Še enkrat k članku ,,Nekaj misli 0 šolski disciplini". Nerad sicer pišem še enkrat 0 tej stvari, zakaj vzgojevanje se mi zdi tako važna stvar, da bi ue smel nikdar nihče nepripravljen 0 nji govoriti, kaj še celo pisati. In jaz moram žezopet nepripravljen in v naglici odgovoriti, prav tako kakor s?m bil zadnjič po okolščiuah prisiljea pisati, kakor se pravi ex abrupto. To v zagovor, 5e je bil moj članek tako malo stvaren, da je tovariša pisatelja ošebno žalil. Nikakor namreč to ni bil moj namen: ne samo, ker mora vsakemu mislečemu človeku nad vse presedati način pisarjenja večine slovenskih časopisov — klasičen slučaj iz BNaši moči" je BU6it. Tov." ponatisnil v predzadnji številki — ampak še posebno tudi za to, ker spoštujem vse one, ki so v naši realni |dobi še toliko idealni, da pišejo v liste, ki ne le ne honorirajo spisov, ampak niti poštnih stroškov ne plačajo. (Uredništvo mi oprosti ta nnapad" ua neplačujoče čitatelje!) Torej kar se tega tiče, kratkomalo kapituliram; oprosti rai, dragi tovariš in sobojevnik, vse žalitve! Poizkušal sem in poizkušal bom vsako žaljivo misel odgoati, io če jezik, ki je tako slab tolmač naših misli, Bkozla ustreli", štej mi to v napako, nepopolnost. Gre uamreč z a stvar in to najvažnejšo, ker je odločilna za bodočnost naroda in človeštva, ne glede na to, da bi se moral po tem ravnati sploh vsak, ki kaj piše. Ne iščemo namreč v e č i n e , ki bo za nas glasovala, ker Bse znamo dobro odrezati", ampak resn i c 0. Žalitve in še drugo, kar delajo, pustimo brezvestnim politiškim agitatorjem ia skrbimo, da bodo vsaj njihovi nasledniki stvarnejši. Pa k odgovoru! Predvsem moram izraziti, da ni baš najboljše navajati preveč citatov. Sicer je res navada, posebno v znanstvenih spisih, da vse mrgoli citatov, često jako dolgih, toda k cilju to ne vede; če pa že citiramo, potem pa kar Datančnejše, da vsak lahko hitro najde naredeno mesto v knjigi. To iz različnih vzrokoT, ne samo zato, ker je smisel v zvezi lahko dokaj drugačna. Predvsem bi bilo potem nemogoče čitati v pedagoškem listu — Komenskeg* kritiko 0 Eousseaujevem BEmiIu". Dalje se moraino varovati, da ne mešamo teorije s prakso. Pomilovanja vreden učitelj, ki ima v razredu po 80 učencev in pri tem še popoldneveii pouk, posebno če je še skoro nedorasel (18 let d. pr.!) in brez staršev, ki bi ga pomagali deželi iu državi vzdrževati. Ej, dragi tovariš, lahko mi veruješ da imam smisel za prakso na takem raestu, da se tudi ne čudim, da take razmere umore, ali vsaj ugonabljajo idealizera. Ker uima vsak železne narave — saj še celo mnogo skrbnih staršev baš zato sili sina k učenju, ker je prešibkega zdravja za rokodelstvo, trgovino. Nesrečna mati, ki ne veš, da koplješ baš s to svojo dobroto sinu prerani grob! Pa ne smem uhajati v liričnosti, kdor čita namreč dandanes časopise, se ne utegne ustaviti ia dati duška svojim čutom, saj v dobi potiskanega papirja niti misliti ne utegnemo več. Torej naprej k naši disciplini! Da, to je praksa. Tu si moraš pomagati, kakor veš in znaš. Skrbi, da čim najprej spoznaš razroj žirljenja, da dohitiš, kar ti je pozabila dati ali nalašč zamolčala šola. 0 e 1 e g a m 0 ž a zahteva vzgoja, celega