedel, da mu gori pod petami. O Adamiču in njegovem liku so se takrat razpisali napredni sloven- ski kulturni delavci. Pesnik Oton Župančič je na primer napisal v reviji^ Ljubljanski zvon sestavek »Adamič in Slovenstvo«. Ko je leta 1949 Louis Adamič vnovič prišel v Jugoslavijo, je obiskal tudi Rogaško Slatino in prišel k ugledni učiteljski družini Glinšek, s katerimi se je spoznal leta 1932. Tudi mene je povabil in ob snide nju mi je dejal, da je vesel, ker se spet vidiva. Zanimalo ga je tudi, če sem še delavec in kako se imam v novi družbi... Splošna stavka steklarjev Leta 1928 je bila splošna stavka vseh steklarjev Jugoslavije. Končali smo jo z zmago, večina steklar skih družin pa je bila izčrpanih, saj so bili njih hranitelji štiri mesece brez dela, sprejemali pa so le malenkostno podporo. Zmaga pa je pomenila enotnost vsega steklarskega delavstva, saj so od takrat veljale enotne tarife v vsej Jugoslaviji- O tej zmagi je komunistični publicist Franc Klopčič v ilegalnem partijskem tedniku »Enotnost« napisal 2. novembra 1928 v sestavku Kaj nas uči steklarski štrajk? » ... Delavci, razmišljajte o naukih! Po štirih mesecih štrajka so steklarski delavci Jugoslavije zmagali ...! Dandanes je redko slišati take besede, zato je tem bolj potrebno, da si to zmago ogledamo natančneje. Zato se vrnimo nekoliko nazaj! Ilegalno glasilo Enotnost je 21. oktobra leta 1926 objavilo dopis odbora steklarjev iz Zagorja, ki naznanja, da grozi redukcija tudi steklarjem. Teden dni pozneje pa je bil objavljen dopis o pogajanjih s firmo, katerim je prisostvoval tudi socialistični voditelj v Zagorju Čobal, ki je zagovarjal preseljevanje steklarjev v Hrastnik in v zvezi s tem dejal: .Gospod ravnatelj, ako ne gredo lepim potem, se jim pa mora ukazati!’ In res je sledil ukaz, saj je firma Abel d. d. odpustila pet steklarjev. S tem se je pričelo in pomeni uvod v stavko ...« Od tedaj je podjetje poldrugo leto nenehno pritiskalo. Poziva »Halbpart zu Dritt Stuhlarbeit!« (1. dva mojstra, 2. trije mojstri, 3. delo na klopi, kakor danes v steklarni!) se bodo dobro spominjali vsi zagorski steklarji. Pričelo se je priganjanje, fajranje, zaslužek pa je upadel polagamo, toda vsakih štirinajst dni. Steklarjem je grozila usoda rudarjev Trboveljske družbe. Prišlo je do spopada in do stavke, v kateri so stavkali steklarji iz vse Jugoslavije. Slovenski steklarji so ustvarili enotno fronto s srbskimi steklarji iz Paračina in ta enotna fronta je junaško vztra- jala do konca kljub nekaterih gnusnim figuram, kakršnim ne bi našli enakih na vsem Balkanu. Uspehe stavke bi lahko razčlenili takole: 1. Nobeden ni bil odpuščen z dela; nihče reduciran; vsi so ostali zaposleni! (Rudarji, pomislite že samo to!). 2. Plače se niso znižale (Kovinarji Kamnika, preberite!) Peči so delale približno z enakimi zmogljivostmi, kakor so delale pred redukcijami in pred preganjanjem delavcev! 3. Sprejeta in podpisana je bila sploh nova tarifa za vso steklarsko industrijo Jugoslavije. To novo tarifo so vzeli po modernejšem češkem sistemu! 4. Po tej novi tarifi so uvedli novo zaračunavanje storjenega dela, enostavnejše in manj prikladno za različne šikane, ki jih je imel prejšnji »šok sistem«! 5. Na tarifne postavke v novi tarifi je prišlo še 15 odstotkov povišanja! 6. Po tej novi tarifi je bila določena minimalna plača za vsakega .steklarja, ki je bila dnevno najmanj okroglo 100 dinarjev! 7. Do tedaj so steklarju priznavali samo produkt, ki je šel skozi brusilnico in ostajal sposoben za trg, pri čemer je steklar izgubljal do 25 odstotkov storjenega dela. Od tedaj naprej pa so steklarju priznavali od peči ves produkt, razen — seveda — slabega proizvoda! 