priprava ostanjeve Slovenski, l med j APIS ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82, faks: (01) 755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 apis.md@siol.net AŽ-PANJI 10-SATNI TRIETAŽNI AŽ-PANJ SATNIKI: AŽ-VRTAN, PREDELAVA LEPLJEN, VOSKA V ZBIT SATNICE SAMO 0,95 EUR/KG LR-STANDARD LR 2/3 A PRASILCEK AŽ 5- IN 7-SATNI GRELNIKI ZA KAKOVOSTNA RSF-MED 187 EUR TOČILA STANDARDNI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE IN DVOTRETINJSKI 250 g RSF 4,8 EUR LR-PANJ 250 g CINK 2,5 EUR Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,95 EUR/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 oC. ■ Odkupujemo vosek (do 5,5 EUR/kg). ■ Z veljavno čebelarsko izkaznico priznamo 4 % popust pri nakupu v vrednosti več kot 50 EUR (z izjemo izdelkov v akciji). Popusti se ne seštevajo. Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Trgovina in proizvodnja: Opekarska 16 na Vrhniki Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. Prodamo čebelje družine na AŽ-satih. Delovni čas: od pon. do čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU IZDELUJEMO: - hladno valjane satnice - žične matične rešetke - rogljičene satnike AŽ - satnike LR, LR 2/3 - testne mreže - plastična obešala - plastična razstojišča -kovinska rastojišča KANTICA - PITALNIK 5L " kozice 11 in 14 Satne - usipalnike lesene - plastične odtočne pipe - lovilce rojev-lesice - smukalce za cvetni prah - zaščitne obleke in rokavice -čebelarske lopatke prečne zapore - vijake za prečne zapore - dvo in tro satne panjičke -izolacijske kasete (eno ali dvo satne) TESTNA MREŽA UVODNIK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! KAZALO ■ * UVODNIK W Jure Justinek 233 OHRANIMO ČEBELE 234 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebelje paše so pri nas iz leta v leto revnejše. Vse pogosteje opažamo hitro menjavanje vremena, podnebne spremembe, nenadne vdore hladnega zraka in lokalne ekstreme. Poleg takšnih neugodnih razmer za čebelarjenje in dobro čebeljo pašo pa se je v zadnjih letih pojavilo tudi kar nekaj novih rastlinskih bolezni in škodljivcev, npr. kostanjeva šiškarica, ki se je samo v dveh letih razširila po vsej državi. Goriški čebelarji so pristojne institucije že pred leti opozarjali, da novi škodljivec povzroča velikansko škodo na kostanju, a so naleteli na gluha ušesa. Sledila je invazija kostanjeve šiškarice po vsej Sloveniji, zato je kostanj hudo ogrožen, s tem pa je ogrožena tudi kostanjeva paša, ki je bila do nedavnega pri nas najzanesljivejša. Škoda, ki jo šiškarica povzroča na drevesih, je zelo velika. Napadena kostanjeva drevesa so polna šišk, to pa rastlino izčrpava in slabša njeno fiziološko stanje, zato je manj cvetov, listov in tudi plodov. Izstopne rane šiškarice na drevesih kostanjev so vstopna točka za glivice, ki povzročajo kostanjevega raka. Vse skupaj vodi v propad drevesa. Odziv pristojnih služb na poziv k reševanju tega problema je za zdaj hladen. Kostanjevo šiškari-co bi bilo mogoče preprosto do neke mere za-treti z uvozom parazitske osice, ki je njen naravni sovražnik. Naši sosedje Italijani in Hrvati so parazitsko osico že naselili in opažajo dobre rezultate. Poskusno so jo naselili tudi na Madžarskem. V Italiji obstajajo celo inštituti, v katerih gojijo parazitske osice in jih kar prek spleta prodajajo po svetu. Kljub temu da se bo po mnenju strokovnjakov parazitska osica z naravno širitvijo naselila tudi pri nas, pa naj bi se to zgodilo šele čez pet ali šest let, ko bo škoda na kostanju že katastrofalna. Zato se upravičeno sprašujemo, zakaj je ne naselimo tudi mi. V zvezi s tem je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije nedavno potekal sestanek, na katerega smo bili vabljeni tudi predstavniki Čebelarske zveze Slovenije. Kot so povedali, so bile študije glede naselitve parazita že opravljene, izdano Fotografija na naslovnici: Čebele, živali sonca. Sončnica (Helianthus annuus) ponuja čebelam zelo dobro medičinsko in pelodno pašo. Foto: Darko Brenko Nataša Lilek: Zagotavljanje čistosti cvetnega prahu in obdelava s sušenjem 236 Vlado Auguštin: Pregled čebeljih družin in priprava na prezimovanje 238 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Strokovna razprava o pridobivanju medu 240 Tomaž Samec: Izkušnje pri pridobivanju propolisa v letu 2013 241 Franc Šivic in Marko Borko: Novice iz sveta 242 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Prof. Vladimir Fajdiga: Selitev čebel iz AŽ- na LR-sate Marjan Debelak: Moje ljubiteljsko »AŽ-maksi« čebelarjenje ALTERNATIVNI OPRAŠEVALCI 244 245 247 APITERAPIJA 248 DELO ČEBELARJA Andreja Smrdelj: Čez poletje nikakor ne smemo pozabiti na vodo! 251 ZDRAVJE ČEBEL Suzana Skerbiš, dr. vet. med.: Čebelarji moramo biti dobri diagnostiki 252 VPRAŠANJA IN ODGOVORI 255 ČEBELJE PAŠE 256 ZGODOVINA ČEBELARSTVA 257 MLADI ČEBELARJI 258 DOGODKI IN OBVESTILA 259 OBVESTILA ČZS 261 MALI OGLASI 268 V SPOMIN 271 INDEX UVODNIK Jure Justinek SAVE THE BEES 233 234 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Nataša Lilek: Ensuring the Purity of Pollen and Processing by Drying 236 Vlado Auguštin: Review of Bee Colonies and Preparation for Overwintering 238 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Panel Discussion on Obtaining Honey 240 Tomaž Samec: Experience in Obtaining Propolis in 2013 241 Franc Šivic and Marko Borko: World News 242 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE Prof. Vladimir Fajdiga: Migrating Bees from AZ- to LR-Combs 244 Marjan Debelak: My Hobby »AZ-maksi« Beekeeping 245 ALTERNATIVE POLLINATORS 247 APITHERAPY 248 BEEKEEPER'S WORK Andreja Smrdelj: We Must Not Forget About the Water During the Summer 251 BEES' HEALTH Suzana Skerbis. DVM: Beekeepers have to be Good Diagnostics 252 Q&A 255 HONEYBEE FORAGE 256 HISTORY OF BEEKEEPING 257 YOUNG BEEKEEPERS 258 NEWS AND EVENTS 259 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 261 SMALL ADS 268 IN MEMORIAM 271 je bilo pozitivno mnenje, prav tako je bila pripravljena vsa dokumentacija za uvoz, vendar se je zataknilo pri Zavodu za varstvo narave, na katerem se sklicujejo na načelo previdnosti in uvoza ne dovolijo. Tako je vsa zadeva padla v vodo in eno leto je izgubljeno, kajti zaradi razvojnega ciklusa osice bo uvoz spet mogoč šele marca in aprila prihodnje leto. Na sestanku je bil sprejet sklep o imenovanju delovne skupine, ki bo preučila vse možnosti ter o tem poročala do konca tega leta. Delovno skupino bo imenoval minister za kmetijstvo in okolje, Čebelarska zveza Slovenije pa je predlagala, naj bi vanjo vključili tudi čebelarje. Ob vsem tem človek dobi občutek, da v Sloveniji vsak problem še bolj zakompliciramo in odločamo toliko časa, da je na koncu za vse dobre ukrepe že prepozno, potem pa rešujemo, kar se rešiti da. Če namreč prihodnje leto ne bo uvoza osice, ki bi pa-razitirala kostanjeve šiškarice, bo škoda že skoraj nepopravljiva. In ko bo osica iz Italije in Hrvaške po naravni poti vendarle prišla v Slovenijo, bo trajalo nekaj let, preden si bo kostanj toliko opomogel, da bo znova postal ena izmed gospodarsko najpomembnejših čebeljih paš. Za zdaj nam torej ne preostane drugega kot upati, da se bo prihodnje leto končno nekaj premaknilo, kajti v nasprotnem bomo ob kostanjevo pašo... Jure Justinek, vodja ONS OHRANIMO ČEBELE Vabilo na setev ajde v okviru projekta - kar sejemo, to žanjemo« » Od setve do Julija letos bomo v okviru projekta »Od setve do žetve - kar sejemo, to žanjemo« skupaj s Centrom biotehnike in turizma Grm Novo mesto organizirali setev medovite ajde. Vabimo vas, da tudi vi postanete del tega dogodka! Setev ajde bo potekala 7. julija 2014 ob 11. uri na zemljišču v lasti šole Grm Novo mesto. Ponosni sejalec medovite ajde bo predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Mitja Bervar. Vabimo vas, da tudi vi postanete del tega dogodka. Pred tem bo ob 10. uri novinarska konferenca, na kateri bodo g. Marko Alauf, podpredsednik ČZS, g. Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, g. Tone Horvat, direktor zavoda Grm Novo mesto, g. Alojzij Muhič, župan mestne občine Partnerji v projektu »Od setve do žetve - kar sejemo, to žanjemo« «C* BUJTEHmSKI f CBÄEAiWLQ Novo mesto in g. Marko Hrastelj, predstavnik zavoda Grm Novo mesto medijem predstavili pomen ajde za kmete, čebelarje kot tudi končne porabnike. SKUPAJ LAHKO NAREDIMO POMEMBEN KORAK K OHRANJANJU NARAVE IN ČEBEL! Vljudno vabljeni! Vljudno vabljeni tudi na ogled cvetočega polja dišeče ajde, ki bo 24. avgusta ob 12.30 na sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Septembra bomo na Šoli za hortikulturo in vizualno umetnost Celje poželi ajdo (o točnem datumu vas bomo obvestili v prihodnji številki Slovenskega čebelarja), sklepna prireditev pa bo na sejmu Narava in zdravje. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Ponosni »botri« nakupa semen ajde za srednje kmetijske šole Trajnice golob-klanCič tf ATOTECH Dergan, razvoj in svetovanje, d. o. o. M medium tisk & design B OHRANIMO CEBELE Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev ČZS, JSSČ je skupaj z več kot 70 čebelarskimi društvi iz vse Slovenije pripravila Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Cilja dogodka sta bila izobraževanje in informiranje splošne javnosti o pomembnosti čebel in čebelarstva. Čebelarsko dejavnost smo predstavili lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim združenjem ter tudi širši javnosti, ob tej priložnosti pa smo prikazali postopek pridobivanja medu ter čebelje pridelke in izdelke. Za obiskovalce smo pripravili pokušnje medu in izdelovanje svečk iz voska. Poudarili smo vlogo kranjske čebele kot pomembne opraševalke za kmetijstvo in pridobivanje hrane. Zahvaljujemo se vsem ČD, ki so sodelovala pri organizaciji Dneva odprtih vrat slovenskih čebelarjev ter s tem podprla prizadevanja za razvoj našega čebelarstva in ohranitev kranjske čebele kot pomembne opraševalke različnih rastlin, izjemno pomembne tudi za lokalno samooskrbo s hrano. Na spletni strani ČZS so zbrani nekateri vtisi z Dneva odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Dnevi odprtih vrat na ČZS Čebelarska zveza Slovenije je v dneh od 19. do 23. maja odprla svoja vrata osnovnošolcem in otrokom, ki obiskujejo vrtec, zato so se Tedna odprtih vrat udeležili predvsem učenci nižjih razredov osnovnih šol in skupine malčkov iz vrtcev. Glede na čas, ki so ga imele na voljo, in glede na zanimanje otrok so si skupine izbrale različne programe. Popeljali smo jih po poti slovenskega čebelarstva in kranjske sivke v okolici Čebelarskega centra, jih seznanili s tradicijo slovenskega čebelarstva, z našo avtohtono čebelo kranjsko sivko, z bivališči čebel, alternativnimi opra-ševalci, s čebeljimi pridelki in z medovitimi rastlinami, poudarili smo pomembnost čebel za okolje ... Otrokom smo predstavili vlogo čebele in njene koristi, poskusili so različne vrste medu, se seznanili s čebeljimi pridelki, po svoji izbiri pa so si lahko ogledali še film ali na delavnici izdelovali svečke. Otrokom smo predstavili znova oživljen žig čebelice, ki se ga dobro spominjajo nekoliko starejše generacije. Naši najmlajši obiskovalci so z zanimanjem poslušali predstavitve, se sladkali z medom in odšli domov s svečkami, ki so jih izdelali sami. Naj tudi naši otroci spoznajo lepote čebelarstva! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Medvode - šola, prijazna do čebe v Če sodimo po odzivih osnovnih šol, mentorjev in predvsem učencev, kranjski čebeli v mestu dobro kaže! Sodelavci pri projektu, ki je potekal v organizaciji ČZS in BTC City Ljubljana, smo bili navdušeni nad dejavnostmi in trudom, ki so ga šole prikazale v natečaju za izbor do čebel prijazne šole. Po pregledu predstavitev smo v ožji izbor uvrstili OŠ Martina Krpana, OŠ Bi-čevje, OŠ Medvode in OŠ Ivana Cankarja Vrhnika ter jih predzadnji teden junija tudi obiskali. Ob terenskem ogledu smo preverjali in ocenjevali izvirnost, ustvarjalnost, celovitost, prostorsko umestitev, dejavnosti, ki jih izvajajo na šoli, iniciativnost mentorjev in učencev ter prostorske razmere za postavitev čebelnjaka. Vsem tem merilom je najbolj ustrezala OŠ Medvode, ki si je tako prislužila naziv Do čebel prijazna šola. Vsem so- delujočim šolam, mentorjem in učencem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in želimo, da bi še naprej ostali tako dejavni. Barbara Dimc Klin d.o.o. Logatec tj Mobilni telefon I E-mail 041-740-421 cebelarskaoprema@gmail.com IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Specifikacija • Material: inox, nerjaveča pločevina • Metlice: konjska žima •Pogon: 2 motorja, brez jermenov • Obrati: možnost nastavljanja • Napajanje: 12V (možnost 230V) Zagotavljanje čistosti cvetnega prahu in obdelava s sušenjem Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si Prebiranje cvetnega prahu Cvetni prah osmukanec, ki ga pridobivamo za prehrano ljudi, ne sme vsebovati nečistoč. Nečistoče v cvetnem prahu so delci čebel, mrtvice, delci voska, rastlin ali drugih insektov, pa tudi delci morebitne poapnele zalege. Oslabljene družine s poa-pnelo zalego je treba izločiti iz pridobivanja cvetnega prahu, saj je lahko dnevni pridelek zelo onesnažen z mumijami ličink. Ker je cvetni prah tudi hrana voščene vešče, je v njem mogoče najti tudi delce vešč in njihovih ličink ali jajčec. Vse takšne nečistoče moramo iz cvetnega prahu obvezno odstraniti. To storimo takoj po odvzemu cvetnega prahu, najpogosteje z ročnim prebiranjem. Posušen cvetni prah je mogoče očistiti tudi v posebnih zračnih čistilnikih, ki s pomočjo zraka ločujejo nečistoče od cvetnega prahu, vendar teh pripomočkov pri nas po doslej znanih informacijah ne uporabljamo. Seveda je pri uporabi takšnih čistilnikov treba skrbeti tudi za njihovo ustreznost, saj mora biti tako čistilnik kot zrak s katerim prepihujemo cvetni prah čist - torej brez primesi, kot so prah, bakterije itd. Ker so nekatere nečistoče lahko zelo majhne, ni odveč, da cvetni prah na koncu pregledamo še s povečevalnim steklom. Pri ročnem odstranjevanju nečistoč si lahko pomagamo z uporabo pincet, žličk in podobnih prebiralnih pripomočkov. Seveda pri tem delu ne smete pozabiti na osebno higieno in čiste roke. Sušenje cvetnega prahu Svež cvetni prah vsebuje približno 20-30 odstotkov vlage, zato je ob neprimernem skladiščenju bolj dovzeten za mikrobiološko kvarjenje. Zaradi obstojnosti in lažje distribucije večina čebelarjev cvetni prah obdela tako, da ga posuši, saj je takšnega tudi lažje skladiščiti. S sušenjem cvetnega prahu iz njega odstranimo odvečno vlago. Za zagotavljanje mikrobiološke neoporečnosti cvetnega prahu sta zelo pomembna dnevno pobiranje in ustrezna higiena osmukalnih predalčkov. Cvetni prah je ne glede na nadaljnjo obdelavo (sušenje, konzerviranje z medom) priporočljivo po odvzemu vsaj za 24 ur postaviti v zamrzovalnik, saj s tem upočasnimo razvoj mikroorganizmov v njem. Čebelarje največkrat zanima, kako ugotoviti, ali je cvetni prah ustrezno posušen. Žal na to vprašanje * svetovalka JSSČ za zagotavljanja varne hrane Neprebran osmukanec vsebuje vidne nečistoče, družine s poapnelo zalego izločimo iz pridobivanja osmukanca. ni enotnega odgovora, saj je čas sušenja odvisen od začetne vsebnosti vlage v cvetnem prahu, ta pa je odvisna od geografskega območja, letnega časa, vremenskih razmer, vrste rastline in načina pridelave cvetnega prahu, tako da je zelo različna celo med posameznimi družinami na istem stojišču. V laboratoriju vsebnost vode v cvetnem prahu najpogosteje določamo s sušenjem v sušilni omari do konstantne teže, lahko pa tudi po Karl-Fischerjevi metodi (klasična titracijska metoda v analitični kemiji za določanje količine vode v vzorcih). V praksi suhost najpogosteje preverjamo tako, da grudice cvetnega prahu povaljamo med prsti, in če se te med seboj ne sprije-majo več, je cvetni prah dovolj posušen. Vpliv sušenja na kakovost cvetnega prahu S sušenjem cvetnega prahu zmanjšamo vsebnost vode v njem z začetnega stanja na približno 6-8 odstotkov. Pri tem moramo biti previdni, kajti cvetni prah, ki vsebuje manj kot 6 odstotkov vode, je preveč suh in manj sprejemljiv s senzoričnega vidika. Če je vsebnost vode v cvetnem prahu večja kot 10 odstotkov, pa obstaja nevarnost, da bo začel fermentirati. Pri sušenju cvetnega prahu moramo paziti tudi na to, da postopek poteka pri znani in nadzorovani temperaturi zraka. Na splošno velja pravilo, da cvetnega prahu nikakor ne smemo sušiti pri temperaturi, višji od 40 °C. Vendar se v različni tuji strokovni literaturi pojavljajo dileme tudi glede ustreznosti sušenja cvetnega prahu pri tej temperaturi. Previsoka temperatura namreč povzroči uničenje beljakovin in bioaktivnih sestavin (npr. encimov, itd), torej slabo vpliva na kakovost cvetnega prahu. Zaradi tega ga nikoli ne sušimo neposredno na soncu, saj lahko temperatura precej preseže 40 °C. Za sušenje zato priporočajo uporabo toplotnih komor ali pečic, v katerih vlaga kontinuirano izhlapeva. Številni čebelarji za ta namen uporabljajo tudi komore oz. sušilnike za sušenje sadja. Tuje raziskave o obdelavi in shranjevanju cvetnega prahu Večina dozdajšnjih raziskav o vplivu načina shranjevanja in obdelave cvetnega prahu na njegovo kakovost je bila opravljena v tujini. Vpliv različnih metod obdelave cvetnega prahu na njegovo kakovost so testirali na Poljskem. Preverjali so kakovost in ohranjanje bioloških sestavin cvetnega prahu, ki je bil po odvzemu obdelan s sušenjem pri 40 °C, liofiliziran in zamrznjen. Izmed vseh načinov obdelav sta se kot najslabša izkazala liofilizacija in sušenje pri 40 °C. Liofilizacija je industrijski postopek zamrznitve pri nizki temperaturi pod vakuumom, tega načina pa čebelarji ne uporabljajo za obdelavo cvetnega prahu. V cvetnem prahu, obdelanem z liofi-lizacijo, so poljski raziskovalci ugotovili nižjo vsebnost vitamina C in provitamina A. Še občutnejšo slabšo kemično sestavo pa je povzročila obdelava cvetnega prahu s sušenjem pri 40 °C. Kot postopek obdelave oz. shranjevanja cvetnega