moža tvoj okoliš, v katerem moraš biti obenem tudi duhovnik, duhovnik v pravem pomenu te besede, odkar so postali drugi po večini eksekutorji posvetne moči. Harmonija v tvoji notranjosti mora biti popolna, če hočeš blažilno vplivati, če hočeš izpolnjevati svoje dolžnosti na mestu, kamor te je postavila usoda naroda I Skrbi!... V teoriji pa sva si popolnoma navzkriž, in za teorijo je šlo v tem slučaju. Naj navedem v dokaz samo začetek, kdor nima več pri roki št. 9. BUč. Tov." mu tudi to zadostuje: BAko hoče šola uspešno vzgojevati naš up ia nado, našo nežao mladiuo, mora storiti dvoje: mora navajati otroke a) k brezpogojni poslušnosti, b) k vztrajni pridnosti. Ubogljivost iu marljivost sta podlaga vseb. kreposti šolske mladine, sta z ostalimi vrlinami v ožjem sorodstvu in s tem vir značaja." Potem pride primera šole z državo in zahteva pozitivnih sredstev, dobre discipline. Potetn pa: nSalzmann sicer pravi: ,Sehaft die moralischen Gangelwagen und die Laufzaume ab, die Gebote und Verbote und die ktinstliehen MitteP, a to naziranje . . . ni dobro." Ali ni to teorija? Pa nikjer nobene besede 0 prenapolnjenosti šol, premajhni izobrazbi in plači vzgojevalce? in 0 drugih škodljivcih prave vzgoje. Z eno besedo: meni in vsem, ki so članek čitali z zanimanjem, se je zdelo, da govori tovariš 0 idealni šolski discipliai in idealni šoli. Kako bi mogel sicer pozabiti na nedostai^k poboljševalnic, prenapolnjenost šol itd., ko pa omenja. BDobra disciplina je odvisna v veliki meri od složnega delovanja učiteljstva, od dobre zveze z domačo hišo in od resnobe, ki se z njo učitelj zavzema za pouk". Pa dosti! Še par besedi 0 odgovoru v 13. štev. Seveda izpuščam iz že omenjenih vzrokov vse odioznosti. Predvsem nisem ničesar zavijal, Da priporočaš, Bda uvedemo tudi v šolo tako disciplino, kakršna je v uradih, v vojašnicah in med Ijudstrom", k tej misli mi je dal po- Dalje v prilogi. vod tvoj stavek: BIikuiuje dokazujejo, da je država, kjer ne vlada disciplina niti v uradih niti v vojašnicah niti med ljudstvom, na pragu krvave revolueije. Tako je tudi s šolo." — Zavijam? Kar se tiče dosegljivosti, stvar ni tako jasna in razumljiva kakor vidim. Zahtevati od otrok pazljivosti pri različnih razlagah, je često absolutno nedosegljivo, in vendar marsikateri učitelj še kaznuje zaradi nepazljivosti, morebiti celo tudi ti, zakaj sredstva za dobro disciplino, kakor je skrb za zanimivost predm e t a , sploh izpuščaš in postavljaš na to mesto gorečnost učiteljevo, s katero pa v šoli sploh ničesar ne opravimo, v Ijudski že celo ne. Še celo na univerzi se dijaki smejejo profesorju, če zaide v navdušenje, ker ne razumejo njegovega razpoloženja; kaj še otroci do 14. leta! Samo p r e d m e t jih zabava. Kakor hitro jih zanima osebnost, je konec pouka in diseipline, pa naj si je ta ali ona lastnost predavateljeva pritegnila nase pozornost otrok. To je tudi raok, da skoro noben učitelj ni zmožen deklamirati v šoli z uspehom kako pesein, ne ker bi jim bila nerazumljiva, ampak ker ne razumejo razpoloženja deklamatorjevega. Z otroki moramo biti otročji. Tu je tudi vzrok tvojega principa, da se otrokom nima mnogo razkladati, zakaj in kako — to pač ui otročji način. V teh stvareh imajo naše koleginje baje dokaj boljše uspehe, vsaj slišal sem o tem, in bi rae veselilo, če je res. Slovenke še o takih stvareh niso pisale, žalibog. V zgledih pač ne vem, kdo cd uaju da je bolj nesrečen; s higieniškimi pljuvalniki je sploh velik križ: pribijem le to, da otroci sploh nimajo potrebe pljuvati in da tudi v tem le posuemajo odrasle. Otrok se lahko ves dan igra, pa se ne bo niti spomnil na to nepotrebnost, v šoli pa se dela nvelikega" — tako da sodi tudi to k — pazljivosti. Pa zveza z domom in zopet zveza z domom. Seigerschmied (če mislim pravega) pač zame ni in ne bo avtoriteta. Prav tako ne mislim posebno prizanašati nsramežljivemu A. B.",'ker spada pred paragrafe: spoznani krščanski resnici se ustavijati, predrzno na božjo milost grešiti itd. Pa brez olajševalnih okolnosti, ker on je prvi med najboljšimi na Kranjskem! Sicer sem pa tudi zadnjič pisal: „0 e v politiki ne morerao vsega odpustiti, v vzgoji pa moramo.1' Kar se tiče Bpozitivnega prava" za šole in nNovega šol. učaega reda", bodimo si že enkrat odkritosrčAi in odrecimo državi pravico do vpliva na vzgojo. Tudi če bi šolo sama vzdrževala! — Zakaj namen šole je (ima biti!) podpirati razvoj otroka, da bo čimprej dober č 1 o v e k ; samoposebi se razume, da bo pri tem tudi dober državljan in narodnjak in oče in mož — to vse je v pojmu č 1 o v e k a. rDober državljan" pa še ni dober človek, kakor tudi ne oni, ki misli, da je dober narodnjak. 0 nobdarovanju" niti malo ne dvomim, v oklepajih sem dodal Bza pridnost" samo zato, ker imamo tudi druga obdarovanja. Že ko sem hodil v ljudsko šolo, ni bilo več nobenega obdarovanja za pridnost, razeD katehetovih BpildkovB — pač pa so bile božičnice, obdarovanja potrebnih učencev brez ozira na pridnost. Stvar mi je torej popolnoma jasna — da Seigerschmiedu ne, se ne čudim. Prehitro živimo, prehitro čitamo, zato se moramo pozneje tolikokrat popravljati, ko spoznamo zmoto, zato si moramo tudi drug drugemu tolikokrat pomagati, popravljati se medsebojno, zato je dandanes boj tako buren, v nekaterih krogih kar podivjan. Galantne fraze»smo odvrgli, ker hočemo biti odkritosrčni, toda često čutimo ta nedostatek — predvsem v našem politiškem življenju, kjer sploh ni pripustna nobeoa kritika ker, mislimo še vedno, da je vsaka kritika izraz sovraštva. Kdor ne zna biti toliko stvaren, da pušča osebnQŁti na stran, še ni zrel, da sleče e. kr. rokovice pl. galantnosti. Seveda: vanitas vanitatum; s tem, da posežerno v boj brez rokovic, pomagamo vzbujati smisel za stvarno mišljenje, trda disciplina zbuja odpor, klerikalna gonja odpira oči itd. Kdor misli, mora priznati harmoniji v življenju posameznika tako važnost, da spozna za nad vse potrebno s v o b o d o učitelja ; s tem pa tudi, kako ima biti izobražeD, da ga taka odgovornost ne — stre. Kdor pa svojim tovarišem podaja nauke za to odgovorno' službo, mora iraeti čut odgo- vornosti bolj razvit, nego čut konvencionalne Bčasti". če sem predolgo govoril, naj mi čitatelji odpuste: pisati kratko in jasno ni namreč samo umetnost, ampak tudi naporno delo, ki jemjje mnogo več časa nego samo hitro zapisovanje misli. Z. B.