8. Po novi tarifi je odpadla tudi prejšnja patriarhalna metoda, da mojster plačuje svojega pomočnika in odnašalca. Poslej je vsem trem plačevalo delo podjetje!« Potem je Franc Klopčič v svojem sestavku zapisal, da je bil s tem odstranjen vir, da se med steklarji vzgaja delavsko aristokracijo, socialno bazo reformizma, in pozval delavce: »Sodrugi delavci! Ta redka zmaga med nami proletarci je bila mogoča, ker je steklarje vodila prava stavkovna politika in taktika. V čem se to vidi? Vedeti moramo, da je steklarska industrija Slovenije v rokah trusta, ki ima svoje tovarne tudi v drugih državah. Ta trust je letos dobil v roke tudi steklarna v Paračinu. S tem je postal gospodar celokupne steklarske industrije Jugoslavije. Delniška družba Abel — nasledniki je zato hotela znižati plače steklarjem v Paračinu. Na to vest so skočili pokonci slovenski steklarji in si dejali: ,To je velika nevarnost, to se tiče tudi nas! Prihitimo na pomoč Paračincem,, ker tako bomo pomagali tudi samim sebi!' In kaj so storili steklarji v Sloveniji? Vložili so zahtevek za zvišanje plač do tiste višine, kakor jih imajo delavci v Paračinu! To je tista prava taktika! Ako kapitalist napade delavca v Srbiji, je ta napad naperjen tudi na tebe, slovenski delavec. Na pomoč, torej! Obenem so se seveda začele živahne zveze med Paračinom in steklarji v Sloveniji, kajti že prej so se nahajali v isti strokovni organizaciji ORS in enotna akcija je takoj stekla. Po razbitih pogajanjih se je začel štrajk in ugasle so vse steklarske peči v Jugoslaviji. In spet je sledila prava taktika: Ne samo štrajk ene same tovarne, kakor v Kamniku, kjer še delavci vse tovarne niso štrajkali! Ne samo štrajk v eni sami pokrajini, kakršen je bil štrajk rudarjev v Sloveniji leta 1923, temveč generalni štrajk delavstva vse steklarske industrije v vsej državi...!« Potem pa je Klopčič še pripisal: »Danes vladajo v kapitalističnem svetu trusti. Z njimi se da govoriti le v podobi generalnih štraj-kov. V tem spoznanju je Delavsko kmetski list pred leti zagovarjal generaliziranje akcije, pa so mnoge Amsterdamce izključili iz strokovnih organizacij prav zaradi takega stališča. Danes, deset let po vojni, se nam nalaga popolnoma drugačna stavkovna politika, kakor so jo pred vojno vodili razni Kopači, Mihevci, Petejani, ki bi še danes radi premlevali zastarele metode, služeč pri tem kapitalističnim tru-stom. To so nauki steklarskega štrajka! Za steklarsko delavstvo še boj ni končan, kajti kapital, trust bo znova prišel s poslabšanjem položaja. Zgodilo se bo to z uvedbo novih strojev, s takozvano racionalizacijo. Že sam fakt, da steklarna v Zagorju neha obratovati in da se produkcija koncentrira okrog modernejših peči v Hrastniku in Paračinu, je prvi korak racionalizacije. Zaradi tega steklarji, vsi do zadnjega v strokovno organizacijo, kajti čakajo Vas boji.« Konec sestavka se je France Klopčič podpisal s »Kiveš«, ker je bila obrnjena besedna končnica njegovega psevdonima »Boljševik«! Štrajk v Rogaški Slatini so vodili in se pogajali s podjetjem Franc Jugovar in Franjo Lipovšek za steklarje, Franc Slatinšek starejši pa za steklobrusilce. Po končani stavki je steklarna jeseni 1928. leta prenehala obratovati, steklarji in brusilci pa so se za nekaj časa preselili v Hrastnik in Paračin... V steklarskih pečeh je znova zagorelo in življenje je spet teklo svojo normalno pot po štirimesečnem počivanju. Znova se je pričelo družabno življenje v Rogaški Slatini v delavskem kulturnem društvu »Svoboda«. (Se bo nadaljevalo!) RAZPIS ZA NAJBOLJŠE SESTAVKE O STEKLARNI Podelili bomo tri nagrade! Štirje meseci nas ločijo od pomembne obletnice za našo tovarno. Slavili bomo naš zlati jubilej — 50. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti bomo z raznimi prireditvami dali svoj prispevek tej proslavi. Tudi v uredništvu »Steklarja« smo premišljevali o tem, kako bi članom naše delovne skupnosti in drugim ponudili priložnost, da se na nek način vključijo v to naše, bližajoče slavje. Najbolj primemo se nam je zdelo, da razpišemo natečaj za najboljši spis o naši delovni skupnosti. Prepričani smo namreč, da je med sodelavci veliko takšnih, ki bi radi vzeli pero v roke in napisali kaj zanimivega, toda zaradi — vsaj po naši sodbi — neupravičene in nepotrebne sramežljivosti rajši ostanete neodkriti! Upamo, da nam ne boste šteli v zlo, če ob tej priložnosti izrazimo prepričanje, da bo tokrat pregnan vsak zadržek, ki vam je bil na poti, iz brezimnosti. V pričakovanju, da tako tudi bo, smo se odločili, da vašo prizadevnost nagradimo. Poleg običajnega honorarja, ki ga prejemajo vsi naši sodelavci, bodo pisci treh najboljših sestavkov deležni še telih nagrad: 1. nagrade v znesku 500 dinarjev, 2. nagrade v znesku 300 dinarjev in 3. nagrade v znesku 200 dinarjev! Prosimo vas, da za natečaj svojih sestavkov ne podpisujete s pravim imenom, temveč z izmišljenim imenom. Prispele prispevke bomo objavili v novembrski, decembrski in januarski izdaji »Steklarja«, posebna žirija pa bo po izidu januarske izdaje izbrala najboljše tri. Imena nagrajencev bomo objavili v februarski izdaji. * Svoje prispevke pošiljajte na naslov: uredništvo »Steklarja«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica Talcev 1 — s pripisom: »Najboljši spis«. Pričakujemo veliko vaših spisov! UREDNIŠTVO ZA LJUBITELJE LIKOVNE UMETNOSTI Uspela razstava Uspehom na področju slikarstva je Marjan Prisiček iz Steklarske šole dodal še enega. Pred kratkim je bila to razstava njegovih del v viteški dvorani gradu Štatenberg pri Makolah. Bila je toliko pomembnejša, ker je bila v času tradicionalnega, tokrat že trinajstega srečanja pisateljev, pesnikov, prozaistov, literarnih teoretikov in esejistov iz vse Jugoslavije in iz zamejstva. Marjan Prisiček je razstavljal od 6. do 13. septembra. Veliko obiskovalcev se je tako seznanilo z njegovimi deli. Med obiskovalci so bili tudi udeleženci simpozija, kakor tudi številni gostje, ki so letovali v Štatenbergu ter številni domačini in okoličani. V veličastni viteški dvorani je bilo razstavljenih več kot 30 del v olju. Iz njih vejejo avtorjeva toplina in ljubezen do domačega kraja — Kozjega — in njegove okolice. Razstava odkriva dve plati Prisičkovega ustvarjanja. Tako se v prvem delu ogreva za motive iz narave, medtem ko je drugi del ■posvečen sodobnejšemu slikarstvu, kjer prevladujejo linije, združene z zanimivo podobo. Mnogi Marjana Prisička dobro poznamo, saj nam je bil učitelj in usmerjevalec na področju likovne umetnosti, kljub temu pa je prav, da ga predstavimo tistim, ki ga poznajo manj. Rodil se je 24. februarja 1921 v Kozjem, ki je skozi vse obdobje njegovega ustvarjanja globoko vtisnjeno na platna njegovih del. Osnovni Marjanov poklic je slikar in pozlatar. Ljubezen do ustvarjanja na platnu pa ga je pripeljala tudi v svet oljne tehnike, kateri ostaja zvest še danes. Od leta 1950 je zaposlen kot oblikovalec v steklarstvu, zadnjih dvajset let pa je oblikovalec in učitelj risanja v Steklarski šoli. študiral je na oddelku za likovni pouk Pedagoške akademije v Mariboru pri profesorju Pandurju, Kavčiču in Koresu. Pomembnejše razstave je imel v Rogaški Slatini, Celju, Bistrici ob