prahu se je najbolj izkazalo zamrzovanje pri temperaturi od -18 do -25 °C. Ker zamrzovanje cvetnega prahu ni povzročilo nikakršnih kemičnih sprememb, so raziskovalci kot najprimernejši način shranjevanja cvetnega prahu priporočili prav zamrznitev. Tudi raziskava, ki so jo izvedli v Braziliji, je pokazala, da cvetni prah osmukanec po šestih urah sušenja pri 45 °C izgubi velike količine vitamina E, beta karotena in tudi provitamina A (izgube so bile od 15 do 25 odstotkov). Poročajo pa tudi o zmanjšani an-tioksidativni učinkovitosti. Tudi španska raziskava je pokazala, da je za ohranitev kemičnih in bioloških lastnosti cvetnega prahu osmukanca tega bolje zamrzniti kot sušiti v električni pečici. Najboljša alternativa - zamrzovanje Večina strokovnjakov, ki so preučevali možnosti obdelave cvetnega prahu, priporoča sušenje peloda pri čim nižji temperaturi (do največ 30 °C), kot najboljšo alternativo pa svetuje zamrzovanje. Seveda pa drugi način povzroča kar nekaj težav, še posebej, če čebelar svoje pridelke prodaja na tržnicah in različnih drugih promocijsko-prodajnih mestih. Zaradi mikrobiološke občutljivosti od-mrznjenega cvetnega prahu ne smemo znova zamrzniti, to pa seveda otežuje distribucijo tako shranjenega peloda. Odmrznjen cvetni prah je treba hraniti v hladilniku in ga tudi čim prej porabiti. Pravilno posušen cvetni prah je uporaben do 24 mesecev, če ga hranimo v hladnem, suhem in temnem prostoru, vendar ga je pri dolgotrajnejšem skladiščenju priporočljivo postaviti v hladilnik. Cvetni prah shranjujemo samo v embalaži, primerni za živila. Po navadi so to stekleni kozarčki ali polietilenske vrečke za živila. Opredelitev kakovostnih meril za cvetni prah Niti v Sloveniji niti nikjer drugod v svetu za zdaj še ne obstaja pravilnik, ki bi urejal oz. določal kakovostna merila za cvetni prah. Kljub temu pa so nekatere države sprejele svoje nacionalne standarde glede vsebnosti vode v cvetnem prahu. Tako npr. posušen cvetni prah v Braziliji lahko vsebuje največ 4 % vode, v Švici in na Poljskem največ 6 %, v Urugvaju največ 8 % in v Bolgariji največ 10 %. Leta 2008 je skupina strokovnjakov, ki deluje v okviru Mednarodne komisije za med (IHC) in ki se ukvarja s cvetnim prahom, predstavila predlog mednarodnih meril kakovosti za posušen cvetni prah, ki ga najpogosteje uporabljamo v prehrani ljudi. Predlagali so minimalne vsebnosti beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob ter najvišjo vsebnost pepela in vode. Žal so podatkovne baze o kemični sestavi cvetnega prahu v različnih državah še zelo slabe, zato bo treba do napredka na tem področju pozornost nameniti predvsem preučevanju kemičnih lastnosti cvetnega prahu. J Viri: Bogdanov, S. (2012): The Bee Pollen Book. Chapter 1. www.bee-hexagon.net, str. 1-13. Božnar, M., in sod. (2011): Cvetni prah. V: Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje. Zdešar, P. (ur.). Brdo pri Lukovici: ČZS, str. 324-333. Campos, M., in sod. (2008): Pollen composition and standardization of analytical methods. Journal of Api-cultural Reasearch and Bee World, let. 47, št. 2, str. 156-163. De Melo Pereira, I. (2008): Stability of antioxidant vitamins in bee pollen samples. Sao Paolo: Pharmaceutical Science School Sao Paolo University, str. 90. Dominguez-Valhondo, D., Gil, D. B., Hernandez, M. T., Gonzalez-Gomez, D. (2011): Influence of the com- Sušilnik za cvetni prah s predalčki cvetnega prahu mercial processing and floral origin on bioactive and nutritional properties of honeybee-collected pollen. International Journal of Food Science and Technology, let. 46, St. 10, str. 2204-2211. Szczesna, T., Rybak, H., Skowronek, W. (1995): Alterations in the chemical composition of the pollen loads stored under various conditions: I, III, IV. Pszczelnicze Zeszyty Naukowe, let. 40. Šivic, F., Tome, A. (2008): Tehnika pridobivanja cvetnega prahu. V: Cvetni prah. Kandolf, A. (ur.). Brdo pri Luko-vici: ČZS, str. 13-24. V7n Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Nagonska priprava čebel na zimo Čebele po svojem naravnem nagonu zgodaj zaslutijo bližajočo se zimo. Hkrati z usihajočo pašo tako matica že julija zmanjša zaleganje, čebele delavke pa avgusta preženejo trote, da jim ti po nepotrebnem ne odžirajo hrane, s katero je treba varčevati za dolgotrajno zimo. Obseg celotnega čebeljega gnezda se skrči v tisti del panja, v katerem nameravajo čebele prebiti zimske mesece. Vse špranje in reže v stenah panja čebele skrbno zadelajo s smolo ali zadelavino, da ni prepiha. Pred začetkom priprave čebelje družine na zimo je treba vedeti, kakšno je stanje v družini. To ugotovimo s podrobnim pregledom, ki ga opravimo konec julija ali morda v začetku avgusta. Točen začetek del moramo ugotoviti čebelarji sami, odvisen pa je od paše v okolici, saj se čebele same nagonsko pripravljajo na zimo, ko usahne zadnja paša. Vzreja zimskih čebel Poglavitna naloga čebelarjev v tem obdobju je kakovostno vzrediti čim večje število zimskih čebel. Te so genetsko oblikovane tako, da živijo dlje, saj zelo malo delajo, zaradi tega pa porabijo petkrat manj hrane kot čebele drugih generacij. Ker svoje življenjske energije ne uporabljajo za hranjenje zalege ter za prinašanje vode, nektarja in cvetnega prahu, ostanejo fiziološko mlade. V primerjavi s čebelami drugih generacij njihov organizem vsebuje manj vode ter več beljakovin in suhih snovi. Te hranljive snovi izločijo iz svojega organizma spomladi, ko ob vzreji prve zalege v naravi primanjkuje cvetnega prahu. Temeljna in poglavitna naloga vsakega čebelarja je zato ohraniti zdravje, življenjsko in delovno sposobnost zimskih čebel. Kako nam bo to uspelo, je odvisno od našega čebelarskega znanja in marljivosti. Če zamudimo pravočasno pripravo čebeljih družin za zimo, bomo obremenili zimske čebele, zato bodo te izčrpane že ob zazimitvi, takšne pa ne * svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja bodo mogle optimalno sodelovati pri zgodnjespo-mladanskem razvoju čebelje družine. Da bi bili čebelarji pri tej nalogi čim bolj uspešni, moramo ob julijskem točenju medu v panju pustiti vsaj nekaj kilogramov medenih zalog, takoj po točenju čebele v čim večji meri očistiti varoj ter jih tako ohraniti pri dobrem zdravju in v maksimalni fizični kondiciji. Ob morebitni avgustovski suši in brezpašni dobi pa je treba čebelje družine dražilno krmiti in tako ustvariti razmere za neprekinjeno zaleganje matice. Moč čebelje družine in prezimovanje Stanje čebeljih družin v čebelnjaku je v tem obdobju po navadi različno: v njem so roji, izrojenci, na-rejenci in tudi družine, ki smo jim dodali novo matico. Čebelarji si moramo biti na jasnem, koliko čebeljih družin in katere bomo prezimili. Preveliko število ni priporočljivo, bolje je prezimiti manj družin, a tiste dobre, kajti vsaka čebelja družina ni primerna za prezimovanje. Prešibka družina ne vzdrži hude ali dolgotrajne zime. Zaradi tega moramo ob pregledu ugotoviti: moč in zdravstveno stanje čebelje družine, kakovost matice in satja ter količino in kakovost hrane. Pri pripravi čebeljih družin na prezimovanje je zelo pomembna količina čebel v vsakem panju. Idealno bi bilo, če bi jih zazimili s približno 25.000 čebelami, vendar je to v naših razmerah zelo težko Zaloga cvetnega prahu 238 Slovenski čebelar 7-8/2014 Letnik CXvi doseči. Pri nas po navadi zazimimo družine s približno 15.000 čebelami, večkrat pa tudi družine z manjšim številom čebel. Čebelarji lahko številčno stanje oziroma moč družine ocenimo ob pregledu konec avgusta. Če je tedaj v panju 7-8 polnih ulic čebel in 5-6 polnih satov zalege, to pomeni, da bo za zimo v panju približno 15.000 čebel. Pogosto pa v čebelnjaku najdemo družine, v katerih je v tem obdobju 4-5 ulic čebel in 2-3 sati zalege. Takšna čebelja družina, žal, nima nikakršnih možnosti za pre-zimitev, zato jo je najbolje pridružiti kaki močnejši družini. Samo tako namreč lahko v prihodnjem letu pričakujemo dobro prezimitev in soliden spomladanski razvoj. Vloga čebelje matice Kakovostna matica je pogoj za dobro stanje v čebelji družini, tako med prezimovanjem in spomladanskim razvojem kot tudi na paši. Kadar pregledujemo družine, ni nujno, da vedno poiščemo matico. Njeno kakovost presojamo zlasti pa zalegi, po številčnosti čebel, po letnem donosu, mirnosti čebel in po zapiskih, ki smo jih pisali med čebelarsko sezono. Najbolje je, če zazimimo družine z enoletnimi maticami, ki so se do zdaj izkazale kot dobre. Če puščamo v panju dveletne matice, ki smo jih izrabljali na najrazličnejših pašah, je zelo tvegano, kaj bo z njimi tretje leto, tako glede njihove telesne moči kot tudi glede zaloge semena. Če je matica nekakovostna, je zdaj, ob koncu nabiralne sezone, pravi čas za njeno zamenjavo. Mlada matica bo jeseni nekaj dlje časa zalegala, svojo pravo moč pa bo pokazala prihodnjo čebelarsko sezono. Ravnanje s sati Med pregledom je treba podrobno določiti starost in kakovost satja v panju. Zelo temne in deformirane sate odstranimo in jih nadomestimo z boljšimi, bodisi iz medišča bodisi iz rezerve. Dodajamo jih h kraju gnezda, ob stene, nikakor pa ne v sredino, da ne razdvojimo zalege. Ta mora vedno ostati skupaj, v svojem stalnem naravnem redu. Jedro ali težišče gnezda je navadno bolj v sredini. Nikakor ne pustimo v sredini gnezda deviškega satja, ker ga čebele ne bodo zasedle, tako da bo čebelja gruča ostala razdeljena. Staro satje, v katerem je med, premaknemo do stene panjev, kjer bodo počakali do pomladi, ko jih bomo v obdobju cvetenja sadnega drevja kot prve zamenjali. Pomen cvetnega prahu Ker je pomanjkanje cvetnega prahu v poletnih mesecih poglavitni vzrok manjše moči in slabega razvoja družin prihodnjo pomlad, moramo zagotoviti, Zaloga sladkorne raztopine da imajo čebele poleg zadostnih medenih zalog vsaj tri sate cvetnega prahu. Kolikor je to mogoče, naj bo cvetni prah enakomerno porazdeljen po vseh panjih, tako da nobeden ne bo brez njega. Čebelarji, ki imajo čebelnjake v okolici kostanjevih gozdov, imajo veliko prednost pred čebelarji, ki te paše nimajo na voljo. Na kostanjevi paši čebele naberejo veliko cvetnega prahu, ki je poglavitni pogoj za dobro prezimo-vanje in za spomladanski razvoj čebeljih družin. Ne zaradi hudih zim, temveč zaradi pomanjkanja hrane, še posebej zaradi pomanjkanja cvetnega prahu med vročimi sušnimi poletji, čez zimo propade veliko čebeljih družin. Čebele se brez cvetnega prahu fiziološko hitreje starajo, njihova življenjska doba je krajša, manj so odporne proti boleznim in slabše prenašajo nizke temperature. Prav zaradi tega bi morala biti naloga vsakega čebelarja, da s sajenjem medovitih rastlin čebelam zagotovi pelodno pašo tudi v teh kritičnih mesecih. Zdravstveno stanje čebeljih družin Pri pregledu čebeljih družin za prezimovanje moramo ugotoviti tudi zdravstveno stanje čebeljih družin. Če posumimo v kakršno koli spremembo v čebelji zalegi, pokličimo terenskega svetovalca, s katerim bomo skupaj razčistili dilemo in ob sumu hude gnilobe čebelje zalege poklicali veterinarja za zdravstveno varstvo čebel. V poznem poletju se pre-pleteta vrhunca populacijske dinamike čebel in sta-leža varoj v čebelji družini. Naloga čebelarjev je, da že od aprila naprej z apitehničnimi ukrepi zmanjšujejo število varoj, usodni udarec pa jim zadamo po zadnjem točenju. Če tedenski naravni odpad varoj avgusta spet preseže število tri, zatiranje ponovimo. Krmljenje za zimo V tem obdobju moramo čebele tudi nakrmiti za zimo. Kdaj začeti krmljenje, nam bo pokazala tehtnica. Ta se ne sme zniževati, če pa se to vendarle dogaja, moramo tako družino intenzivneje krmiti. Čebelam dodajamo sladkorno raztopino, ki jo na- redimo tako, da dva dela sladkorja raztopimo v treh delih vode. Raztopino pripravimo vsaj dan pred krmljenjem, saj se sladkor povsem raztopi le ob večkratnem mešanju. Zelo pomembno je, da družine krmimo proti večeru ali ob mraku in da krmimo vse čebelje družine hkrati. Ob krmljenju čebelji družini dodamo največ po dva litra sladkorne raztopine, saj večjih količin čebelje žleze ne bi mogle prenesti. Postopek ponovimo petkrat do šestkrat. Kolikšno količino zimske zaloge naj bi imela čebelja družina, je odvisno od velikosti panja in načina prezimovanja. Zaloga hrane mora zadostovati do konca marca prihodnjega leta. Presežek hrane bomo prihodnje leto uporabili za izdelavo ČZS, JSSČ je v sodelovanju s ČD Koper v torek, 22. aprila 2014, ob dnevu Zemlje v Dekanih pripravila strokovno razpravo o pridobivanju medu. Slovenski med je sicer kakovostno živilo, kljub temu pa metoda prevešanja oz. premeščanja satja iz plodišča v medišče povzroča nevarnost pojava tako ostankov akaricidov kot tudi sladkorja v medu. In prav o tem je tekla beseda. V razpravi so sodelovali g. Boštjan Noč, g. Milan Meglič, ga. Nataša Lilek in mag. Andreja Kandolf Borovšak. G. Noč je predstavil problematiko vpliva prevešanja na vsebnost sladkorja v medu. Tehnologija čebelarja v AŽ-panju je prav zaradi prevešanja satja iz plodišča v medišče lahko vzrok za pojav predelane sladkorne krme za čebele v medu, vendar podobne napake lahko naredimo tudi pri čebelarjenju z nakla-dnimi panji. In katere so najpogostejše napake, katerih posledica je pojav predelane krme za čebele v medu? Te so: • preobilno krmljenje spomladi ali v brezpašnem obdobju; • preobilno spomladansko dražilno krmljenje in prevešanje satov s predelano krmo v medišče (ker je metoda prevešanja v naši tehnologiji čebelarjenja pogosta, velikokrat točimo tudi iz satov, ki smo jih ob prevešanju premestili v medišče in v katerih je še zimska zaloga); • točenje satov iz plodišča, v katerih je še zimska zaloga. * mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane narejencev ali pa jo bomo dali družini, v kateri je primanjkuje. Tako naj bi bilo v AŽ-panju od 12-15 kg, v LR-panju pa od 20-25 kg zimske zaloge. Preprečevanje ropanja Naslednji pregled in vsa potrebna čebelarska opravila skušamo izvesti ob hladnem ali deževnem vremenu. Nevarnost ropanja je namreč tolikšna, da je bolje, če panjev ne odpiramo. Žrela morajo biti ves čas priprta vsaj na polovico, v kočljivih primerih pa še več. Le tako bomo z dobro pripravljenimi čebeljimi družinami dočakali najpomembnejše opravilo pri čebelah - zimsko zatiranje varoj. J G. Meglič je govoril o tem, kako se lahko izognemo temu problemu. Ena izmed možnosti je, da sate, ki smo jih iz plodišča premestili v medišče, označimo in jih ne iztočimo oz. jih pozneje odstranimo iz medi-šča. Še bolje je, da jih sploh ne premestimo v medišče. Sate zalege, ki jih odvzamemo iz plodišča, da bi preprečili rojenje, lahko uporabimo za pripravo nare-jencev. Na ta način dobimo rezervno družino, preve-šanje v družini ne povzroča stresa, poleg tega pa tudi zmanjšamo možnost pojava sladkorja v medu. Opozoril je, da je dražilno krmljenje povsem nepotrebno in da je neučinkovito tudi strganje mednih pokrovcev, oboje pa je seveda delo. Ob tem je poudaril še pomembnost pridobivanja medu v deviškem satju. Svoje predavanje je končal z besedami, da je v vsakem panju mogoče pridobivati varne in kakovostne čebelje pridelke, razlika pa je v proizvodni ceni medu. Spomnimo se na Antona Janšo in njegove nauke. Po mnenju g. Megliča satje veliko pove o čebelarju. Za vse čebelarje velja: »Pokaži mi satje in povedal ti bom, kakšen čebelar si!« Strokovna razprava o pridobivanju medu Andreja Kandolf Borovšak*, andreja.kandolf@czs.si In če smo res storili vse, da bi bil naš med kakovosten in varen, potem ni ovire, da se ne bi vključili v sistem Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Pomembnost in način vključitve je predstavila ga. Lilek. Čebelar, ki bi se rad vključil v sistem, naj pokliče območnega terenskega svetovalca, ki bo opravil pregled njegovega čebelarstva in dokumentacijo poslal ČZS, zaposleni v naši krovni organizaciji pa bomo uredili vse potrebno za pridobitev označbe. V razpravi je beseda tekla tudi o bršljanu in škodljivosti bršljanovega medu za čebele ter o pomembnem vprašanju, kako vedeti, koliko hrane čebele potrebujejo za zimo in kdaj jih hraniti, da bo ravno prav in da ne bo tveganja za pojav sladkorja v medu. Po mnenju g. Megliča je za preživetje družin pomembno, da so te zdrave, da je v družini vsaj 5000 čebel ter da imajo zadosti hrane, mlado matico in mlado satje. Na vprašanje, kako čebele prepričati, naj satje gradijo v medišču, je odgovoril, da lahko v sredino gnezda vstavimo satnico, to pa bo čebele spodbudilo, da bodo gradile tudi v medišču. Govor je bil tudi o promociji medu, o podobnem problemu v tujini, udeleženci pa so z nami delili tudi svoje izkušnje. Udeleženci razprave so se strinjali, da je preve-šanje ena izmed tistih tehnik našega čebelarjenja, na katero moramo biti še posebej pozorni. Cilj vsakega čebelarja je kakovosten in varen med. Kakovost lahko zagotovimo v vsakem panju, različna pa je proizvodna cena medu. Glede na to, da čebele same prenašajo hrano iz plodišča v medišče, bo mogoče treba razmisliti tudi o dovoljeni mejni vrednosti sladkorja v medu. Zdaj ga v medu ne sme biti! _l Izkušnje pri v letu 2013 Tomaž Samec*, tomaz.samec@czs.si Propolis ali zadelavina je smolast čebelji proizvod, ki so mu že v antiki namenjali veliko pozornost. Beseda propolis je grškega izvora in pomeni »pred mestom« oziroma »obramba mesta«. Čebele ga uporabljajo za premaz notranjih sten panja, za zadelova-nje notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, zato ga imenujemo tudi zadelavina. Propolis je sestavljen iz različnih rastlinskih smol, ki jih čebele naberejo na popkih topola, breze in na drugih rastlinah. Nabranim smolam čebele dodajo še izloček iz žlez slinavk ter vosek, da snov postane bolj lepljiva. Propolis je od zelenorumene do temno rjave barve, odvisno od izvora in starosti. Pri višjih temperaturah je lepljiv, pri nižjih pa krhek, tako da se ob lomljenju drobi. Propolis vsebuje: smole in balzame (55 %), vosek (30 %), eterična olja (10 %) in cvetni prah (5 %). Z natančnimi fizikalno-kemičnimi metodami so v propolisu našli še 60 različnih snovi, od katerih so najznačilnejši fla-voni, flavonoidi, različne organske kisline, aldehidi in druge. Čebelarji ga še vedno po večini pridobivamo tako, da ga s topim nožem postrgamo z lesenih delov panja. Za načrtno pridobivanje propolisa pa moramo v panj vstaviti mreže z odprtinami s premerom do 3 mm, ki jih čebele kmalu zadelajo. Skladiščenje za-delavine ni zahtevno. Shranjujemo jo v temnih zaprtih posodah, lahko pa jo tudi zamrznemo. V okviru raziskovalnega projekta, ki ga JSSČ že tretje leto izvaja v čebelnjaku na Bledu, smo od aprila do oktobra 2013 na približno 30 AZ-panjih testirali, kakšna mreža in katero mesto znotraj panja sta najprimernejša za pridobivanje propolisa. Testirali smo štiri mreže za pridobivanje propolisa, ki jih je mogoče kupiti v čebelarskih trgovinah. Lastnosti testiranih mrež so: • M1: črna mreža - karo, velikost rež 2 x 2 mm, debelina mreže 1 mm; • M2: črna mreža, velikost rež 2 x 2 mm, debelina mreže 1 mm; • M3: siva mreža, velikost rež 2,5 x 2,5 mm, debelina mreže 1,5 mm; • M4: bela mreža, velikost rež 1 x 1 mm, debelina mreže 0,5 mm. * ■ -Si ■. < M3 * svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane Mreže, ki smo jih vstavili v čebelje družine. Za pridobivanje propolisa smo testirali tudi surovo nebeljeno laneno platno z maso približno 100 gr/m2. Platno in mreže so bili urezani na polovico površine matične rešetke (660 cm2) oz. na celotno površino vratc plodišča (588 cm2). Med testiranjem smo mreže in platno vstavili na vratca plodišča in pod matično rešetko AŽ-panja. Na teh mestih smo preizkušali tudi kombinacije mrež z režami različnih velikosti ter kombinacije mrež in tkanine. Na podlagi rezultatov testiranja lahko rečemo, da se je v obdobju od 1. 