Sotli, Kozjem, Velenju, Domžalah, Ljubljani, Beogradu, Gradcu, Seli-šču, Radgoni in v Štatenbergu. Kljub privrženosti oljni tehniki zelo rad seže tudi po akvarelu in grafiki. VIKTOR HORVAT Gledališče vabi Slovensko ljudsko gledališče Celje razpisuje abonma za sezono 1976/1977 in vljudno vabi vse dosedanje abonente naj abonma ohranijo. Tiste, ki bi se radi vpisali na novo in si tako zagotovili stalni sedež v gledališču, pa vabi, naj izkoristijo ugodnosti abonmaja! Cena abonmaja je od 75 do 125 dinarjev za sezono. Prevoz v gledališče je brezplačen, ker ga plača kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah! V sezoni 1976/77 si boste mogli ogledati tale dela: 1. Salemske čarovnice 2. Moška zadeva 3. Lepi časi, zlati krasi 4. Gospod Puntila in njegov hlapec Matti 5. Maratonci tečejo častni krog 6. Zgodba o tovarišu Titu 7- eno predstavo Slovenskega gledališča Trst Upamo, da se boste vsi abonenti iz pretekle sezone ponovno prijavili, pričakujemo pa še novih vpisov! V steklarni se prijavite Citi Novak, najpozneje do 10. novembra! ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 33 Med reševalce nagradne križanke št. 33 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer takole: 1'. nagrada 70 dinarjev 2. nagrada 50 dinarjev 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitev križanke pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar« steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Tržišče ali pa jih vrzite v nabiralnik pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele do 16. novembra! Ne pozabite na pisemski ovitek pripisati »Nagradna križanka 33«! Prijetno razvedrilo in srečno pri žrebanju! Za nagradno križanko št. 32 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado dinarjev 70 Milki Plemenitaš, 2. nagrado 50 dinarjev Reziki Obradovič in 3. nagrado 30 dinarjev Francu Brdniku. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke št. 32: Kavati-na, ataka, amarilis, teran, rotor, spirala, trema, dialog, m, Otranto, narod, tip, Aalto, ned, Ezop, largo, Ito, kela, Ontarijec, aroganca, obala. Popravek V septembrski izdaji »Steklarja« se nam je v Jugovarjevih spominih vrinila netočnost, saj smo na 11. strani v drugi vrstici v drugi koloni zapisali: » ... Večer, preden so ga zaprli, je prišel Boris Kidrič k nam in nas povabil, naj gremo z njim na Knežec ...«. Moralo pa bi pisati: »Nekega večera, preden so ga zaprli, je prišel Boris Kidrič k nam in nas povabil, naj gremo z njim na Knežec«. Prosimo bralce in tovariša Ju-govarja, naj nam oprostijo mali spodrsljaj! UREDNIŠTVO STEKLAR /ZlOČčK MEKATER/H DREVES SLO V. Druž&e-kopol/t. De//tvec CE#AA/ci\ PRoSTOR> POVRS/V/J R/b/ska mreža /ZDELOVAL E c SL ASC/C MPIOVAC /tal/ja IAHKA KP/za/JKA MESTO A'A OBALI /stre til EMOLO- G/ja T/GL/PA PR/ ČE7V0PP! MKALWCA M£ž>MEb SOipČ/P£ PUSA7 pah/st Cä0Jt/s) /taL JAMSKO MESTO PRESTOL///- y0Cu//>/- /PAMOiT, ZAVEST, fJAUK VERSR/ OBRED - Peg/str/-RA/Z /zUM MATER/AL ZA pokr/vaku etre// /TAL. pevka C a sta) PlA/JlNA PR/ GORMJEm GRADU PL/A/ V GOSPO-D/a/jStVU KOT GOR/UO Pet/ del. TUJE Z. /ME - EVROPSKA Država MAJŽ>A Potokar ruska Z/JAK ZA astat /VAZ/V ZA PRAŠIČA z/VAK z4 ERQ>/j lOVSK/ PIE A/ MOŠKO /ME STEKLAR KARA D— K S7ESAM0- v/K PROSVET/L/ Delavec POSUŠENA trava ODMEV, ORJEK važa/A 2AČ/M&A VEL/KOST P/SAHA ZGOMA KMET/JSJC, KOM 6 /MAT ORG A Al 'Slu HA STAR SlOVAAl 1 -- metal KOVA/JJE Z/VA K za RADU GESTA V/L KUß- ke/jguru Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter. glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 • Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2.000 izvodov • Tiska CGP Delo Ljubljana.