7. do 1. 8. 2013 za pridobivanje propolisa najbolj obnesla kombinacija dveh mrež (M2 z M3), vstavljenih nad čebeljo družino pod matično rešetko. S to kombinacijo mrež, nameščenih pod matično rešetko, smo pridobili več kot 20 g propolisa oziroma trikrat več kot z drugimi mrežami ali z drugimi kombinacijami različnih mrež. Najmanj propolisa - manj kot 1 g -smo pridobili ob uporabi samostojnih mrež, vstavljenih na vrata AŽ-plodišča. Propolis ima veliko afiniteto do lipofilnih substanc in je zato zelo dovzeten za onesnaženje s sintetičnimi akaricidi, ki jih uporabljamo za zatiranje varoj. Ti negativno vplivajo na njegovo kakovost in s tem seveda tudi na uporabnost. Prav zaradi tega smo v okviru projekta v propolisu analizirali tudi ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoj, in sicer timol, kumafos in razpadne produkte amitraza. Za analizo smo zbrali svež propolis, pridobljen na vstavljeni mreži, svež propolis, postrgan z različnih delov panja, in star propolis, postrgan v začetku čebelarske sezone prav tako z različnih delov panja. Rezultati analize timola v propolisu so pokazali, da ta v propolisu ne pušča ostankov. Rezultati analize kumafosa v propolisu so pokazali, da je vsebnost ostankov kumafosa najmanjša v propolisu, ki je bil pridobljen na vstavljeni mreži. Najvišja vrednost kumafosa v propolisu pa je bila v starem propolisu, ki smo ga v začetku sezone postrgali z različnih delov panja, in sicer 3,33 mg/kg. Ta propolis je bil nastrgan v panjih, v katerih je bil leto prej uporabljen kumafos. Rezultati analize vsebnosti razpadnih produktov amitraza v propolisu so bili zelo različni. Žal nam ni uspelo zagotoviti vzorca starega propolisa, postrga-nega v začetku sezone iz panja, v katerem je bil leta 2012 uporabljen amitraz. V petih vzorcih propolisa, ki smo ga pridobili na mreži, smo razpadne produkte amitraza našli v dveh vzorcih. Vsebnost ostankov raz-padnih produktov amitraza v teh vzorcih je bila 0,06 mg/kg in 1,71 mg/kg. Na podlagi podatkov, pridobljenih leta 2013, lahko sklenemo, da lahko čebelarji namensko pridobivajo propolis v AŽ-panjih. Ugotovili smo, da propolis, ki smo načrtno pridobivali na mreži, vsebuje ostanke kumafosa kot tudi razpadne produkte ami-traza, vendar so bile te vrednosti nižje kot v starem in svežem propolisu, strganem na različnih delih panja. Prav zaradi tega svetujem, da čebelarji pri namenskem pridobivanju propolisa uporabljate mreže in da za zatiranje varoj ne uporabljate sredstev, ki puščajo ostanke tako v propolisu kot tudi v drugih čebeljih pridelkih. J Viri: Jedlovčnik, N., Pušnik, V. (2007): Propolis: dodatek k hrani, za dobro zdravje in prijetno počutje: domača lekarna iz čebeljega panja. Maribor: Čebelarska zveza društev Maribor, 50 str. Jedlovčnik, N., Pušnik, V., Kurinčič-Tomšič, M., Grošelj, F. (2009): Propolis. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, 95 str. Novice iz sveta Avstrija Čebelarski mojster in potovalni učitelj Dietmar Niessner z Dunaja je letošnji pisec mesečnih navodil za začetnike v avstrijski strokovni reviji Bienen aktuell. V majski številki v uvodu opozarja bralce na zelo resen problem, s katerim se lahko spopade vsak čebelar. Gre za klope, zlasti za okužene, ki so prena-šalci bolezni, predvsem klopnega meningoen-cefalitisa (bolj znanega kot klopni meningitis) in limske borelioze. Čebelarjem priporoča ceplje-Dietmar Niessner nje, vendar ob tem opo- 242 zarja, da cepivo ne obvaruje človeka pred boreliozo. Sam je bil žrtev ugriza okuženega klopa, zato ve, kako hude posledice ima to za človekovo zdravje. Če se nekaj dni po ugrizu klopa na mestu ugriza pojavi rdečina, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Znak okužbe je lahko tudi vročina, čeprav rdečine nismo opazili, zato je v obeh primerih potrebna medicinska pomoč. Naj njegovo opozorilo velja tudi za slovenske čebelarje! Franc Šivic Vir: Niessner, D. (2014): Info-Block Mai. Bienen aktuell, št. 5, maj 2014, str. 7. Klop na cvetu borovnice Slovenski čebelar 7-8/2014 Letnik CXvi ZDA_ Rosalind James, entomologi-nja iz Logana v Utahu, je raziskovala, v kolikšni meri lahko čebelarji z ozonom razkužujejo čebelje satje. Za ta namen v svetu po navadi uspešno uporabljajo metiloksid in gama žarke, vendar sta oba postopka zelo draga, zato si čebelarji naprave za razkuževanje ne morejo privoščiti. Prve poskuse z ozonom je naredila na satju, ki ga je napadla voščena vešča. Ozon je ubijal vse stadije tega škodljivca že pri koncentraciji 215430 ppm. Naj za primerjavo, za kolikšne količine tega sredstva gre, omenim, da je v medu dovoljena količina kumafosa do 100 ppm. Nadaljnji poskus je izvajala na satju, okuženem s sporami poapnele zalege. Vse spore so bile uničene, če je bilo satje od 24 do 36 ur izpostavljeno delovanju ozona v koncentraciji 1.500 ppm. Za uničenje spor hude gnilobe je bil potreben precej daljši čas, pa tudi dvakrat višja koncentracija ozona. S tem koristno delovanje tega plina, ki je pravzaprav zelo aktivno stanje kisika, še ni končano. Z nadaljnjimi poskusi je Jamesova s svojo ekipo ugotovila, da ozon razkraja tudi akaricide, kot sta fluvalinat in kumafos. Če ju je izpostavila delovanju plina v stekleničkah, je za njuno uničenje v časov- Ozon nem obdobju 20 ur zadostovala koncentracija ozona 500 ppm. Za uničenje obeh snovi v satju pa sta bila potrebna višja koncentracija plina in daljši čas njegovega delovanja. Postopek je potekal hitreje pri mladem kot pri starem satju. Morda bo ta informacija dobrodošla zlasti za večje slovenske čebelarje, ki jih že zanima nakup opreme za razkuževanje satja in čebelarske opreme z gama žarki. Zakaj ne bi segli raje po precej cenejših načinih, ki si jih bodo veliko lažje privoščili. Franc Šivic Vir: Suszkiw, J. (2014): Cleaning Honeycombs with Ozon. American Bee Journal, št. 5, maj 2014, str. 525. Hrvaška _ I I Hrvaški če- ^"jvi^J belarji so 22. marca 2014 na občnem zboru Hrvaške čebelarske zveze v Zagrebu izvolili novo vodstvo, in sicer predsednika, dva podpredsednika, člane upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Novi predsednik hrvaških čebelarjev je postal g. Vladimir Bilek, ki je prejel kar 395 glasov od skupaj 400 navzočih delegatov. G. Bilek, rojen leta 1979, je sicer po rodu Čeh. V hrvaškem saboru je predstavnik češke in slovaške narodne manjšine, od leta 2009 do letos pa je bil tudi podpredsednik Hrvaške čebelarske zveze. _l MB Vir: Internet Vladimir Bilek • Vzrejališčečebeljihmatic • MEDOKOŠT - Kozjansko Matija Koštomaj Paridol 15 • 3224 Dobje pri Planini gsm: 051 325 369,041 936 306 e-pošta: cebelarstvo.medokost@gmail.com w lelitev čebel iz AZ- na LR-sate Vladimir Fajdiga*, vladimir.fajdiga@studioproteus.si Cenjeni kolegi čebelarji, veseli me, da postajajo naše vrste vse številčnejše in mlajše, torej se ni bati za prihodnost slovenskega čebelarstva. Pred nami - izkušenimi čebelarji pa je naloga, da z besedo in dejanjem, z dobronamernim nasvetom ali praktično pomočjo manj izkušenim ali čebelarjem začetnikom stojimo ves čas ob strani. Koristi od tega bomo imeli vsi, predvsem pa čebele. Sam že več let spremljam kar nekaj zagnancev, ki so se odločili postati čebelarji. Njihov skupni imenovalec, v želji povečati število čebeljih družin, je nabava le-teh. Ponudba je velika in raznotera in tudi Predpostavimo, da je čebelar začetnik nabavil nekaj družin v AŽ-panjih, kar je pogosta in običajna praksa, in želi le-te preseliti v nakladni panj LR-mere, nima pa izdelanega satja. Predlagam naslednjo enostavno in zelo učinkovito metodo za želeno selitev, s katero opravimo (najbolje po glavni paši) več posegov hkrati: učinkovito in enostavno zdravimo varozo, čebele nakrmimo in dosežemo gradnjo satja ter (po potrebi) zamenjamo matico. Potrebujemo ustrezno velik zabojček, ki naj ima z dveh strani dovolj gosto mrežo za zračenje (dovolj gosto zato, da bi čebele skozi odprtine mreže ne po- cene v primerjavi s tujino niso previsoke. Problem se pogosto pojavi tedaj, ko se nekdo odloči čebe-lariti v nakladnem panjskem sistemu, predvsem na LR-satih. Ponudbe slednjega je manj. Zato se začetniki pogosto odločajo za nakup čebel na AŽ-satih z namenom čebele preseliti na LR-sate, kar je lahko dokaj težavno, če za to nimamo na razpolago dovolj že izdelanih LR-satov. Trgovci ponujajo različne modificirane naklade in podnice, ki naj bi omogočile zamenjavo in gradnjo satja različnih mer, kar pa dodatno obremeni proračun začetnika in ni najenostavneje; ob dobri paši pa nam jo čebele kaj rade zagodejo in z divjo gradnjo pozidajo ves nezapolnjen prostor v nakladi. * prof. tisnile glav, nanje bi v paniki pritisnile druge čebele in bi prišlo do zadušitve), zabojček naj ima zgoraj pokrov z odprtino, v katero lahko vstavimo lijakast sipalnik; potrebujemo tudi vodno pršilko in omelce ali še bolje gosjo perut ali pero, ki čebele bistveno manj vznemirja. Posega se lotimo tedaj, ko je v panju (doma) večina čebel (zgodaj zjutraj ali zvečer oziroma ob deževnem vremenu) in ga opravimo hitro in učinkovito. Pogoj je, da najdemo matico in jo zapremo v ma-tičnico, ki pa omogoča stik s preostalimi čebelami; čebele spremljevalke niso potrebne. Nekateri priporočajo uporabo obilice dima oziroma postavitev satja s čebelami najprej za nekaj časa na kozico, ker naj bi si čebele zaradi stresa pri tem napolnile medne že- lodčke s hrano; sam tega nikoli ne počnem in jih po nepotrebnem dodatno ne vznemirjam. Koraki: 1. Ujeto/novo matico v matičnici brez spremljevalk obesimo na žebljiček v notranjosti zabojčka (možnost menjave matice). 2. Zabojček zapremo in v odprtino vstavimo lijakast sipalnik, ki ga popršimo z vodo. 3. Iz panja vzamemo sat, pričnemo s stranskimi sati, čebele na satu dobro popršimo z vodo, da nam ne bi odletele, 4. in jih z energičnim udarcem po roki, v kateri držimo sat, otresemo v sipalnik. 5. Preostale čebele ometemo s sata v sipalnik. Ko otresemo/ometemo vse sate, odstranimo sipalnik in zabojček zapremo. Sate z zalego, ki so ostali brez čebel, lahko zložimo v druge panje (tudi v medišče) oziroma jih, še bolje, zavržemo (zmrznemo, pretalimo) in tako odstranimo vse varoje, ki se nahajajo v pokriti zalegi. Tako pripravljen umetni roj-ometenec - postavimo za 48 ur v temen in hladen prostor. Po potrebi nagnemo zabojček na bok in Kot čebelar z majhnim številom čebeljih družin si lahko privoščim bolj nenavadne pripomočke in načine čebelarjenja, kot bi bilo to primerno za »velike«, saj si lahko vzamem več časa za »rejo« posamezne čebelje družine. Zato prikazujem moj način rabe teh panjev zgolj kot zanimivost. Da ti nenavadni načini le niso v škodo drugim čebelarjem, recimo s širjenjem bolezni, ropanjem ali uvajanjem tujih vrst čebel! Tega se seveda tudi držim pri mojem »AŽ-maksi« načinu čebelarjenja, ki je predmet pričujočega zgoščenega poročila o teh, pri meni preizkušenih novostih. Moje odstopanje od običajnih čebelarskih praks je najbolj opazno v tem, da za čebelarjenje uporabljam navadne (standardne) AŽ-panje s preprostim sestavljanjem v panjske enote s poljubno veliko panj-sko prostornino. Od očeta podedovane, skoraj 100 let stare »žnideršiče« sem namreč povezal z vehami. Precej podobno, kot so to delali naši predniki pri kra-njičih. Tako zdaj žnideršiči niso več panji z omejeno (premajhno) prostornino. Postavljeni so ob bok nakla-dnim panjem, ki imajo tudi poljubno veliko prostornino. Ker so v mojem čebelnjaku žnideršiči zloženi v tri vrste (tako da jih še lahko priročno upravljam), čebe- čebele pokapljamo z raztopino oksalne kisline ustrezne koncentracije ter tako odstranimo varoje, ki se nahajajo na ometenih čebelah. Na mrežico zabojčka z zunanje strani lahko položimo sladkorno pogačo. Po 48 urah umetni roj pred vselitvijo skozi mrežo znova popršimo z vodo, z zabojčkom udarimo ob tla, da čebele, ki so oblikovale grozd, padejo na dno, znova popršimo in iz zabojčka vzamemo matico v matičnici, ki jo sedaj odpremo; najbolje je, da odprtino matičnice zamašimo s sladkornim testom in jo obesimo vertikalno med nezgrajeno satje, in sicer tako, da je sladkorno testo na dnu matičnice in je obrnjeno proti dnu panja; na naklado, v katero smo na sredino med nezgrajeno satje izbrane mere z risalnim žebljičkom pričvrstili matičnico, poveznemo prazno naklado in vanjo vsujemo čebele iz zabojč-ka; počakamo, da se čebele pomaknejo med sate in panj zapremo. Novo družino izdatno krmimo, dokler ne zgradi vsega satja. J Avtorskemu honorarju se avtor odpoveduje. Prispevek je lektoriral avtor sam. Uredništvo larim s čebeljimi družinami v »AŽ-maksi trojčkih«, kot sem poimenoval to navpično združitev treh standardnih AŽ-panjev. V zadnjih letih mi je najljubše čebelariti tako, kot na tipičnem primeru prikazujem na risbi. Risba kaže razporeditev satja in njihovo vsebino v družini, naseljeni v »AŽ-trojčku«, na vrhuncu razvoja. Rdeče obarvani so sati s trotovino, s katero odstranjujem varoje in zaviram rojil no razpoloženje. Pri mojem načinu čebelarjenja taka panjska (pre) ureditev čebelam ne M/ Moje ljubiteljsko »AZ-maksi« □ □ Marjan Debelak, marjan.debelak@guest.arnes.si Skica čebelarjenja v »AŽ-maksi trojčkih«. povzroča nikakršnih težav. V nasprotnem bi ta način sestavljanja panjev že davno opustil. Podobno so najbrž hitro ugotovili tudi naši predniki pri čebelarjenju s kranjiči, na katere so polagali druge kranji-če in jih prek veh povezovali v večje panjske enote. Nobene kritične pripombe na tak njihov način ni bilo zaslediti, ampak zgolj veliko hvale in ponosa, da so bili med prvimi, ki so uporabljali ali celo odkrili čebelarjenje s poljubno veliko panjsko prostornino s panji v čebelnjakih. Dvoetažno zalegalno gnezdo (plodi-šče) družine je pri prikazanem načinu čebelarjenja v srednjem panju, kjer ima družina tudi stalno odprto žrelo. Nad njim je za družino v gornjem panju dvoetažno medišče, ki ga odpiram po potrebi. V spodnjem panju pa je v dveh etažah t. i. servisni oddelek za najrazličnejše potrebe: za čiščenje in popravilo satja, za predelavo in prenos namočenega, strjenega medu, za stimulativno krmljenje na zalego ob prenosu medu z odkritimi pokrovci na medenem satju iz shrambe, po potrebi tudi za namestitev pomožne družine ali roja itd. Če katera družina v »AŽ-trojčku« spomladi zamuja z razvojem, ji dodajam sate zalege iz pomožne družine v 7-satnem AŽ-panju. To opravim postopno pred pojavom najpomembnejših paš (pri meni sta to smreka in lipek). Pred glavno pašo pa ji odvzamem vse sate za še zadnjo, najizdatnejšo okrepitev najmočnejših družin v »trojčkih«. Z njih ometem čebele nazaj v njihov nekoliko zožen panj. Torej naredim iz pomožne družine umetni roj na praznih satnikih, ki so pregrajeni s tesno vstavljenima dvema ožjima tankima letvicama in opremljeni samo z ozkimi trakovi satnic. Ometenca seveda krmim, zato da v teh satnikih hitro, lepo in trdno zgradi naravno satje. Te sate v naslednjem letu ali naslednjih letih postopno dajem v »AŽ--trojček«, iz katerega izločam staro satje. Na ta način so vse družine v »AŽ-trojčkih« zelo močne, sposobne za maksimalno izrabo paš. Hkrati jim v rojilnem obdobju, ko je družina pripravlje- Od očeta podedovane, skoraj 100 let stare AŽ-panje sem sestavil v poljubno velike panjske sklope »AŽ-maksi«. na gojiti trote (aprila, maja, junija), postopno vstavljam vse več - včasih celo do tri - trotovskih satov. Seveda jih po približno 20 dneh, preden se troti izležejo in bi varoje lahko škodovale družini, izrežem in delno tudi samo izpraznim (odkrijem in izperem) ter zamenjam z novimi. Ob takšnih priložnostih trotovi-no (skupaj z varojami) izrezujem tudi v drugih zale-ženih satih. S takim intenzivnim gojenjem trotovske zalege odstranim veliko varoj, s stalnim obiljem nepokrite zalege pa v družini zaviram in po večini tudi preprečim njeno rojilno razpoloženje. Torej ubijem dve muhi na en mah! _l TRGOVINA Gosposka 3, 3000 Celje ^ ~ Delovni čas ~ * Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 Sobota od 8.00 do 12.00 A PONUJAMO VAM: -čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor -sladkorne pogače -med in ostale čebelje pridelke -darilni program in kozmetiko na bazi čebeljih pridelkov -kozarec za slovenski med in ostalo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faxu ali e-pošti. Tel./faks: 03/544 17 23; mail: trgovina.cebelca@amis.net 246 Slovenski čebelar 7-8/2014 Letnik CXvi '-zMmt Lani poleti me je poklical čebelar Miladin Mla-denov, član ČD Preddvor, in me povabil na obisk v vas Žeje na Gorenjskem, da bi si ogledal in fotografiral veliko gnezdo sršenov, zgrajeno v oknu gospodarskega poslopja. Res sem se vabilu takoj odzval in imel sem kaj videti. Sršeni so gnezdo naslonili na okensko steklo tako, da je bilo mogoče povsem od blizu opazovati njihovo delo, ne da bi jih pri tem kdo motil ali se jih moral bati. Nič čudnega, da so bili nad nenavadnim prizorom navdušeni vsi, ki so tiste dni v Žeje prihajali gledat sršene, morda še najbolj novinarji in televizijski snemalci. Takšna priložnost se verjetno zlepa ne bo več ponovila. Plastenka, napolnjena s pivom ali sadnim sokom, je cenena in učinkovita past za tiste ose in sršene, ki se preveč vneto smukajo okrog čebeljih panjev. Pobijanje sršenov je v Nemčiji prepovedano, ker jih imajo za pomembne dejavnike pri ohranjanju ravnotežja v naravi. Čebelarji opažamo, da se jeseni ob pojavu hladnejših dni poveča napadalnost os in sršenov, ki jih privlači omamni vonj po medu iz čebeljih panjev. Posebej ob hladnejših jutrih, ko čebele še ne izletava-jo, se okoli žrel sukajo zlasti ose in skušajo vdreti v notranjost. Pri slabših čebeljih družinah jim to kar dobro uspeva, v panjih z močnimi družinami pa marsikatera osa svojo predrznost plača z življenjem. Zgodilo se je tudi, da so ose popolnoma izropale oslabljeno čebeljo družino, in če čebelar tega ni pravočasno opazil, je družina ostala brez hrane in od lakote umrla. Kako se zoperstavimo takšnim predrznim roparicam? Zelo preprosto in učinkovito nam bo pomagala navadna plastenka, v katero nalijemo približno dva decilitra piva ali sadnega soka, ter jo z ijatelji alii vrvico obesimo v bližino panjev. Čebele se za nastavljeno vabo ne bodo zmenile, ose pa se skušnjavi ne bodo mogle upreti, saj so vonjave iz plastenke zanje preveč vabljive. Ko osa zleze skozi vrat v plastenko, ne najde več izhoda in se kmalu utopi. Sam to metodo redno in z uspehom uporabljam že več let. Še požrešnejši od os so sršeni. Spreletavajo se pred panji in kar v zraku lovijo čebele ter jih odnašajo v svoja gnezda kot hrano svojemu zarodu. V nastavljenih plastenkah vedno najdem nekaj utopljenih sršenov, saj jim poleg medu in čebeljega mesa diši tudi sadje. Kadar sem kakega videl pred čebelnjakom, sem ga vedno skušal ubiti, dokler se ni zgodilo nekaj, kar je korenito spremenilo moj odnos do sršenov. Lani poleti me je obiskalo 50 čebelarjev iz Nemčije. Stali smo pred mojim čebelnjakom v Šempasu in opazovali čebele, ki so se polno otovorjene vračale s paše na lipi. Nenadoma se tik ob meni pojavi sršen in zgrabi čebelo, jaz pa kot po navadi z roko lopnem po njem in ga zbijem v travo. Tedaj mi čebelar, ki je stal ob meni, obzirno šepne na uho: »Pri nas v Nemčiji sršenov ne pobijamo, ker so koristni. Resda tu in tam ulovijo kako čebelo, vendar pospravijo veliko več različnega nadležnega mrčesa in drobnih škodljivcev. Nekateri nemški čebelarji jih celo gojijo.« Te besede so mi potem še dolgo odzvanjale v glavi, pozneje pa sem v nemških čebelarskih revijah zasledil kar nekaj člankov, ki so z naklonjenostjo pisali o koristnosti sršenov. Da je to res, sem se letos spomladi prepričal tudi sam. Nekega Pogled v notranjost gnezda sršenov, ki so si izbrali svoje domovanje v notranjosti okna gospodarskega poslopja. lepega dne sem si ogledoval sadna drevesa v bližini čebelnjaka in ugotavljal njihovo zdravstveno stanje. Na enem od poganjkov mlade jablane sem našel kolonijo zelenih ušic, že naslednji hip pa je zašumelo in med uši se je kakor lovski pes nad jato fazanov spustil sršen in jih začel žreti. Hitro sem stekel k avtomobilu in zgrabil fotoaparat, da bi zanimivi prizor posnel, a ko sem se vrnil k tisti jablani, sršena ni bilo več in tudi kolonija ušic je izginila. To je bil zame jasen dokaz, da imajo Nemci prav in da moram tudi sam spremeniti svoj odnos do nekdanjih sovražnikov sršenov. Zato letos ne bom uničeval sršenjih gnezd, ki jih bom morda našel v kakšni ptičji valilnici v sadovnjaku, dopustil pa bom možnost, da se kakšen sladkosnedi predrznež ulovi v nastavljeno plastenko pri čebelnjaku. J APITERAPIJA Kongres apiterapije 2014 v Andreja Kandolf Borovšak*, anclreja.kanclolf@czs.si Konec marca so v nemškem mestu Passau tako kot že dvanajstkrat doslej pripravili kongres apiterapije, na katerem je približno 150 raziskovalcev, zdravnikov in čebelarjev predstavljalo svoje apiterapev-tske izkušnje. Največ udeležencev kongresa je bilo iz Nemčije, udeležili pa so se ga tudi predstavniki Španije, Madžarske, Švice, Irana, Kanade, Indije, Latvije, Japonske in Slovenije. Čebelar iz Indije je predstavil pridobivanje izko-panca orjaške čebele Apis dorsata. Ta čebela je precej večja od naše, zato je tudi izkopanca iz ene celice več. Ker orjaške čebele živijo kar na vejah dreves, njihove čebelje proizvode še vedno pobirajo tako, kot so to počeli njihovi predniki. Dr. Andréas Daugsch iz Nemčije je predstavil vplive propolisa na raka, delovanje tega čebeljega proizvoda proti virusom in njegove antioksidativne lastnosti. Predstavljen je bil tudi vpliv kafeične kisline propolisa na poškodbe mi-tohondrijev pri podganah, Japonci so predstavili ugodne vplive matičnega mleka na vratne mišice, na sindrom mrzlih rok, pa tudi na zdrave ljudi, pri katerih se je izboljša- lo tako splošno počutje kot tudi sestava krvi. Bratko Filipčič in Jana Potokar iz Slovenije sta predstavila vpliv matičnega mlečka na zmanjšanje širjenja rakavih celic debela črevesa in vitro. Hossein Yeganehrad iz Irana (zdaj živi v Kanadi) je predstavil vpliv matičnega mlečka, s katerim dojilje krmijo trotovske ličinke, ki jih cepi v matičnike (poimenoval ga je N-matični mleček). Ta mleček ima več maščob in manj proteinov kot matični mleček za kr- Dr. Andreas Daugsch mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane mljenje matic. Prikazal je ugoden vpliv tega mlečka na bolnike s sladkorno boleznijo in njegovo učinkovitost proti bakteriji Helicobacter pilory. Winfred Winter je predstavil prvo pomoč ob piku čebel ter govoril o tistem, kar čebelarji dobro poznamo: da namreč k čebelam ne smemo iti prepoteni, da ne smemo zaudarjati po alkoholu in da moramo delovati mirno. Po čebeljem piku pa ob morebitni reakciji vzamemo kapljice cetirizina in betametasona, npr. tekočino Celestamin N, in popijemo vso vsebino stekleničke (30 ml). Poudaril je, da morajo biti zdravila v tekoči obliki, ne pa v obliki tablet. Tisti, pri katerih je reakcija tako huda, da lahko doživijo ana-filaktični šok, morajo imeti pri sebi injekcijo adrenalina. Injekcije pa ne sme dati čebelar, saj ob nepravilni uporabi lahko sproži srčni infarkt. Ob tem je tudi opozoril, da dajanje kalcija ob morebitnem čebeljem piku stara vraža, saj je dokazano, da ne pomaga. Zato ga pičenemu nikakor ne smemo dati, kajti če bi morda potreboval še kaka zdravila, bi se utegnilo zgoditi, da ta ne bi delovala. Ob tem se je vnela burna razprava, med katero so zdravniki vztrajali, da čebelarji sami ne smejo dajati zdravil prav zaradi morebitnih neželenih medsebojnih vplivov. Govorili so tudi o vplivih gela s čebeljim strupom na organizem, o zdravljenju različnih bolezni s pro-polisom, uporabi propolisa v zobozdravstvu, o zdravljenju aken s čebeljimi pridelki in o uporabi ušesnih sveč, ki s svojo toploto vplivajo tako na fizično kot psihično počutje in tudi na raven energije. Predstavljene so bile še ugotovitve raziskave o vplivu matičnega mlečka in propolisa na regulacijo genov, govorili so o možnostih trženja čebeljega strupa, dva čebelarja pa sta predstavila praktične izkušnje aromaterapije, s katero se je izboljšalo stanje bolnikov z alergijami in astmo, manjše pa so bile tudi težave bolnikov s koleni in rokami. Za konec smo Slovenci predstavili še možnost čebelarskega turizma v Sloveniji. Organizatorji so pripravili tudi krajšo okroglo mizo o kakovosti medu za apiterapijo. Čebelarji so menili, da sta za kakovost medu pomembna vsebnost vode in HMF-a ter da je treba med skladiščiti v temnem prostoru. Opozorili so tudi na vpliv uporabe pesticidov tako v kmetijstvu kot v vrtičkarstvu in na pojav pesticidov v vodi. Zanimivo je, da niso niti ome- Farmacevtski Tomaž Samec*, tomaz.samec@czs.si V okviru 10. mednarodnega čebelarskega sejma v Gudovcu na Hrvaškem so poleg razstavno-prodaj-nega sejma potekala tudi strokovna predavanja. Tako je v nedeljo, 9. februarja 2014, prof. dr. Ivan Kosa-lec, dipl. inž. farm., iz Hrvaške predaval o farmacevtskih pogledih na propolis in izdelke iz tega čebeljega proizvoda (posnetek predavanja najdete na www. youtube.com/watch?v=nNs2Qtq9wX8). Da je bila tema še kako aktualna, je dokazovala polno zasedena dvorana. Dr. Kosalec je med drugim poudaril, da so čebelji pridelki na Hrvaškem zelo cenjeni, še posebej propolis, ki ga uporabljajo pri prehladih, manjših površinskih ranah na koži itn. Osnovno surovino za propolis čebele nabirajo na popkih rastlin in drugih delih lesnatih rastlin. To smolo nato čebele v panju oplemenitijo s slino in tudi z encimi ter s tem vplivajo na prvo spremembo v sestavi propolisa. Druga sprememba se zgodi pozneje, ko pridobljen propolis vmešamo v različna topila (vodo, etanol, glicerol in podobno). Te spremembe oz. sestavo propolisa je mogoče ugotoviti spektrofotometrično, s tekočinsko kromatogra-fijo visoke ločljivosti (High-performance liquid chromatography - HPLC) ali z drugimi metodami. Sicer pa je propolis že sam po sebi izjemno bogat čebelji proizvod, saj vsebuje kar 500 različnih snovi. Te so v posameznem propolisu lahko zelo različne, saj so odvisne od geografskih in tudi od podnebnih razmer. Tako se npr. zelo razlikujeta sestavi brazilskega in evropskega propolisa, kljub temu pa je učinkovitost obeh vrst enaka. Dr. Kosalec je v nadaljevanju predstavil več tipov propolisa z različnih geografskih območij:_ * svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane nili morebitne vsebnosti akaricidov v medu, to pa je logično, saj v Nemčiji za zdravljenje varoze že vrsto let uporabljajo sonaravna sredstva (kisline). Ob robu kongresa je bil tudi sestanek članov na novo ustanovljene Mednarodne zveze apiterapije (IFA). Osrednja tema sestanka so bile predvsem prihodnje dejavnosti (priprava gradiva za vzpostavitev spletne strani). Prvi kongres zveze bo oktobra letos v Romuniji. Za več informacij o prispevkih lahko pokličete avtorico prispevka. _l pogledi na propolis • tip topola (z geografskega območja Evrope, Severne Amerike in netropskega dela Azije), • tip breze z geografskega območja Rusije, • zeleni tip z območja Brazilije, • črni tip z območja Kube in Venezuele, • pacifiški tip z območja Tajvana in Japonske in • kanarski tip z območja Kanarskih otokov. Analize propolisa, pridobljenega na Hrvaškem, so pokazale, da spada v tip topola. Ob tem je poudaril, da je najpreprostejša metoda za ugotavljanje flavonoidov, fenolnih kislin in njihovih estrov spek-trofotometrija. S to analizo so ugotovili, da je hrvaški propolis zelo variabilen, vendar vsebuje veliko flavo-noidov, kar je tipično za evropski propolis tipa topola. Za podrobnejšo analizo predvsem biološko aktivnih snovi pa so uporabili postopek s HPLC. Dr. Kosalec je predstavil tudi načine pridobivanja tinktur propolisa. Eden izmed teh je namakanje surovega propolisa v etanolu, s čimer ekstrahiramo več biološko aktivnih snovi, ki so sicer lipofilne. V praksi najpogosteje uporabljamo raztopino zmesi vode in etanola, ki vsebuje od 70-80 % etanola. Pri takšnem razmerju se iz propolisa izluži največ biološko aktivnih snovi, vključno s polifenoli in flavonoidi, v drugih organskih topilih in metanolu pa se iz surovega propo- lisa izluži večja količina polifenolnih spojin. Tovrstne tinkture pa zaradi toksičnosti samega topila niso primerne za uporabo. V vodni raztopini se iz surovega propolisa izluži le del biološko aktivnih snovi, in sicer samo 10 % od skupne mase surovega propolisa, nasprotno pa se v 70-odstotni raztopini etanola izluži od 50-70 % teh snovi. Postopek ekstrakcije je končan v petih dneh, saj z dolgotrajnejšo ekstrakcijo ne dosežemo večje izlužitve biološko aktivnih snovi, temveč zgolj povečano razgradnjo polifenolnih spojin. Pri povišani temperaturi (60 °C) in s stalnim mešanjem propolisa v raztopini etanola je mogoče izlužiti tudi do 30 % več polifenolnih spojin kot pri sobni temperaturi brez mešanja. Tinkture propolisa vsebujejo tudi vosek, ki ni prebavljiv in se ne absorbira, tega pa je iz propolisa mogoče odstraniti. Ob vseh teh standardnih postopkih pridobivanja tinkture propolisa pa se v zadnjem času pojavljajo novi načini oz. tehnike ekstrakcije. Med temi je npr. pridobivanje tinkture propolisa z ultrazvokom z visokimi frekvencami od 20 do 100 kHz. To metodo so uporabili tudi v svoji raziskavi. Dokazali so, da so eks-trakti propolisa, pridobljeni po tej metodi, tako po an-timikrobni učinkovitosti kot po antioksidativnosti primerljivi s tistimi, pridobljenimi s klasičnimi postopki. Raziskava je potrdila, da so zmožnosti ultrazvočne ekstracije velike, vendar je treba postopek še optimizirati, saj si želijo pridobiti tinkture z veliko biološko učinkovitostjo. Tinkture propolisa na podlagi alkohola so biološko različno aktivne, med drugim delujejo tudi protimikrobno. V raziskavi so ugotovili, da tinktura propolisa na vodni podlagi deluje protivirusno na virus herpes tipa 1 in 2. V tinkturi na vodni podlagi je izluženih več fenolnih kislin in njihovih ekstraktov, vpliv te kombinacije na viruse pa je zelo učinkovit. S sodobnimi metodami je mogoče ugotoviti tudi ponaredke propolisa. Na tržišču je tako mogoče dobiti osnovne surovine propolisa (smolnati izvlečki dreves) in iz njih brez čebel narediti propolis. Leta 2011 je g. Zhang s sodelavci potrdil ponarejanje propolisa s HPLC, in sicer z UV-detekcijo (213 mm) na salicin. To sestavino vsebujejo samo izločki topola, ne pa tudi propolis, saj jo čebele predelajo. Tako je mogoče pri vsakem propolisu, uvoženem iz tujine, ugotoviti njegovo kakovost in tudi morebitno ponarejanje. Razprava po predavanju se je osredotočila predvsem na kemične ostanke v tinkturah propolisa, še posebej na ostanke amitraza. Dr. Kosalec se s tovrstnimi analizami ni ukvarjal, saj so bile njegove raziskave usmerjene predvsem v značilnosti hrvaškega propolisa in biološko aktivne snovi v njem. J V7 Cez poletje nikakor ne smemo pozabiti na vodo! Andreja Smrdelj - Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si Točenje medu Upam, da se bomo po katastrofalni pomladi poleti končno posladkali najprej s svežim lipovim, potem pa še z manovim medom. Pred točenjem moramo seveda preveriti, ali je med zrel. Če se iz obrnjenega satja kljub tresenju ne cedi med, je ta verjetno zrel. Pokritih naj bo vsaj tretjina pokrovcev. Če nismo prepričani, ali je med zrel, prosimo terenskega svetovalca, da z refraktomerom izmeri vsebnost vode v njem, saj se bo med, v katerem je preveč vode, kmalu skisal. Že ko ga točimo, lahko opazimo, da je premalo viskozen, saj iz točila teče hitro kot voda. Če se nam kot začetniku zgodi ta napaka, je bolje, da nezrel med v večernih urah vrnemo čebelam, kot da bi jih krmili. V nakladne panje dan pred točenjem vstavim begalnico, ki preprečuje vračanje čebel v medišče. Medene sate pobiram samo iz medišča. Čebele v AŽ-panjih najlaže ometem z ometalnikom. Ko ometem ves panj, čebele znova stresem v medišče. Dokler nisem imela ometalnika, sem čebele na satu najprej pršila z vodo, da ob čiščenju satov z omelom niso tako množično letale po čebelnjaku. Pred nekaj leti sem videla mladega čebelarja, ki je medene sate ometal kar pred panji svojega čebelnjaka. S tem je v čebelnjaku sosednjega čebelarja povzročil tako hud rop, da je moral sosed zapirati žrela in čebele z vrtno cevjo polivati z vodo. Seveda je bila škoda velika. Sama menim, da je ometalnik ena najboljših pogruntavščin, saj občutno olajša naše delo. Medene sate sproti zlagam v plastičen zaboj s pokrovom, ob tem pa vedno pazim, da je zaboj pokrit. Vse skupaj potem odnesem na točenje. Ker je pri nas vreme ob točenju po navadi zelo toplo, satje najprej za nekaj ur postavim v hladno klet. Če namreč med točimo iz toplega satja, se to zaradi mehkobe rado zarije v mrežo točila ali se celo raztrga. Satje tudi sortiram po svetlosti, saj tako lahko pridobim tudi med iz deviškega satja. V točilnici najprej s čebelarskimi vilicami odprem vse pokrovce in sate vstavim v točilo. Več let smo pri nas točili s šti-risatnim ročnim točilom, zdaj pa točimo s samoobra-čalnim šestsatnim točilom na elektromotor z reduktorjem. Kljub temu menim, da je mogoče prav lepo delati tudi z ročnim točilom, če imamo do 30 panjev in še kakšne pridne roke, ki nam bodo pomagale vrteti. Pri nas smo to počeli že kot otroci, le hitrost je vedno kontroliral oče. Sprva smo vrteli počasi, potem smo sate obrnili in spet najprej vrteli počasi, potem pa hitreje. Če so bili sati deviški, je raje vrtel oče sam, ker je imel občutek za hitrost, da se mehko satje ni raztrgalo. Iztočen med precedim skozi dvojno cedilo. Hranim ga v posodi oz. sodu iz nerjavečega jekla s pipo. Včasih se prihodnji dan na površini medu nabere pena. Če jo opazim, jo seveda poberem, kajti če med ni očiščen, lahko tujki kvarijo njegov videz v kozarcih, to pa daje vtis nemarnega čebelarja. Prazno satje zvečer popršim z vodo, da ga čebele laže popravijo, in vrnem v panje. Poletna oskrba čebel Če bo letos narava vsaj malo usmiljena, v začetku julija tudi na Obali pričakujem še manovo pašo. Neznosna vročina, ki se obeta, bo izzivala ropanje čebel, zato moramo biti pri točenju gozdnega medu zelo previdni. Ob tem točenju imam zato že vnaprej pripravljeno prazno satje, ki ga vstavim takoj po ometanju čebel, tako da panja ne odpiram dvakrat. Ob hudi vročini panje odpiram samo, če je to res nujno. Ob večerih dražilno krmim samo mlade družine, ki nimajo dovolj pašnih čebel. Koliko hrane imajo čebele, preverjam s tehtnico, ki jo naravnam skoraj vsak večer. Če je to mogoče, počakam, da hujša vročina mine (po navadi je to konec avgusta), nato pa začnem čebele krmiti za zimo. Celo sezono, predvsem pa čez poletje nikakor ne smemo pozabiti na vodo. Sama postavim posodo nekaj metrov bočno od čebelnjaka in skrbim, da je Ometanje čebel z ometalnikom voda v njej vedno sveža. Zelo praktičen je krmilnik, narejen iz plastične posode s pokrovom. Na vrhu posode naredim luknjice s premerom 3 mm, vanjo nalijem vodo in jo pokrijem s pokrovom. Posodo obrnem narobe, tako da se voda vedno steka le v rob pokrova. Lahko pa v navadno posodo z vodo postavimo plavajoči les, na katerem bodo čebele pristajale in srkale vodo. Poleti čebele tudi zdravimo po navodilih veterinarske službe. Sajenje medovitih rastlin V vseh svojih letošnjih člankih sem bolj ali manj že omenjala medovite rastline. Veliko bralcev me je prosilo za seme evodije, ki bo zacvetela julija. Smiselno je predvsem sejanje oz. sajenje tistih rastlin, ki manjkajo v naši okolici. Načrtujmo predvsem zasaditev takih rastlin, ki bodo cvetele v vmesnem brez-pašnem obdobju. Tak priboljšek so lahko facelija, detelja inkarnatka ali ajda. Seme facelije sem kupila samo za prvo setev, potem pa sem pobirala svojega. Junija sem posejala ajdo sorte Čebelica, tako da Facelija v polnem razcvetu bodo čebele poleti imele dovolj dela. Poleg tega pri meni celo poletje cveti sivka. Postopek razmnoževanja te dišeče rastline sem opisala že v marčevski številki SČ. Nekako imam namreč občutek, da čebele ne bodo mislile na ropanje, če bo v naravi kaj cvetelo. Če ima čebelar veliko zemlje za sajenje dreves, priporočam zasaditev javorja, lipe, kostanja, evodije in sadnega drevja. J ZDRAVJE ČEBEL v Čebelarji moramo biti dobri diagnostiki Suzana Skerbiš*, suzana.skerbis@vf.uni-lj.si To leto čebelam ni naklonjeno. Po toplem začetku pomladi je nastopilo hladno, deževno obdobje, v katerem čebele niso nabrale dovolj hrane niti za svoje potrebe. Videti je, da se bo slabo leto nadaljevalo tudi v poletje. Poskrbeti moramo, da čebelam zagotovimo dovolj primerne hrane in cvetnega prahu. Prav pomanjkanje cvetnega prahu je vzrok slabšega razvoja imunskega sistema čebel, zaradi česar so čebele dovzetnejše za druge bolezni. Tri tedne pred poletnim zatiranjem varoj bomo napadenost čebeljih družin s tem zajedavcem ugotavljali s štetjem naravno odpadlih varoj ter z ugotavljanjem napadenosti trotovskih ličink in odraslih čebel. Čebelar naj obvesti veterinarja VF NVI, če ugotovi, da je povprečni naravni odpad julija več kot tri varoje na dan, če je napadenost trotovskih ličink več kot sedem odstotkov (ena varoja na 15 trotovskih ličink), če je napadenost odraslih čebel več kot en odstotek (ena varoja na 100 čebel). V takšnih primerih je za zaščito zdravja čebeljih družin nujno takoj ukrepati. Po zadnjem točenju meda - če bomo letos sploh kaj točili - se bo začelo poletno zatiranje * dr. vet. med., Nacionalni veterinarski inštitut, enota Nova Gorica, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani varoj. Priporočamo, da poletno zatiranje začnemo najpozneje do 15. avgusta. Kdaj bomo začeli zatiranje, je odvisno od ugotovljenega števila varoj v družinah, kondicije čebeljih družin, zalog hrane, zunanje temperature in tehnologije čebelarjenja. Zatiranje varoj bo na določenem območju učinkovitejše, če bo sočasno izvedeno v vseh čebelnjakih. Pri tem naj čebelar redno spremlja tedenski odpad varoj. Če posumi, da učinkovitost zatiranja ni ustrezna (slaba učinkovitost zdravila, slabo zaleganje matic, odmiranje čebel), naj o tem že med zatiranjem obvesti veterinarja VF NVI. Čebelarji naj pozorno pregledujejo tudi zalego v družinah in vsako sumljivo spremembo prijavijo veterinarski službi VF NVI. Že avgusta lahko v čebelnjakih vidimo, kako uspešni smo bili pri obvladovanju varoze. Družine, v katerih so se varoje zelo razmnožile, bodo številčno slabele, pred panji bomo opazili čebele, ki lezejo, so nemirne, se vrtijo na mestu ali krilijo, kot bi hotele poleteti. Prav tako bomo našli slabo razvite in različno deformirane čebele (poškodovana krila, tipalke in noge), pa tudi čebele z manjšim zadkom. Sum varoze je treba prijaviti pristojnemu veterinarju. _l Urnik razdeljevanja zdravil Iz objektivnih razlogov si pridržujemo pravico do spremembe urnika. Čebelarji lahko prevzamejo zdravila ob predložitvi Dnevnika veterinarskih posegov. Izdaja zdravil bo potekala na podlagi seznamov rezervacij, ki smo jih prejeli od ČZS. Podrobnejšo uro prevzema zdravil za posamezno ČD si lahko ogledate v obvestilu na spletni strani ČZS. VF NVI OE NVI Celje: Alenka Juric, dr. vet. med., tel.: 03/428 16 35, GSM: 041/900 005, e-naslov: alenka.juric@vf.uni-lj.si. 3. julij 2014, 10.30-14.00: Sedež NVI Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, Celje (ČD Celje, ČD Dobrna). 4. julij 2014, 8.00-12.00: Ribiški dom Radeče (ČD Hrastnik, ČD Radeče). 7. julij 2014, 8.00-13.30: Anin dom v Preboldu (ČD Gotovlje, ČD Šempeter v S. d., ČD Tabor, ČD Polzela, ČD Prebold). 8. julij 2014, 8.00-14.00: Krajevna skupnost Ravne pri Šoštanju - dom krajanov (ČD Šoštanj, ČD Vinska gora, ČD Mlinšek Velenje, ČD Šmartno ob Paki). 9. julij 2014, 8.00-10.30: Krajevna skupnost Slovenske Konjice (ČD Loče, ČD Zreče, ČD Slovenske Konjice). 10. julij 2014, 7.30-16.00: Mozirje, TVD Partizan (ČD Mozirje, ČD Rečica ob S., ČD Kokarje, ČD Gornji Grad, ČD Ljubno, ČD Solčava, ČD Luče). 11. julij 2014, 7.30-13.00: Čebelarski dom, Slivnica 12 (ČD Ponikva, ČD Slivnica pri Celju, ČD Šentjur, ČD Blagovna, ČD Planina pri Sevnici). 12. julij 2014, 7.00-13.00: Sedež VF NVI Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, Celje (ČD Vojnik, ČD Laško). 14. julij 2014, 8.00-10.00: Občina Podčetrtek (ČD Podčetrtek); 11.00-13.30: Občina Rogatec (ČD Rogatec, ČD Rogaška Slatina). 15. julij 2014, 8.00-10.30: Čebelarski dom Izlake (ČD Zagorje). OE NVI Novo mesto: Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. in mag. Martina Zagar, dr. vet. med., tel.: 07/332 51 17, 041/649 495, 041/740 807, e-naslov: anita. vranicarnovak@vf.uni-lj.si, martina.zagar@vf.uni-lj.si. 3. julij 2014, 8.00-13.00: Sedež NVI, enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, Novo mesto. 4. julij 2014, 9.00-11.00: Gasilski dom, Straža; 11.30-13.00: Večnamenska dvorana, Dvor. 7. julij 2014, 9.00-10.30: Kulturni dom Semič; 11.00-13.00: Čebelarski dom, Sela pri Otovcu; 13.30-14.00: Gostilna Štefanič, Dragatuš. 8. julij 2014, 9.00-13.00: Lanšprež (ČD Trebnje,ČD Šentrupert, ČD Trebelno-Mokronog). 9. julij 2014, 9.00-12.00: Gasilski dom, Leskovec (ČD Leskovec, ČD Krško, ČD Raka, ČD Senovo -Brestanica); 12.30-14.00: Gasilski dom Šmarjeta (ČD Šmarjeta, ČD Šentjanž). 10. julij 2014, 9.00-10.00: Krajevna skupnost Krška vas (ČD Krška vas, ČD Brežice, ČD Dobova - Kapele); 10.30-11.30: Ga. Kuplenik Ljudmila, Grajska cesta 35, Kostanjevica; 12.00-13.00: Dom upokojencev, Šentjernej. 11. julij 2014, 9.00-11.30: Gostilna Bartus, Mestni trg, Metlika. 15. julij 2014, 8.00-12.00: Sedež NVI, enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, Novo mesto. OE NVI Nova Gorica: mag. Ivo Planinc, dr. vet. med., GSM.: 041/740 805, e-naslov: ivo.planinc@ vf.uni-lj.si. 7. julij 2014, 9.00-13.00: Prostori ČD Idrija. 8. julij 2014, 9.00-12.00: Veterinarska postaja Postojna (ČD Postojna). 9. julij 2014, 9.00-12.00: Prostori ČD Tolmin. 10. julij 2014, 10.00-12.00: Prostori društva upokojencev Cerkno. 11. julij 2014, 8.00-13.00: Sedež NVI, enota Nova Gorica, Pri hrastu 18. 14. julij 2014, 13.00-15.00: Pivka, Gostilna pri Marti. OE NVI Nova Gorica - Sežana: Suzana Sker-biš, dr. vet. med., tel.: 05/731 02 84, GSM: 041/645 763, e-naslov: suzana.skerbis@vf.uni-lj.si. 8. julij 2014, 11.00-12.30: Čebelarski dom, Dolnje jezero Cerknica; 14.00-16.00: Nova vas na Blokah, Nova vas 4. 9. julij 2014, 8.00-12.00: pisarna NVI, upravna zgradba Agrarie Koper, 1. nadstropje, pisarna 12. 10. julij 2014, 18.00-20.00: Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica. OE NVI Maribor: mag. Vida Lešnik, dr. vet. med., tel.: 02/228 37 38, GSM: 041/645 792, e--naslov: vida.lesnik@vf.uni-lj.si. 1. julij 2014, 8.00-11.00: Gastro, Rajšpova ul. 19, Ptuj; 11.30-13.00: Ptujska gora, pri g. Peršuhu (ČD Majšperk, Makole). 2. julij 2014, 8.00-10.00: Ormož, gostilna Prosnik (ČD Ormož, ČD Središče ob Dravi); 11.00-13.00: Moškanjci, Petrol Ziher (ČD Gorišnica, ČD Cirkulane). 3. julij 2014, 7.00-10.00: Dom upokojencev Slovenj Gradec; 11.00-12.00: sejna soba ČD Dravograd, Meža 10, Dravograd, 13.00-14.00: Sv. Vid - paviljon ŠD (ČD Vuzenica); 16.00-17.00: Hotel Vabo, Mariborska cesta, Radlje (ČD Radlje). 253 4. julij 2014, 8.00-10.00: čebelarski dom ČD Slovenska Bistrica (ČD Slovenska Bistrica, Oplotnica); 11.00-12.00: Čebelarski dom ČD Slivnica (ČD Slivnica, Rače); 15.00-16.00: Čebelarski dom ČD Ruše; 17.00-18.00: Čebelarski dom ČD Lovrenc na Pohorju. 7. julij 2014, 7.30-10.30: sedež NVI, Šentiljska cesta 109, Maribor; 11.30-13.30: Gostišče Petovar (ČD Lenart, Sv. Jurij); 14.00-15.30: Krajevni urad Zg. Velka. 8. julij 2014, 7.00-9.00: Čebelarski dom ČD Črna (ČD Črna, Žerjav); 10.00-10.30: Mežica, gostilna Krebs 11.30-14.00: Čebelarski dom ČD Prevalje (ČD Kotlje, Ravne, Prevalje). 9. julij 2014, 8.00-12.00: Sedež NVI, Šentiljska cesta 109, Maribor. 10. julij 2014, 8.00-12.00: Sedež NVI Šentiljska cesta 109, Maribor. OE NVI Murska Sobota: mag. Lidija Matavž, dr. vet. med., tel.: 031/622 730, e-naslov: lidija. matavz@vf.uni-lj.si. Vse delovne dni od 1. do 15. julija med 8.00 in 13.00 uro na sedežu NVI, Noršinska c. 35. 4. julij 2014, 14.00-17.00: Čebelarski dom Beltinci. 11. julij 2014, 15.00-18.00: Serdica, Čebelji gradič. 14. julij 2014, 15.00-18.00: Kapca pri Lendavi, Gostilna Jakšič. OE NVI Ljubljana: Jana Kapelj, dr. vet. med., tel.: 01/477 93 71, GSM: 041/650 158, e-naslov: jana.kapelj@vf.uni-lj.si. 2. julij 2014, 8.00-10.00: sedež NVI, Gerbičeva 60, Ljubljana (ČD Moste-Polje, Krim). 3. julij 2014, 8.00-10.00: sedež NVI, Gerbičeva 60, Ljubljana (Barje, Ljubljana-Center, Bloke, Nova vas); 11.00-13.00: Dom čebelarjev Polhov Gradec; 14.00-16.00: Ig, Gostilna Ulčar. 4. julij 2014, 8.00-12.00: Tržaška cesta 11, Vrhnika (ČD Vrhnika, Notranje gorice, Borovnica). 7. julij 2014, 8.00-13.00: Spodnje blato 20 (ČD Grosuplje, Stična, Škofljica, Dobrepolje). 9. julij 2014, 8.00-11.00: Center požarne varnosti, Količevo 2 (ČD Domžale, Dob); 12.00-14.00: Luko-vica, Brdo pri Lukovici 8. 11. julij 2014, 8.00-10.00: Tacen, Kajakaška 63 (ČD Tacen in Skaručna); 11.00-15.00: Gostišče Repnik, Vrhpolje (ČD Kamnik, Komenda, Mengeš). 14. julij 2014, 8.00-10.00: Kočevje, gostilna Marof; 11.00-15.00: Dom čebelarjev Ribnica (ČD Ribnica, Velike Lašče, Krka). 15. julij 2014, 8.00-10.00: Kulturni dom, Dolsko 55 (ČD Dolsko, Moravče); 11.00-14.00: Ribiški dom, Litija (ČD Litija). OE NVI Kranj: mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med., informacije od 14.00 do 15.00 ure, tel.: 041/645 769; e-naslov: mira.jenkorogelj@vf.uni-lj. si. Ostali čebelarji, ki so rezervirali zdravilo, prevzamejo zdravilo ob predložitvi dnevnika po dogovoru z leče-čim veterinarjem. 7. julij 2014, 7.00-9.00: NVI Naklo 8. julij 2014, 7.00-9.00: Žiri; 9.30-10.30: Sovo-denj 38; 12.00-14.00: Dom čebelarjev, Brode 37. 9. julij 2014, 8.00-13.00: ČRIC, Rožna dolina 50 a, Lesce. 10. julij 2014, 6.00-10.00: NVI Naklo. 11. julij 2014, 6.00-10.00: NVI Naklo; 11.00-12.00: Lovski dom Pangeršica. ___ Vzrejalisce čebeljih matic Milan Starovasnik Kamniška Bistrica k^K^DT™0 9b 1218 Komenda Sprejemamo naročila za čebelje matice iz odbranih E-pošta: info@domcicimeci.si matičarjev pod nadzorom KIS-a. Tel.: 041/685 576 ČEBELARSTVO LUZNAR Janez Luznar, Begunje 170, 4275 Begunje na Gorenjskem tel.: 030/604 023 cebelarstvo.luznar@gmail.com Prodaja čebeljih družin in gospodarskih matic Gospodarske matice z Gorenjskega - alpski ekotip (v sodelovanju s KIS-om) in čebelje družine na AŽ-satih (od pet do deset) s panji ali brez njih. VZREJALISCE ČEBELJIH MATIC GABER Pri nas lahko kupljene označene čebelje matice prevzamete osebno ali pa vamjih pošljemo po pošti. Vzrejališče je odobril Kmetijski inštitut Slovenije. Tel.: 03/546 14 47 GSM: 031/705 961 VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kako rešiti problem kostanjeve šiškarice? Vprašanje: Kako bo država reševala problem kostanjeve šiškarice, ki na pravem kostanju že povzroča škodo po vsej Sloveniji? Svet za čebelarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Odgovarja mag. Katarina Groznik, vodja sektorja za zdravje rastlin in rastlinski semenski material, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: Zaradi škode, ki jo na pravem kostanju povzroča kostanjeva šiškarica, in na podlagi izkušenj drugih držav članic EU je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) skušala pridobiti dovoljenje za vnos parazitoida Torymus sinensis, ki naj bi ga izvedel Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Ker je T. sinensis tujerodna vrsta, lahko UVHVVR na podlagi predpisov o zdravstvenem varstvu rastlin izda dovoljenje za vnos le na podlagi soglasja Agencije RS za okolje. Za pridobitev tega je potrebna izdelava presoje tveganja za naravo, ki pokaže, da ta poseg v skladu s predpisi na področju ohranjanja narave ne ogroža naravnega ravnovesja ali biotske raznovrstnosti. Uprava je za izdelavo presoje tveganja prosila pooblaščenega presojevalca na Biotehni- VZREJA ČEBELJIH MATIC ški fakulteti, ki je v svoji presoji zapisal, da je tveganje za naravo sprejemljivo, pričakovano in obvladljivo. Kljub temu je ARSO zavrnil izdajo soglasja za vnos T. sinensis, svojo odločitev pa je utemeljil z mnenjem Zavoda za varstvo narave (povzetek mnenja bo objavljen v prihodnji številki SČ). Zato UVHVVR nima možnosti za izdajo dovoljenja. Verjetno se bo T. sinensis k nam po naravni poti razširil iz Italije in Hrvaške, vendar to lahko pričakujemo šele čez nekaj let. Prizadevali smo si, da bi pa-razitoida pri nas naselili že letos in tako skrajšali agonijo pravega kostanja. Že druge države so ugotovile, da drugi načini zatiranja niso učinkoviti, prav tako pa niso učinkoviti niti domorodni naravni sovražniki kostanjeve šiškarice. Zaradi biologije škodljivca je neučinkovito tudi zatiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi. Kot učinkovito se je doslej pokazalo le biotično zatiranje s tujerodno vrsto T. sinensis, ki jo že uspešno uporabljajo v Italiji in Franciji. Letos je vnos T. sinensis izvedla sosednja Hrvaška, dovoljenje za vnos pa je izdala tudi Madžarska. Če vas zanima kakršno koli vprašanje v povezavi s čebelarstvom, ga lahko pošljete uredništvu Slovenskega čebelarja, mi pa bomo nanj skušali poiskati odgovor. Uredništvo Henrik Zaletelj Fužina 59, 1303 Zagradec TEL.: 01/788 60 86, GSM: 041/775 333 E-POŠTA: zaletelj.henrik@gmail.com Vzrejamo matice, čiste kranjske sivke pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Sprejemamo tudi naročila za matičnike. MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami Vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja Vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Ponujamo tudi svež matični mleček lastne pridelave in več vrst medu. Čebelarstvo PISLAK BALI Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u 031/734 905* info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si ČEBELJE PAŠE Bomo sejali facelijo? Maks Medved, plastika@amis.net Objava članka »Moje izkušnje s setvijo facelije« v Slovenskem čebelarju, št. 7-8/2013, str. 245, je pri več čebelarjih spodbudila zanimanje za setev te rastline, zato so me ti bodisi klicali po telefonu bodisi so me osebno obiskali. Želeli so dodatne informacije in tudi seme, ki ga imam v zalogi. Zaradi tega je po mojem primerno, da o najnovejši izkušnji napišem nekaj besed. Že oktobra 2012 sem za ozelenitev zemlje za-sejal mešanico oljne ogrščice in facelije. Zima 2012/2013 je bila zelo mrzla, vendar je facelija čudovito prezimila in maja obilno medila. Tudi lansko jesen sem za facelijo namenil 1,30 ha veliko njivo. Razdelil sem jo na štiri dele, tako da lahko vsak mesec zasejem en del. Jeseni sem prvi del zase-jal samo s semenom facelije, preostale tri dele pa z mešanico oljne ogrščice in facelije. Vse je lepo pre-zimilo. Prvi in četrti del prav zdaj lepo cvetita, čebele ju intenzivno obiskujejo, to pa se pozna tudi v medi-šču. Drugi oz. tretji del sem prebranal 15. marca oz. 15. aprila. Po končanem cvetenju bom to storil tudi na četrtem delu in ga na novo zasejal. Letos je zaradi nemogočega vremena zatajila akacijeva paša. Po navadi začne facelija cveteti ob koncu cvetenja oljne ogrščice in cveti pet tednov. S setvijo z zamikom dosežem, da medi vsaj štiri mesece ali še dlje, saj pas, ki je dozorel, prebranam, ga znova zasejem in upam, da bo trajalo do jeseni. In še nekaj agrotehničnih podatkov. Facelija ni izbirčna glede tipa zemljišča. Prav gotovo je dobro, da njiva ni zapleveljena, res pa je tudi, da nekoliko gostej- * ša setev zaduši plevel. Osnovno gnojenje izvajam po petletnem gnojilnem načrtu glede na analizo zemlje. V začetku cvetenja jo dognojim s 100 kg KAN/ha. Kmete čebelarje, ki se zanimajo za sejanje facelije, še posebej po žetvi ozimnih žit na tistih kmetijah, ki se ne ukvarjajo z govedorejo in ne sejejo travnatih mešanic, pozivam, naj se z drugimi pogovorijo o pogostejšem sejanju facelije. Čebelarji namreč ugotavljamo, da se je na podlagi številnih pogovorov v zadnjem času ves slovenski prostor zavedel pomembnosti čebel. Zaslugo za to ima brez dvoma vodstvo ČZS, saj je s problematiko čebel učinkovito seznanilo vse medije. Sam sem v vasi že zainteresiral nekaj kmetov za sejanje facelije. Podaril sem jim seme, sami pa zorjejo zemljo, ga posejejo in jeseni imajo prostor z bogato zemljo. J ZGODOVINA ČEBELARSTVA Poslovili smo se od sodelavca Marjana Kokalja Po nekaj več kot letu dni zdravljenja in upanja v ozdravitev je 19. maja 2014 umrl naš sodelavec Marjan Kokalj. Zaradi svoje delavnosti in velikega optimizma je bil vedno zaželen in prijeten sogovornik, zato nas je žalostna novica o njegovem prezgodnjem odhodu še bolj pretresla. Pokojni Marjan se je rodil 27. decembra 1969 v Kranju, otroštvo pa preživljal v Naklem. Osnovno šolo je končal v Kranju, šolanje pa je nadaljeval na Srednji kmetijski in mlekarski šoli. Januarja 1991 se je zaposlil na Kmetijskem inštitutu Slovenije kot tehnični sodelavec v čebelarstvu pri pokojnem dr. Janezu Poklukarju. Z leti je svoje veselje in ljubezen do čebel še poglabljal, saj je poleg skrbi za čebele na inštitutu skrbel tudi za svoje čebelje družine. Čebelaril je v poskusnem čebelnjaku inštituta ter ob tem pomagal tudi pri selekciji in raziskovalnem delu. Največ strokovnega dela je opravljal na področju selekcije kranjske čebele. Bil je član komisije za potrjevanje vzre-jališč čebeljih matic in stalni sodelavec čebelarjev, predvsem vzrejevalcev matic. Vedno je bil pripravljen svetovati ali pomagati. Svoje znanje je rad delil tudi z mlajšimi, tako da je marsikateremu dijaku ali študentu pomagal pri usposabljanju med obvezno prakso. S svojim tehničnim in strokovnim znanjem o čebelarjenju in vzreji matic je rad priskočil na pomoč mladim raziskovalcem. Sodeloval je pri številnih raziskavah, Marjan Kokalj (desno) skupaj z vzrejevalcem dr. Stankom Kapunom (levo) in predsednikom komisije za pregled vzrejališč mag. Francem Javornikom (v sredini). saj je poleg dela s čebelami dobro obvladal tudi delo v laboratoriju. Bil je dejaven in zavzet član ter tajnik Slovenskega akademskega čebelarskega društva, v katerem je deloval vse od ustanovitve. Zavedamo se, da smo z z Marjanovim odhodom izgubili vestnega, marljivega in zanesljivega sodelavca, dobrega prijatelja, prijaznega človeka, polnega optimizma, ter dobrega in izkušenega čebelarja. Vsi, ki smo sodelovali z Marjanom, bomo spomin nanj trajno ohranili v naših mislih in v delih, ki nam jih je zapustil. Sodelavci na Kmetijskem inštitutu Slovenije Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1 - Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 - GSM: 041/900 606 • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. • Ponujamo vam tudi matičnike črne barve za pridobivanje matičnega mlečka ali za vzrejo matic. *FTN d.o.o. Nad izviri 34 1 E N E & 2204 Miklavž na Dravskem polju www.ftn.si t 55? 02/62-96-226 /gjRI^M ^ -. jjCS^1 ^ NOVI MOTIVI POKROVČKOV »ljka-petka od 8. do 14. ure Pokrovi O 82 mm že od 0,072 €/kos. 257 Slovenska ekipa deveta na Mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev V Lublinu na Poljskem je od 5. do 7. junija 2014 potekalo že peto mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev (IMYB), starih od 12 do 15 let. Udeležile so se ga tričlanske ekipe iz 19 držav. Zadnji hip so udeležbo zaradi finančnih težav odpovedali mladi tekmovalci iz Bosne in Hercegovine, Namibijci in Al-žirci pa niso dobili vstopnega vizuma. Slovenijo so zastopali Lan Julij Zadravec, dijak Gimnazije Franceta Prešerna Kranj ter Maša Grošelj in Vid Slapničar, učenca OŠ F. S. Finžgarja Lesce. Tekmovanje je potekalo v prostorih čebelarske šole Pszczela Wola. Mladi čebelarji so svoje znanje preizkušali v osmih teoretičnih in praktičnih temah. Točke so zbirali kot posamezniki, seštevek pa je bil rezultat ekipe. Zmagovalec je zbral največje število mogočih točk, tj. 55. In kako so se odrezali naši tekmovalci? Lan Julij Zadravec je zbral 45 točk, Maša Grošelj 37 in Vid Slapničar 30 točk. Lan je imel zares smolo, ker mu v dveh minutah v panju ni uspelo najti matice, sicer pa to ni uspelo skoraj polovici udeležencev. Če bi našel matico, bi se uvrstil na četrto Drugo tekmovanje mladih ČD Slovenj Gradec - Mislinja je 26. aprila 2014 organiziralo 2. tekmovanje mladih čebelarjev Koroške. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip, med njimi tudi dve iz Šmihela pri Pliberku v Avstriji. Vsi tekmovalci so dosegli izjemne rezultate. Zlata priznanja so osvojile ekipe OŠ Podgorje, POŠ Šmiklavž (dve), OŠ Mežica in OŠ Črna. Bronasta priznanja so osvojile ekipe OŠ Podgorje, POŠ Šmiklavž, II. OŠ Slovenj Gradec (dve), OŠ Prevalje, OŠ Mežica, OŠ Črna in Evropska šola LS Šmihel pri Pliberku. Preostale štiri ekipe so prejele priznanja za udeležbo na tekmovanju, vse pa so zbrale od 21-24 točk od 30 možnih. Mentorjem Alenki Požarnik, Milanu Grobel-niku, Pavlu Praperju, Olgi in Janezu Bauerju, Karlu Grilu ter Mariji Šepul se zahvaljujem za njihov trud pri vzgoji mladih čebelarjev, ČZS pa za promocijsko gradivo, ki smo ga razdelili mladim čebelarjem Koro- mesto s samo petimi točkami zaostanka za zmagovalcem. Tako je skupni rezultat slovenske ekipe 9. mesto. Z rezultati nisem povsem zadovoljen, saj bi se mladi slovenski čebelarji lahko pridružili najboljšim, če bi delno spremenili sestavo ekipe. To je tudi edina pot, da bomo postali bolj prepoznavni. Brane Kozinc čebelarjev Koroške ške. Upam, da se bomo prihodnje leto znova videli na 3. TMČ Koroške. Filip Jelen, predsednik ČD Slovenj Gradec - Mislinja inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! MIHA KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. 12. slovenski čebelarski praznik v Polhovem Gradcu Organizatorja letošnjega 12. čebelarskega praznika, ki smo ga počastili v soboto, 24. maja 2014, v Polhovem Gradcu, sta bila ČD Dolomiti Polhov Gradec in ČZS, ob tej priložnosti pa smo se spomnili tudi 100. obletnice rojstva prof. dr. Jožeta Ri- Noč. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi bila prihodnja sezona boljša od letošnje, ob tem pa je opozoril na številna aktualna vprašanja v čebelarstvu, kot so zagotavljanje zdravil, povrnitev škod, vključevanje v SMGO ipd. Posebno sporočilo je namenil tudi slo- Lepo naravno okolje z lepim vremenom in prazničnim razpoloženjem Vkorakanje praporščakov harja. Prizorišče praznika, ki ga je napolnilo skoraj 1400 čebelarjev in prijateljev čebel, je bilo v prijetnem naravnem okolju v bližini Čebelarskega doma, Riharjevega čebelnjaka ter Polhograjske graščine. Praznovanje se je začelo s slavnostnim vkoraka-njem približno 75 praporščakov s čebelarskimi prapori, na čelu katerih je bil g. Andrej Sever. Zbrane čebelarje je nagovorilo več govornikov. V uvodu je predsednik ČD Dolomiti Polhov Gradec g. Janko Prebil pozdravil zbrane čebelarje ter predstavil zgodovino čebelarjenja v »Blagajevi deželi«, kot tudi imenujejo kraje zahodno od Ljubljane. Zgodovina tamkajšnjega čebelarjenja in 100. obletnica Riharjevega rojstva sta poleg več drugih vsebin predstavljeni tudi v lični brošuri »Čebelarstvo Blagajeve dežele«, izdani ob čebelarskem prazniku. Čebelarje sta z željami po prijetnem praznovanju, dobri letini in medsebojnem sodelovanju pozdravila župana občin Dobrova-Pol-hov Gradec in Horjul Franc Setnikar in Janko Jazbec, osrednji govornik pa je bil predsednik ČZS g. Boštjan Janko Prebil, predsednik ČD Dolomiti Polhov Gradec Čebelarski praznik v Polhovem Gradcu smo, upam, pripravili uspešno. Zahvaljujem se ge. Malči Božnar in vsem čebelarjem, ki so pomagali pri organizaciji. Lepo vreme nam je šlo na roko, da smo praznovanje izvedli do konca. Pri organizaciji praznika ni bilo večjih težav, seveda pa je za to potrebnega veliko dela in naporov. Čebelarje pozivam, naj praznik v prihodnje ne zamre, zato bi morali biti organizatorji znani za več let vnaprej. Za manjša društva je to seveda prevelik zalogaj, zato naj se v takih primerih organizirajo na regijski ravni. Razstava ob 100. obletnici rojstva prof. dr. Jožeta Riharja v Polhograjski graščini Janez Palčič, gostitelj prihodnjega, 13. čebelarskega praznika Letos smo prejeli povabilo za organizacijo te slovesne čebelarske prireditve prihodnje leto in stopili skupaj. Gostitelj čebelarjev bo pet ČD, povezanih v ZČD Cerknica. Pokazali bomo, da smo tudi Notranjci sposobni pripraviti lepo praznovanje. Notranjska je dežela medveda, zato že več let opozarjamo, kako naj bodo urejeni čebelnjaki, saj skoraj vsak dan poslušamo novice o škodi, ki jo povzročajo medvedi. Prevaževalci dobro poznajo naše kraje, saj tukaj dobro medita hoja in smreka. Ob prazniku pa bomo medili čebelarji, saj se bomo družili in rojili skupaj! 259 venskim politikom (sporočilo objavljamo v tej številki SČ na str. 258), svoj govor pa je končal z besedami: »Naj medi, naj medi, naj že končno medi!« Praznik je spremljal bogat kulturni program, v katerem so sodelovali citrar Ciril Plahutnik, oktet Deseti brat pod vodstvom Milivoja Šurbka, Polho-grajska godba pod vodstvom Janka Benka, skupina mažoretk iz Horjula, Folklorna skupina Grof Blagaj, katere člana sta tudi znana čebelarka Amalija Božnar in njen mož, za konec pa še ansambel Toneta Rusa. Ob osrednjem prizorišču je stala tudi čebelarska tržnica. Ob koncu programa so si čebelarji lahko Sporočilo slovenski politiki! Do državnozborskih volitev je manj kot štirinajst dni. Naše kranjske čebele ne zanima, katera politična opcija bo prevzela oblast. Želimo si le to, da bi bila ena izmed prednostnih nalog nove vlade zmanjšanje birokracije in preusmeritev birokratskega dela v strokovne naloge. Naj od besed preidejo k dejanjem! Spoštovani »politiki«, sporočamo vam, da vam slovenski čebelarji dovolimo poistovetenje z našo kranjsko čebelo, zato sledite pregovoru »Po bučelah se vižej«, predvsem pa upoštevajte pregovor, ki pravi: »T'le se špeglajte lenuhi, pr' tej marni muhi, lenobe svoje se sramujte in delo njihovo opazujte.« Boštjan Noč, predsednik ČZS Veselo zabavne čebelarske igre Leto se je prevesilo v drugo polovico in v nedeljo, 7. septembra 2014, bomo dočakali nove »Veselo zabavne čebelarske igre«, ki potekajo v okviru »Veselih dni v Žirovnici«. Čebelarske igre, ki postajajo tradicionalne, že vrsto let navdušujejo tekmovalce in obiskovalce, saj so vsako leto zanimivejše, zabavnejše in množičnejše. Organizatorji jih vsako leto nadgrajujejo z novimi čebelarskimi vsebinami. Število sodelujočih ekip se iz leta v leto povečuje, pridružujejo pa se jim tudi ekipe iz zamejstva oz. tujine. Lani je tekmovalo 24 ekip, med njimi tudi štiri ekipe iz Avstrije, Hrvaške ter iz Bosne in Hercegovine. Čebelarske igre so namenjene druženju čebelarjev s prijatelji, spoznavanju med seboj, izmenjavi izkušenj, promociji čebelarstva ter sejemski in gostinski ponudbi. Vabimo vas, da se vaše ČD (tudi) 24. dnevi medu v Polhovem Gradcu V Polhovem Gradcu bodo od 7. do 10. avgusta 2014 potekali že 24. dnevi medu, katerih osrednja tema bo »Medena simfonija - evropski med na obisku«. Na njih bo mogoče obiskati predavanja, si ogledali še lokalne znamenitosti, med drugim tudi razstavo ob 100. obletnici rojstva prof. dr. Riharja v Polhograjski graščini. Del protokola čebelarskega praznika je bila kot po navadi tudi izročitev prehodnega prapora gostitelju prihodnjega, 13. čebelarskega praznika, Zvezi čebelarskih društev Cerknica, ki vse čebelarke in čebelarje že zdaj vabi v goste prihodnje leto. Iz leta v leto se izkazuje, da čebelarski praznik ni samo nekakšen piknik, ampak praznično, slovesno stanovsko srečanje, v katerem se zrcalita imenitnost in ugled slovenskih čebelarjev. MB letos udeleži teh iger. Vse informacije lahko dobite na e-naslovu franc.pfajfar@telemach.net. ČD Antona Janše Breznica bo v nedeljo, 7. septembra 2014 dopoldne, v dvorani KUD France Prešeren v Breznici organiziralo »2. dan Antona Janše«. S to prireditvijo se ČD spominja obletnice smrti svetovno znanega čebelarja Antona Janše, ki je umrl 13. septembra 1773 na Dunaju. Društvo je 1. dan Antona Janše pripravilo ob lanski 240. obletnici njegove smrti, na prireditvi pa smo poslušali zanimiva predavanja čebelarskih strokovnjakov iz Slovenije in Hrvaške. Tudi za letos načrtujemo zanimiva predavanja domačih in tujih strokovnjakov s področja zdravja čebel in pomena rodovniške vzreje matic. Vabljeni tudi na to strokovno srečanje čebelarjev. Naj medi! Franc Pfajfar, predsednik ČD Anton Janša Breznica ogledati razstavo, pokusiti različne čebelje pridelke, jih kupiti po ugodnih cenah ... Dnevi medu bodo v Polhograjski graščini vse dni odprti od 10.-18. ure. Hiša medu Božnar Čebelarstvo in kultura: učimo se pri čebelah, ker pridnost bogati Takšen je bil naslov enega izmed programov na Kulturnem bazarju, ki so ga 26. marca 2014 pripravili v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na povabilo MKO konec minulega leta je na dogodku sodelovala tudi ČZS, JSSČ z nekaterimi drugimi partnerji. Kulturni bazar, ki je namenjen otrokom in mladini ter strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih zavodih, je letos pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo potekal že šestič. Po podatkih Cankarjevega doma je dogodek obiskalo več kot 2000 otrok, učencev in dijakov ter drugih obiskovalcev in približno 1000 strokovnih delavcev. Namen te prireditve je bil pokazati, da se kultura umešča na vsa področja človekovega življenja, med katera sodi tudi čebelarstvo. Za otroke, učence in dijake ter druge obiskovalce je bil zanimiv razstavni prostor MKO, na katerem se je s slikovnim panjem predstavila JSSČ, zanimiv pa je bil tudi ogled izobraževalnega filma o ribiču Pepetu in kranjski sivki. Na razstavnem prostoru so sodelovali še Dolenjski muzej iz Novega mesta z delavnicami pečatenja listin s posebnim pečatom v obliki čebele, Čebelarski muzej iz Radovljice in Loški muzej iz Škofje Loke z delavnicami poslikave panjskih končnic in pogovori o njihovi nekdanji uporabi, Mladinska knjiga Založba s pripovedovanjem pravljic in branjem pesmi iz zbirke Čebelica ter Cankarjev dom z organiziranimi ogledi čebelje družine, nameščene na strehi Cankarjevega doma. Ob pestri ponudbi kulturnih dogodkov v razstavnih prostorih posameznih ustanov so za strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih zavodov ves dan potekale tematske razprave. Ena izmed njih je bila tudi razprava z naslovom Čebelarstvo in kultura: učimo se pri čebelah. Na okrogli mizi so sodelovali Lidija Lipič Berlec (MKO), Boštjan Noč (ČZS), Katja Pra- protnik (Muzeji radovljiške občine), Emilija Kavčič in Helena Cilenšek (OŠ F. S. Finžgarja Lesce), prikazan pa je bil tudi avdiovizualni posnetek Hermana Kisilaka (Čebelji gradič, Serdica). Dogodek je povezovala in ga s čebeljo medeno pravljico sklenila Špela Frlic. Na okrogli mizi so bile v ospredju tri teme: za Slovenijo izjemno pomembna tradicija čebelarstva, čebelarstvo in njegov vpliv na okolje, še posebej z opraševanjem žužkocvetnih rastlin, in čebelnjaki kot del kulturne dediščine. Del naše tradicije so tudi panjske končnice, ki jih je mogoče videti v šestih muzejih po Sloveniji. Med drugim je bilo mogoče slišati, da imamo v Sloveniji najbolje organizirano čebelarstvo daleč naokoli in da ČZS gradi temelje že pri najmlajših. To dokazujejo organiziran sistem čebelarskih krožkov, izobraževalno-promocijske akcije, kot so medeni zajtrk in naravoslovni dnevi za otroke. Cilj organizacije tovrstnih dejavnosti ni samo vzgoja otrok v čebelarje, ampak predvsem vzgojiti odnos do čebel in okolja. Nazorno je bila predstavljena tudi dobra praksa sodelovanja med učiteljem in čebelarjem praktikom, ki poučujeta otroke v čebelarskem krožku in na ta način celostno predstavita čebelarstvo. Ti učenci znanja ne zadržijo zase, temveč ga delijo tudi z drugimi otroki v šoli in vrtcu. Poleg tega da starejši svoje znanje prenašajo na mlajše, se znanje prenaša tudi iz generacije v generacijo. Tako je bil predstavljen avdiovizualni posnetek družinske čebelarske turistične kmetije z Gorič-kega. Poudarek je bil na sožitju ljudi in narave. Celostno gledano, je bil dogodek izjemen že zaradi množičnega obiska otrok in strokovnih delavcev, in to v enem samem dnevu. Lahko smo veseli, da smo dobili priložnost za predstavitev naše panoge. Lidija Senič, vodja JSSČ OBVESTILA ČZS Rezultati dela ČZS, JSSČ na področju ekonomike Ekonomičnost čebelarstva je bila in je še vedno - zaradi številnih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati - negotova. Prav zaradi tega je še kako pomembno graditi ekonomičnost panoge tam, kjer jo lahko. Zato je Javna svetovalna služba v čebelarstvu temu področju v vseh letih svojega delovanja namenjala posebno pozornost. Na začetku delovanja JSSČ so bile velik problem velike količine neprodanega medu in nizka cena, zato smo pripravili strategijo trženja čebeljih pridelkov, ki je zajela tako ozaveščanje širše javnosti kot izobraževanje in spodbujanje čebelarjev k trženju. Tako zdaj izvajamo številne promocijske in izobraževalne dejavnosti, s katerimi ozaveščamo širšo javnost o pomembnosti čebelarstva in uživanja čebeljih pridelkov iz našega okolja. Najuspešnejša je gotovo promocijska akcija En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev, ki jo že osmo leto izvajamo v vrtcih in šolah. Imenujemo jo tudi dobrodelna akcija ali medeni zajtrk. V zvezi s tem naj poudarim, da brez sodelovanja vas, čebelarjev, gotovo ne bi bila tako uspešna. Brez dvoma pa je akcija dokaz, da je treba začeti pri najmlajših. Rezultati te akcije, predvsem pozitivni odzivi otrok in učiteljev, so presegli vsa pričakovanja. Vsako leto prejmemo številne pohvale in spodbude vzgojiteljic, učiteljev in čebelarjev, ki nas vsako leto še dodatno prepričajo, da moramo akcijo nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Da smo z akcijo dosegli enega najpomembnejših ciljev, to je vzbuditi skrb za čebelo in čebelarstvo pri otrocih, se kaže tudi v tem, da se je njihovo zanimanje za čebelarske krožke v treh letih povečalo za skoraj štirikrat (z začetnih 400 na skoraj 1500). Akcijo smo leta 2011 nadgradili s Tradicionalnim zajtrkom, leta 2012 pa še z Dnevom slovenske hrane, ki je akcijo še bolj uveljavil. Zelo uspešna in odmevna je tudi akcija Ohranimo čebele, v okviru katere potekajo številne dejavnosti, od ozaveščanja širše javnosti o pomembnosti čebelarstva do raziskovalnih nalog, cilj vseh pa je ohraniti našo avtohtono kranjsko čebelo. Prav tako ne smemo pozabiti na številne dejavnosti, ki potekajo vzporedno, npr. Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev, sodelovanje na sejmih, izdaja promocijskih gradiv in zgibank, pa tudi številni članki, radijske in televizijske oddaje o čebelarstvu in čebeljih pridelkih, ki so prav tako plod našega dela in sodelovanja s čebelarskimi društvi in čebelarji na terenu in so pripomogli k večji ozaveščenosti širše javnosti ter k večjemu povpraševanju in večji porabi čebeljih pridelkov. K uspešnemu trženju je pripomogel tudi poseben kozarec za slovenski med, ki je na voljo v štirih velikostih in ga uporablja že več kot 80 odstotkov čebelarjev. Temu kozarcu se je pozneje pridružila še steklenica za medeno žganje in medeni liker. Slovenski kupci so ozaveščeni in čebelje pridelke prepoznajo že na prvi pogled. K vsemu je gotovo pripomoglo tudi priznanje Slovenskega medu z geografsko označbo na ravni EU. Blagovna znamka za zdaj pri čebelarjih še ni povsem zaživela, vendar se vse bolj uveljavlja in prepričani smo, da bo v prihodnjih letih postala velika tržna prednost v primerjavi s tujimi blagovnimi znamkami. Čeprav za zdaj še nimamo težav pri prodaji medu, velja že danes misliti vnaprej in stopiti korak pred konkurenco! Ekonomičnosti čebelarjenja seveda ne moremo zagotavljati zgolj s promocijskimi dejavnostmi, saj je za to potreben tudi pravilen pristop vseh čebelarjev. Svetovalna služba tako vsa leta izobražuje čebelarje o trženju, organizira različna predavanja, okrogle mize, ponuja osebna svetovanja itd. Z ozaveščanjem širše javnosti ter s povečanjem povpraševanja po slovenskem medu in drugih čebeljih pridelkih, pa tudi s svetovanji in usposabljanji na področju trženja ter s postavitvijo cene nam je uspelo zvišati tako odkupno kot drobnoprodajno ceno slovenskega medu in drugih čebeljih pridelkov. Brez dvoma so k temu pripomogle tudi priporočene cene čebeljih pridelkov, ki jih enkrat na leto pripravi in objavi komisija za ekonomiko na podlagi raziskave trga, ki jo izvede JSSČ. JSSČ sodeluje tudi pri sprejemanju zakonodaje s področja čebelarstva. V zadnjem času potekajo živahne razprave glede uredbe o dopolnilnih dejavnostih. Zavzemamo se predvsem za to, da bi lahko čebelarji vse dejavnosti, ki so povezane z osnovno dejavnostjo, tj. s čebelarstvom, opravljali kot dopolnilne dejavnosti. Tovrstne dejavnosti, med katere sodijo predvsem predelava čebeljih pridelkov, me-dičarstvo in lectarstvo, usposabljanja o primarnih in dopolnilnih dejavnostih, v zadnjem času pa tudi t. i. čebelarski turizem oz. apiturizem, so pomembne predvsem za zagotavljanje ekonomičnosti čebelarske panoge. Na ta način lahko čebelarji dosežejo višjo ceno za primarne proizvode, zaposlijo domače ljudi ipd. Sprejetje te uredbe bo gotovo še dodatno pripomoglo k razvoju dopolnilnih dejavnosti. Prav tako je JSSČ sodelovala tudi pri ureditvi davčne zakonodaje. Službi je z argumenti uspelo doseči sprejemljivo davčno osnovo, ki je bila lani in letos zaradi slabe letine 2012 še dodatno znižana, tako da je ta zdaj 17 EUR na panj. Zakon o dohodnini nam omogoča, da je iz obdavčitve izvzetih 40 panjev v okviru kmečkega gospodarstva in da se v dohodnino všteva 70 % davčne osnove (tj. 11,9 EUR) na panj. V ČZS, JSSČ smo si v svojih dolgoročnih programih zastavili cilje, h katerim stremimo in si jih prizadevamo doseči. Ali v resnici sledimo ciljem, ugotavljamo s spremljanjem in analiziranjem stanja na podlagi anket in z različnimi raziskavami trga. Rezultati so nam vodilo za delo vnaprej in nam na neki način povedo, ali delamo dobro oz. na katerem področju moramo storiti več, katere akcije so bolj in katere manj uspešne, katere bi veljalo nadaljevati in katere ne. Analiza zadovoljstva čebelarjev kaže, da je velika večina čebelarjev in tudi drugih zelo zadovoljna z razvojem in stanjem slovenskega čebelarstva, pred- Korak bliže k legalizaciji Odbor Državnega zbora RS za zdravstvo je na zahtevo poslanske skupine SDS med drugim obravnaval tudi legalizacijo seta za prvo pomoč ob morebitnem čebeljem piku ter v zvezi s tem sprejel tri sklepe: 1. Odbor za zdravstvo se je seznanil s težavami, ki lahko nastanejo pri ljudeh zaradi pika čebel in pika drugih žuželk. vsem pa je pomembno, da je njihovo zadovoljstvo iz leta v leto večje, na to pa kažejo tudi analize anonimnih anket. Tisto, kar nam še dodatno potrjuje zadovoljstvo čebelarjev, pa je stanje članstva. Od leta 2007 do zdaj se je namreč število naših članov povečalo za več kot 20 odstotkov. Glede na velike težave, ki nas v zadnjem času pestijo pri zagotavljanju potrebnih količin čebeljih pridelkov, nas v prihodnje gotovo čaka še veliko dela na področju tehnologije čebelarjenja in zagotavljanja kakovostnih paš. ČZS, JSSČ si bo še naprej prizadevala, da bi svoje delo opravljala čim bolje, tako da bi v prihodnje dosegla čim večjo ekonomičnost čebelarstva. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ seta za prvo pomoč 2. Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje, naj čim prej preuči možnosti, da bi bil v Sloveniji dostopen primeren set za prvo pomoč zaradi pika čebel in drugih žuželk. 3. Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje, naj v sodelovanju s stroko čim prej izda navodila za ravnanje ob čebeljem piku. Povzetek pripravil MB Certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma ČZS si prizadeva za razvoj in uveljavitev čebelarske turistične ponudbe, ki vse bolj postaja stalna ponudba slovenskega turizma. Zato tudi v tem letu nadaljujemo program certificiranja ponudnikov čebelarskega turizma. V ta program se lahko vključijo vsi zainteresirani čebelarji, ki se že ukvarjajo s čebelarsko turistično ponudbo, in tudi tisti, ki to še načrtujejo. Zainteresirane čebelarje vabimo, da najpo- zneje do 15. julija 2014 na naslov ČZS posredujejo predpisano pisno izjavo o sodelovanju v programu certificiranja ponudnikov čebelarskega turizma v letu 2014. Letos bomo postopek certificiranja izvedli le za tiste ponudnike apiturizma, ki bodo pisno izjavo podali do navedenega roka. Več informacij lahko dobite na e-naslovu: anton.tomec@czs.si. Komisija UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino Vzreja matic BUKOVŠEK - od leta 1934 - Ponujamo vam označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejene pod nadzorom KIS. - Matice lahko dobite od konca maja do pozne jeseni bodisi po pošti bodisi na naslovu: Golo Brdo 19, 1215 Medvode. - Matice pošiljamo večkrat na teden. Obisk 52. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA I POMURSKI SEJEM Na 52. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA bosta ČZS, JSSČ in ČZD Pomurja od sobote, 23., do četrtka, 28. avgusta 2014, tradicionalno predstavljali čebelarstvo in najnovejša strokovna spoznanja. Sejem bo na stojnici ČZS, JSSČ in ČZD Pomurja vse dni krasila čebelarska razstava, sladile ga bodo pokušnje medu, poživljale pa delavnice za otroke, ki jih bodo izvajale vzgojiteljice vrtca Manka Golarja iz Gornje Radgone. Čebelarsko dogajanje bo še posebej živahno in strokovno obogateno v nedeljo, 24. avgusta, na sejemski dan čebelarjev. Tedaj bodo potekali: • ob 9.30: podelitev priznanj z ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo v organizaciji Pomurskega sejma; • ob 10.30: mednarodna strokovna razprava z naslovom »Varovanje zdravja čebel s poudarkom na preprečevanju varoze«, na kateri bodo sodelovali predstavniki čebelarjev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Dogodek organizira ČZS, JSSČ v so-organizaciji s ČZD Pomurja; • ob 12.00: novinarska konferenca ČZS o projektu »Kar sejemo, to žanjemo«, na kateri bomo govorili o vlogi ajde; • po novinarski konferenci si bomo v okviru projekta »Kar sejemo, to žanjemo« ogledali njivo cvetoče ajde. ČZS, JSSČ, ČZD Pomurja in Pomurski sejem vas vabijo, da na sejemski praznik čebelarstva s ploskanjem nagradite prejemnike priznanj, se oborožite z novimi spoznanji ter izmenjate mnenja in izkušnje s stanovskimi kolegi iz Slovenije in sosednjih držav. Lidija Senič, vodja JSSČ Mednarodna konferenca čebelarskih organizacij Kot verjetno že veste, bo 20. in 21. novembra 2014 na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovici potekala 3. mednarodna konferenca čebelarskih organizacij. Poleg ČZS so se do končanja tega prispevka na konferenco prijavile še čebelarske organizacije iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Romunije, Slovaške in Srbije. Osrednja tema tokratne konference bo predstavitev dejavnosti čebelarskih organizacij v povezavi z delom z mladimi na področju čebelarstva. Pričakujemo, da se bomo na srečanju seznanili z dobrimi praksami dela z mladimi, tako da bomo še izboljšali naše delo na tem področju, pa tudi z izzivi, ki spremljajo tovrstno delo. Ker bo program tokratne konference trajal dva dni, bo drugi dan namenjen predstavitvi medenega zajtrka v slovenskih šolah in vrtcih. S tem želimo čebelarske organizacije iz tujine spodbuditi, da se vključijo v Evropski medeni zajtrk (leta 2015 naj bi ta dan razglasili in izvedli v vseh evropskih državah). Kaj s tem pridobimo čebelarji? Ne samo čebelarji, ampak tudi vsa javnost brez dvoma pridobi veliko. Nenehne izobraževalne in promocijske akcije vse bolj krepijo zavest o pomembnosti čebel in čebeljih pridelkov ter o pomembnosti zdravega načina življenja. Po našem mnenju je bila tovrstna promocijsko-izobraževalna akcija - medeni zajtrk, ki bo letos v Sloveniji izveden že osmo leto zapored, izjemno pozitivno spreje- ta v javnosti, zato bi bilo to prakso smiselno prenesti tudi v tujino. Ker pri zajtrku ne gre samo za to, da malčki, učenci in dijaki na ta dan jedo med, ampak predvsem za to, da je dan namenjen čebelarskim vsebinam, imate veliko vlogo pri tem tudi čebelarji. Ker s tolikšno zagnanostjo in ponosom prenašate svoje znanje o čebelarstvu otrokom (na predavanjih, pogovorih, ob prikazih in na delavnicah), je vaš prispevek izjemen. Gre za dober primer medgeneracij-skega sodelovanja oziroma sožitja in prenosa znanj s starejše na mlajšo generacijo. Prav tako gre za posnemanja vreden primer sodelovanja med učitelji, ki otroke vzgajajo in izobražujejo, in čebelarji, ki jim posredujejo strokovno znanje. Hkrati je akcija tudi vzoren primer dobrodelnosti. In prav to želimo pokazati tudi predstavnikom delegacij iz tujine. Da bomo vse to lahko čim bolj nazorno prikazali, pa bomo potrebovali vašo pomoč oz. pomoč čebelarskih društev. Že zdaj pozivamo društva, ki so na dan zajtrka pripravljena v šolo ali vrtec spremljati tujo delegacijo (z enim ali dvema predstavnikoma) skupaj s predstavnikom ČZS, da nam to sporočijo na e-na-slov: tanja.magdic@czs.si. Ker si upam trditi, da gre za pionirski projekt povezovanja čebelarstva s številnimi sodelujočimi, je prav, da smo na to ponosni in da to prepoznajo tudi v svetu. Lidija Senič, vodja JSSČ Povabilo k sodelovanju na Mednarodnem obrtnem sejmu Vse čebelarje, vključene v sistem blagovne znamke Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, vabimo, da se nam od 11. do 17. septembra 2014 pridružijo na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju. Celjski sejem nam je namreč ponudil možnost brezplačne predstavitve blagovne znamke Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo na sejemski stojnici, ki bo obsegala 30 m2 in bo opremljena z osnovno opremo. Ker je promocija namenjena ponudnikom Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, bo to za Vas priložnost za brezplačno predstavitev. Na stojnici bosta lahko hkrati največ dva ponudnika Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, vendar bosta poleg medu lahko prodajala tudi preostale čebelje pridelke oz. izdelke iz čebeljih pridelkov. Zaželeno je, da bi ponudnik sodeloval tudi pri aranžiranju stojnice. Čas sodelovanja in število dni bosta glede na zani- manje ponudnikov določena pozneje. Če ponudnikov ne bo dovolj, se bo mogoče dogovoriti tudi o dvo- ali večdnevnem sodelovanju. Ker gre za promocijsko prodajno stojnico, bodo imeli prednost tisti, ki ponujajo več različnih vrst Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Pridelki morajo biti tudi ustrezno označeni. Zainteresirane čebelarje prosimo, da nam izpolnjeno prijavnico posredujejo najpozneje do 10. julija 2014. Prijavnico najdete na spletni strani www.czs.si. Več informacij lahko dobite pri ge. Tanji Magdič po tel. št.: 040/436 513 ali na e-naslovu: tanja.magdic@czs.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Gibanje tehtnice ± kg ja Opazovalna postaja Opis dogajan Goriško, Šempeter 7,1 Lipa, kostanj Lukovica, Brdo -1,1 Ni medilo Koroški kot, Prevalje 9,2 Gozd Bled -0,6 Ni medilo Koper, Dekani -0,8 Ni medilo Logaška planota, Menišija 31,3 Hoja Bela krajina, Poljanska gora 1,8 Lipa Ribniško Pohorje 6,3 Gozd Vransko, Prebold 13,5 Lipa, kostanj Laško 15,0 Lipa, kostanj, gozd Metlika 4,9 Lipa, kostanj Stojna sever 6,4 Hoja Slovenske gorice, Lenart 14,8 Lipa, kostanj Slovenska Bistrica, Oplotnica 6,3 Lipa, kostanj Travna gora 1,0 Gozd Zreško Pohorje 2,7 Gozd Goričko, Dankovci 3,7 Lipa, kostanj Bistriško Pohorje 6,3 Smreka Loška dolina, Kozarišče -1,4 Ni medilo Goriška brda, Cerovo 1,7 Lipa, kostanj Kočevski rog 22,3 Hoja, lipa Kostrivnica, Lahomno 5,1 Lipa, kostanj Kozjak, Kapla 0,1 Ni medilo Lovrenško Pohorje, Kumen 6,2 Gozd, lipa Ptuj, Haloze 5,4 Lipa, kostanj Kobansko na Kozjaku 16,1 Gozd, lipa Krško, Sevniško 4,4 Lipa, kostanj Kanalsko, Tolminsko 6,9 Lipa Vrhnika, Borovnica 11,1 Hoja Prekmurje, Lendava -2,0 Ni medilo Žalec, Liboje 3,4 Lipa, kostanj Braslovče 9,0 Lipa, kostanj Idrija 2,8 Gozd Krim, Iška vas 23,1 Hoja Izlake 14,3 Lipa, kostanj Hrušica, Kalce 9,2 Gozd, lipa Bohor 5,1 Gozd, lipa Ljubljanski vrh, Pokojišče 9,8 Hoja Ruško Pohorje 17,8 Gozd Žužemberk 9,1 Lipa M ©S Celjski sejem Podatki o gibanju tehtnic od 21. 5. do 20. 6. 2014 OBVESTILA ČZS Analize medu in čebeljih pridelkov V letošnji 6. št. Slovenskega čebelarja smo Vas na str. 222 že obvestili o ukrepu kontrole medu in čebeljih pridelkov. Izbrani izvajalec za analize medu je Kmetijski inštitut Slovenije, za analize čebeljih pridelkov pa Erico, d. o. o., iz Velenja. Vzorce čebeljih pridelkov (vosek, propolis, med) zbira Čebelarska zveza Slovenije, vzorce medu pa Kmetijski inštitut Slovenije. Čebelarji, ki želijo svoje čebelje pridelke oddati v analizo, naj izpolnijo obrazec, ki je objavljen na spletni strani ČZS, lahko pa ga dobite tudi pri svetovalcih JSSČ. Če želite v analizo oddati cvetni prah, morate oddati 30 g svežega ali posušenega cvetnega prahu. Če želite v analizo oddati vosek, morate oddati vsaj 30 g staljenega in prečiščenega voska (npr. vosek iz sončnega, parnega talilnika), če želite v analizo oddati propolis, pa morate oddati vsaj 7 g čistega propolisa. Senzorično ocenjevanje medu Letošnje senzorično ocenjevanje medu bo potekalo po Pravilniku o senzoričnem ocenjevanju medu, sprejetem 26. maja 2014. Kandidat mora vzorcu pri- Čebelar lahko odda v analizo med ali čebelje pridelke, lahko pa tudi oboje. Če se odloči za analizo medu, mora izbrati med sklopom 1 in 2. Vzorce čebeljih pridelkov bomo na ČZS zbirali do 23. julija 2014 oz. do zapolnitve predvidenega števila. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo financiralo 130 analiz medu iz 1. sklopa, 120 analiz medu iz 2. sklopa, 50 analiz vzorcev cvetnega prahu ter po 20 vzorcev propolisa in voska. Za čebelarja je analiza medu oz. čebeljih pridelkov v programskem obdobju od leta 2014-2016 brezplačna samo enkrat. Vzorce medu za analizo bomo zbirali na podlagi kvo-tnega vzorca, ki je opredeljen v programu v tabeli 1, v kateri je določeno število vzorcev po statističnih regijah. Za način oddaje vzorcev medu se pozanimajte na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Mag. Andreja Kandolf Borovšak ložiti tudi izjavo o sodelovanju na ocenjevanju medu, ki jo bo našel v prilogi omenjenega pravilnika. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Organizirana ocenjevanja medu (napovedana do junija 2014): Organizator Zbiranje vzorcev Naslov Pristojbina EUR Informacije Ocenjevanje Sklepna slovesnost Mednarodno senzorično ocenjevanje medu - AGRA 2014 28.-31. 7. 2014 od 8.- 12. ure in od 13.-16. ure Pomurski sejem, d. d., Cesta na stadion 2, Gornja Radgona 42,00 ga. Dimec: 02/564 21 08 jana.dimec@pomurski-sejem.si 5. 8. 2014 24. 8. 2014, sejem AGRA Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10 % popust. Čebelarstvo KAPUN Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603 e-pošta: kapunstanislav@gmail.com Predstavitve zaposlenih na ČZS Marko BORKO, vodja izobraževanja in usposabljanja GSM: 051/637 204 Telefon: 01/729 61 14 E-pošta: marko.borko@czs.si Dela in naloge vodenja izobraževanja in usposabljanja, dela in naloge glavnega in odgovornega rednika glasila Slovenski čebelar, sodelovanje pri delu organov ČZS, stiki z javnostjo, urejanje spletnih strani in drugo. Dr. Peter KOZMUS, strokovni vodja PRO GSM: 041/352 997 Telefon: 01/729 61 16 E-pošta: peter.kozmus@czs.si Strokovno vodenje Priznane rejske organizacije, strokovno soo-blikovanje programov izobraževanja JSSČ, strokovno vodenje ONS, sodelovanje v delovnih skupinah za pripravo zakonskih in podzakonskih Ponudba ČZS aktov na področjih kmetijske, okoljske, veterinarske in druge zakonodaje, prenos strokovnih spoznanj v prakso, izobraževanje in usposabljanje čebelarjev, koordinacija delovanja terenskih svetovalcev. Lidija SENIČ, vodja JSSČ GSM: 040/436 515 Telefon: 01/ 729 61 10 E-pošta: lidija.senic@czs.si Koordiniranje in vodenje dela JSSČ, sodelovanje pri pripravi letnih vsebinskih in finančnih programov dela ter poročanje ministrstvu, svetovanje s področja zakonodaje glede registracije čebelnjakov in premikov čebel, prodaje medu ..., sodelovanje pri pripravi razvojnih programov ter zakonskih in podzakonskih aktov, ki se nanašajo na čebelarstvo, sodelovanje pri pripravi različnih razpisov, delo z mladimi, organizacija in vodenje promocijsko-izobraževalnih dejavnosti, priprava prispevkov in publikacij ter drugo. Julija in avgusta letos bo na ČZS potekala posebna prodajna akcija majic »Ohranimo čebele« - kupiš dve majici, tretjo ti podarimo oz. kupiš pet majic, šesto in sedmo ti podarimo. Velikosti ženskih ali moških majic lahko izbirate po svoji želji (S, M, L, XL in XXL). Cena majice je 5,00 EUR/ kos. Ob toplejših dneh majica »Ohranimo čebele« poskrbi, da nam vroče ni! Julija lahko kupite tudi nahrbtnik z logotipom »Slovensko je biti čebelar« skupaj z opasno torbico za shranjevanje osebnih dokumentov. Ob nakupu nahrbtnika Vam podarimo majico »Ohranimo čebele« po vaši želji. Cena nahrbtnika je 25,00 EUR. Na ČZS so Vam na voljo tudi zelo kakovostne posebne majice za otroke, velikosti 4, 6 in 8 let. Na majici je »čebelica«, ki se sladka z medom. Cena za 1 kos je 8 EUR. Izbirate lahko med tremi barvami, in sicer rumeno, vijoličasto in temno modro. Prav tako vam ponujamo nove ženske in moške majice brez ovratnika (cena je 9,5 EUR/kos) ter moške majice z ovratnikom (cena je 12,00 EUR/ kos). Naročila lahko pošljete po pošti na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica, na e-naslov: barbara.dimc@czs.si ali jih sporočite po telefonu št.: 041/370 409. Tajništvo ČZS VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119 Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: vzreja.dremelj@gmail.com Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke in zrele matičnike. Matice so označene, lahko jih l prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob večjem naročilu matic je poštnina brez plačna. GLUKOZNO-FRUKTOZNI SIRUP - C*TruSweet ZA ČEBELE - visok odstotek sladkorja, - takoj pripravljen za uporabo, - stabilen in dolgo obstojen. - življenska doba čebel se podaljša, - ne kristalizira, - primeren v vseh panjskih sistemih, JL ^^ooooo< - stabilen in dolgo obstojen, - cenovno zelo ugoden. - možna dobava sladkorja 25/1 - možna je tudi dostava - možna je tudi dostava Dobavitelj: SONLEN, d. o. o. Razborca 4, 2382 Mislinja GSM: 041/640 863 Tel.: 02/885 62 30 E-pošta: sonlen@siol.net Ki NIGIN Čebelarski stroji neposredno od madžarskega proizvajalca! Točila za med, stroji za odkrivanje satovja, kuhalniki voščin ter drugi stroji in pripomočki iz 100% nerjavečega inoxa po izredno ugodni ceni. PONUDBA: Točila za med z 230 V ali 12 V motorjem in kontrolorjem, za okvirje AŽ: Samoobračalno kasetno točilo za 4 satnike -1070 € Samoobračalno kasetno točilo za 12 satnikov -1690 € Radialno točilo za 4 satnike -1200 € Stroj za odkrivanje satja -1765 € Stroški dostave: 63 €/stroj Cene vsebujejo DDV. KONTAKT / MAJA ŽIŽEK / Tel.: 040 464 265 / maja.zizek@konigin-trade.com / www.tocilozamed.si / www.konigin-trade.com VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Ivan Dremelj Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji tel.: 01/899 11 31, GSM: 041/656 056 Sprejemam prednaročila za oprašene in neoprašene označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev in zrele matičnike. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Ob naročilu več kot petih matic je poštnina brezplačna. VZREJA MATIC JOŽEF POTISEK Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno ali vam jih pošljemo po pošti. Ob naročilu pet ali več matic poštnina brezplačna. Jelša 23, Šmartno pri Litiji GSM: 041/953 748, 031/762 025 e-pošta: jozef.potisek@gmx.com Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! 268 Slovenski čebelar 7-8/2014 Letnik CXvi Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652, 031/574 775 ali 02/570 18 17 (zvečer) . SušilnikiSUŠA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor ■ Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. GSM: 051/348-426 e-mail:jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si Zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele Nudimo vam: Voščene satnice AZ, LR Satniki AZ - lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! Kozarce za med Pokrovčke s čebeljimi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo PE ČEBELARNA OB PARKU Tyr$eva 26, Maribor, Tel./Fax: 02/251 60 12 Delovni čas: Pon., sre., pet. odprto od 9h -17h JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor 269 Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-satih, tel.: 040/569 837. Cvetni prah in vosek (Štajerska), tel.: 041/908 559. Cvetni prah, svež, zamrznjen, tel.: 031/292 577. Deset čebeljih družin v 2/3 LR-panjih, mogoča je tudi menjava za med ali po dogovoru, tel.: 041/961 470. Osem novih 7-satnih panjev (Domžale), tel.: 041/830 008. Čebeljo družino na 2/3 LR- -satih, z letošnjo matico (okolica Ljubljane), tel.: 031/319 002. Osem 10-satnih AZ-panjev, z notranjim osmukalnikom, ugodno (južna Primorska), tel.: 041/289 024. Cvetni prah osmukanec, letošnji, zamrznjen, po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Cvetni prah, letošnji, zamrznjen, nabran v Bohinju, tel.: 031/330 972. Čebelje družine v 3-satnem panju iz stirodurja, skupaj s panji, tel.: 051/393 142. AZ-panje, 6-, 11- in 12- satne, nekateri so še nerabljeni (Koroška), tel.: 02/822 28 97, 041/214 226. Cvetni prah, zamrznjen in sušen, prebran ter vakuumsko pakiran, letošnji, iz Zgornje Savinjske doline, cena po dogovoru, tel.: 041/804 413. Akacijev in cvetlični med, letošnji, cena po dogovoru, tel.: 040/815 884. Čebelje družine na 7, 9 ali 10 AZ-satih ter 2/3 LR-satih, skupaj s panji, cena po dogovoru, mogoča menjava za med (Primorska), tel.: 041/866 604. Čebelje družine s panji, cena po dogovoru (okolica Kranja), tel.: 070/811 809. AŽ-panje, 9- in 10- satne, rabljene, tel.: 040/648 719. AŽ-panje, 10- in 7-satne, s čebeljimi družinami, ugodno (Prekmurje), tel.: 041/752 399, 02/545 15 50. Cvetlični, akacijev, lipov in kostanjev med, tel.: 040/217 542. Čebelje družine na AZ-satih, z dovolj zaloge in letošnjimi maticami, s panji ali brez njih (Maribor), tel.: 02/251 21 21 (zjutraj ali zvečer). Ometence na deviškem 1/1 LR-satju, z mlado matico in novimi panji, tel.: 031/200 445. Dva nova 5-satna prašilčka, tel.: 041/289 024. Čebelje družine na AZ-sa-tih, nove 10-satne AŽ-panje ter hojev in lipov med v sodih, tel.: 070/753 096. Nove AŽ-panje, ugodno, tel.: 041/933 921. Nove AŽ-panje, 10-satne, tudi trietažne, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). 22 AŽ-panjev s čebelami (Dobova), tel.: 07/496 73 28. AŽ-panje, 10- in 7-satne, 1/1, 2/3 LR-panje 12-satne kozice ter AZ- in LR-satnike, tel.: 041/839 496. Čebelje družine na mladih LR-satih z neiztočenim medom, tel.: 041/661 576. Čebelnjak z 18 panji čebel v kompletu ali posamično (Ljubljana - Bizovik), tel.: 051/681 099. Pet čebeljih družin na AZ-sa-tih (okolica Gornje Radgone), tel.: 031/555 868. Več čebeljih družin na mladih AZ-satih, z letošnjimi označenimi maticami, tel.: 041/868 121. Čebelnjake, izdelane po naročilu, Mizarstvo Malavašič, tel.: 041/633 311. 270 Slovenski čebelar 7-8/2014 Letnik CXvi Novo 10-satno samoobra-čalno točilo z elektroniko, tel.: 051/339 096. Mercedes Actros 1840 za prevoz čebel, letnik 1999, keson z dolžino 7,7 m, na blazinah spre-daj-zadaj, redno servisiran, tehnično brezhiben, nove gume, ugodno, tel.: 041/557 907. Tovornjak TAM 110 T 10 s 35 čebeljimi družinami, veterinarsko pregledanimi, zelo ugodno (Škofja Loka), tel.: 041/990 284, 04/513 10 27. Lipove deske, 32 in 43 mm, ter deske iz različnih vrst lesa in različnih debelin, vse zračno suhe (Planina pri Sevnici), tel.: 040/211 346. Električni ometalnik za čebele, prevozno štirisatno električno točilo in drugo čebelarsko opremo (Izola), tel.: 041/678 886. Točilo za med, štirisatno, na motorni pogon, INOX Logar, kot novo, tel.: 041/665 178. Posodo za med, nerjavečo, 140-litrsko, s plastično pipo (Šmarje-Sap), tel.: 031/788 318. Sadike evodije, tel.: 041/898 138. Čebeljo družino, narejenec na 2/3 LR satju, 10 satna naklada, z letošnjo matico, konec julija (okolica Ljubljane), tel.: 031/319 002. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med, Cena po dogovoru, možnost dostave Ljubljano, tel.: 041/252 695 Cvetni prah osmukanec, iz neokrnjenih alpskih dolin, tel.: 040/321 556. Vse vrste slovenskega medu, tel.: 040/477 473. Čebelje roje (okolica Kamnika), tel.: 041/795 099. Čebelje roje (osrednja Slovenija, Zgornja Savinjska dolina), tel.: 040/491 741. FRANC TRETJAK 1942-2014 V 72. letu starosti se je od svojih čebel in domačih čebelarjev za vedno poslovil čebelar, prijatelj, učitelj in vzornik Franc Tretjak. Čebele so postale in ostale del njegovega življenja. Od leta 1976 je bil zelo dejaven član ČD Radlje ob Dravi. Sledi njegovega dela bodo še dolgo ostale vidne zlasti na področju usposabljanja mladih čebelarjev, bil pa je tudi terenski svetovalec in preglednik medu. Čebele je s spoštovanjem in ljubeznijo gojil vse do svoje smrti. Številni čebelarji smo se od Francija s praporom poslovili 28. februarja 2014. Njegovo bivanje med nami je končano, toda spomin nanj bo vedno živ. Ahmet Begič, predsednik ČD Radlje ANTON ZGONC 1929-2013 Iški čebelarji smo na njegovo zadnjo pot pospremili našega dolgoletnega člana Antona Zgonca. Rodil se je leta 1929. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s kmetovanjem in pričakovano je tudi sam postal gospodar na kmetiji. Vedel je, da na kmetijo sodijo tudi čebele, zato je postavil čebelnjak, ga naselil ter ga več kot 50 let redno obiskoval in oskrboval. Leta 1974 je postal član ČD Ig. Redno se je udeleževal društvenih srečanj in izobraževanj, vestno je opravljal svoje naloge ter odkrito delil svoje bogate čebelarske Čebelje roje (okolica Nove Gorice, Ajdovščine, Postojne, Logatca, Idrije), tel.: 041/772 399. Dve čebelji družini, lahko tudi na 10 AŽ-satih, tel.: 041/664 240. Tri čebelje družine na 7 satih s panji (Rakek ali okolica Cerknice in Postojne), tel.: 041/430 482. Kupim knjigi Sodobno čebelarstvo I (1955) - Teoretični del in Sodobno čebelarstvo II (1958) -Praktični del, tel.: 031/641 338. Panjsko tehtnico, tel: 040/321 556. Čebelarskega mentorja (okolica Krškega oz. Sevnice), tel.: 041/664 240. Čebelarskega mentorja (Sežana z okolico), tel.: 041/841 424. Čebelarskega mentorja za čebelarjenje v velikih Kirarjevih panjih (Starše, Dravsko polje), tel.: 040/431 609. V SPOMIN izkušnje. Bil je vesel človek in iskren prijatelj, ki je vedno našel čas za pomoč, zato so ga ljudje sprejemali z odprtimi rokami. Za svoje delo je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. ČD Ig SLAVKO POŽENEL 1934-2013 Lani smo se iški čebelarji z društvenimi prapori poslovili tudi od dolgoletnega člana in prijatelja Slavka Poženela. Čebelariti je začel po dogovoru, ki so ga leta 1977 sklenili trije sosedi, in od tedaj naprej je nenehno povečeval tako število čebeljih družin kot tudi svoje čebelarsko znanje in spretnosti. 271 Vse od začetkov čebelarjenja je bil član ČD Ig, pozneje pa tudi član ČD Polhov Gradec. Opravljal je vrsto društvenih nalog: 19 let je bil član UO, 12 let blagajnik, 20 let mentor in šest let upravitelj društvenega čebelnjaka. V ZČD občine Ljubljana Vič-Rudnik je bil osem let član letne konference, štiri leta član UO ter štiri leta predsednik častnega razsodišča. Za svoje delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje ter priznanje društva. ČD Ig JANEZ VLAHOVIČ _1948-2014 Konec januarja letos smo se poslovili od čebelarja in prijatelja Janeza Vla-hoviča. Janez je bil dejaven član Čebelarske družine Vinica, ČD Črnomelj in tudi ČD Ob Kolpi in Lahinji. Za svoje delo je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Bil je dolgoletni mentor čebelarskega krožka in mentor številnih mladih belokranjskih čebelarjev. Pri njem je bil vedno dobrodošel vsak, ki je pokazal voljo do dela s čebelami, zaradi njegovih dolgoletnih čebelarskih izkušenj pa so ga zelo cenili tudi starejši kolegi. Janezu se zahvaljujemo za vse, kar je storil za razvoj čebelarstva v naših krajih. Ohranili ga bomo v trajnem, hvaležnem in spoštljivem spominu. ČD Ob Kolpi in Lahinji JOŽE SLOMSEK 1938-2014 Jože Slomšek se je rodil 14. februarja 1938 v Novakah pri Studenicah. Že v rani mladosti je vzljubil čebelice, saj je že v svoji rojstni vasi čebelaril z 10 čebeljimi družinami. Leta 1971 se je včlanil v ČD Slovenska Bistrica. V dolgih letih zvestobe čebelicam in društvu se je izkazal na številnih področjih. Bil je predsednik komisije za zdravstveno varstvo, dva mandata je bil gospodar društva, več mandatov je bil član UO društva, večkrat je bil delegat na skupščini ČZD Maribor, bil pa je tudi podpredsednik društva. Leta 2003 je opravil izpit za NPK čebelar. Za svoje delo pri razvoju čebelarstva je prejel vrsto priznanj in zahval, najbolj pa je bil ponosen na odličje Antona Janše II. stopnje. Izgubili smo vestnega čebelarja in dobrega prijatelja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ČD Slovenska Bistrica FRANC KUTIN 1946-2013 Maja 2013 smo se čebelarji ČD Selnica ob Dravi poslovili od našega dolgoletnega člana Franca Kutina. Čeprav je že v rani mladosti pokazal zanimanje za gojenje čebel, se je njegova čebelarska pot začela šele leta 1990. Kot samostojni podjetnik je vselej našel čas tudi za svoje čebelice. Čebelaril je s šestimi družinami v AŽ-panjih. Za svoje delo je leta 2006 prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Dragi Franc, iskrena hvala za vse, kar si storil za nas. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Selnica ob Dravi ALOJZ DRNOVŠEK 1939-2014 V začetku letošnjega februarja smo na zadnjo pot pospremili našega člana Alojza Drnovška iz Pra-preč. Ob hiši je imel stojišče, v katerem je bilo kar lepo število panjev s čebelami, za katere sta z ženo lepo skrbela. Pomagal je pri graditvi našega doma na Izlakah. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel odličje Antona Janše II. stopnje. Skupaj z ženo, ki je bila prav tako zelo dejavna v društvu, je rad prihajal v naš dom na predavanja in srečanja, na katerih si izmenjujemo izkušnje pri delu s čebelami in odpravljanju različnih tegob, ki se pojavljajo ob tem. Žal mu je bolezen že pred leti vzela ženo, pestiti pa je začela tudi njega, tako da je delo s čebelami počasi opustil. Škoda, da nima čebelarskega naslednika. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Zagorje ob Savi SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ Na zalogi HLAPILNIKI BS-05, rezervni deli. Zaradi smrti lastnika iščemo kupca za nadaljevanje proizvodnje hlapilnikov. Karakteristike hlapilnika: • učinkovita uporaba brez ročnega uravnavanja pri spremembah temperature, • preprosta uporaba v standardnih AŽ- in nakladnih panjih, • počasno povečevanje koncentracij mravljinčne kisline, • za večkratno uporabo. NANOKEM, d. o. o., Rečna ulica 6, Ljubljana Tel.: 041/691 328, 041/863 876 272 Slovenski čebelar 7-8/2014 Letnik CXVi ižjii^ Medikoel Pripomočki za vdihavanje aerosola iz medu in propolisa Batni inhalator Me100 Z razpršilnikom spremenimo čaje, propolis in med v terapevtski aerosol. Napajanje 220 V. Cena 48,74 € cena vključuje DDV Ultrazvočni inhalator Me120Plus Z ultrazvočno metodo spremenimo čaje, propolis in med v terapevtski aerosol. Z Me 120 Plus lahko z aerosolom napolnimo prostor. Napajanje 220 V. Pripomočki za vdihavanje aerosola iz panja API-AEROSOL 1 • Maska z zapornimi ventili. • Ustnik. • Cev. • Nastavek za panj z zapornim ventilom. Cena kompleta AA-1 je 18,20 € cena vključuje DDV API-AEROSOL 2 • Maska z zapornimi ventili. • Ustnik. • Cev. • Nastavek za panj s prisilnim potiskom in regulacijo. • 12 V napajanje. Cena kompleta AA-2 je 64,90 € cena vključuje DDV ¿A Cena 119,00 € cena vključuje DDV Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica t.: 04 537 85 10, m.: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško In Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Spletne strani ČZS: www.czs.si. Slovenski čebelar: www.czs.si/slovenskicebelar.php. Opazovalno-napovedovalna služba: www.czs.si/Napoved/napoved_medenja. php. Avtomatski telefonski odzivnik - tel.: 01/729 61 20. Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 13. in 17. uro, www.czs.si/ knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, telefonski odzivnik: 01/729 61 20, www.czs.si/Napoved/napoved_medenja.php. Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 13. in 17. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Nataša Klemenčič Štrukelj, administrativna delavka, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Janez Gregori, prof. biol., Maksimiljan Gržina, Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., Milena Urh, Tone Žakelj Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 200 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7600, tiskano: 27. 6. 2014 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Logar ČEBELARSKA OPREMA IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME iN TRGOVINA J IzdeL eiano s smislom za slom za detajle Hlapilnikza mravljično kisline Nassenheiierprofi NOVO -zanalladneiiiAi par^e -priAipanjiKvsaMEpfarjenomeiiJis - posodica a 290 irt tetoSne, tarjeMjlitfiazdrartjeiije » najvEČjh panjefbfH pcwwK polnit« Delovni čas trgovine; od ponedeljka do petka: 9.00 - 12.00 in 13.00- 17.00 ob sobotah: 9.00 - 12.00. Poletni delovni čas trgovine; (M .UM. - 08.08.: 9.00 -15.00 11.08. - 14.08.: 9.00 - 14.00 ob sobotah: v avgustu zaprto. -y Kadi In ik fi 8, nerjaveč Art. ssoo Pitalnik 51 za A2 panje hAapdník takta vano s v*11-7307 Mil» napdnNežs dona «dorarans^enjIsž mclraiplaca Tlak:šeflEa;ego pfflt konceilrirariiri Nap .urawl]: Jne kslire ¡n lekoünc. H'sManrjricni k ¡lino toltó Art. 7B0T tóuptóens** MCENVMEUR Pííalnik LR 7,51, PVC An. ssae WOJSKACEKA; 7,29 EUR FSWiaiJ.HEll! Art. 3BQ7 JUCCUSKACBUt 1J89EUK (DWffllkllO £Uí zaAZpaijescHfol-Siri, avlomalska Art. 7810 Igls u íoziranje guaira kisline Art /«14 Posode za shranjevanje med j MM^EUR AKCUSKA CENA: 9D.21 EUR Naglavna lupa m. 5139 mmm 2Weur K£iM£ftA3l!itEllft - naglavna lupa £ Slirimi poveiavami 1/e'ifckh 1 Z. 18,2 5, ¡ji 3 5 opremljena i LED lutko z majhno porabo energije Akcijska OWW veljajo od 01.07.2014 do 31 OS.2014 or. do prodaje zaisg. AKt^jtke cene m ostali popusti so meč aefco) ukl|ifiujejo UUV je vfc^JuCen v cano. Meialne palica ie meianje sl&dkom« tekočine v :