13, štzvilka*
fttovUka sta«« 8© ▼. "SBfcgl Maribor» dne 14. februarja 1919.
Letnik XI.
‘*«SttSSK
ffaaročnina listu: «*• Celo leto * w K10*—' Pol leta , * » , S*— Četrt leta « t „ 2 50 Mesečno. t . a !•— 2una] Avstrije *
Celo leto
15*-
Posamezne Številka ■*• 10 vinarjev. —
InteraüaÜoxEaidls
se računajo po 12 vfcb od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanüflü vdik ■— popust	——■
•Straža*1 Uhaja v ponedeljek hi petek popofrin»
Rokopis! se as vnčaj*.
Ur«hnlftivo in upr avali tvo: Maribor ttoroika ulica. 5.
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom vsak dan od 11.
s« mor« -12. ar«
- -jŠ .	(	‘	'	• /
^Pogodba me d "nemško* štajersko vlado in med Slove&ci»
V	četrtek ob pol 8. uri zvečer ’je bila podpisana pogodba med mntfkožta ersko dežel no vlado ia mrd Slovenri, katera je velevažnrga pomena ne samo zavoljo tega, ker so ž njo prenehali boji na črti izhodna od Spilja, marveč tudi v političaem ozira.
Po badem in težkem' štiridnevnem boja mo v konferenci glede določitve začasne meje •med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo na Š?a ferskem estali Slovenci zmagovalci tali na političnem bojišča. Nemci so skušali na vsemogoče Dačne uplivati na Člane konferenc-, da bi se jih za boljo voljo namilili in potegnili $rto kolikor mogoče nizko. A naši zastopniki **o ostali trdni kot skala Slovenska zgodovina si bo zapisala z zlatimi črkami imena mož, Ju »o v tem velevažnem treaotku s krepko roko in voljo Ščitili čast in last naše domovin«. Ostali smo zmagovalci na teli črti,
04 Slovencev so se udeležili pogajanj ge aeral Rudolf Maister s svojim generalštaba!m -Sefom majorjem Ankerstom in drugimi člani generalnega štal a, okrajni glavar dr. Srečko L a j n š i č, podpredsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav (<amo prvi dan) poverjenik dr. Karel Verstovšek, državni In dfželoi poslanec pref. dr. Jos’p Hohnjec ter deželni poslanec ia odvetnik dr. Franjo Rosina. Oi Nemcev so bile zastopane vse stranke: svobodomiselno oziroma nemškoaaci-ona*no stranko so zastopali: deželni glavar dr pL Kaan, radgonski Kam ni ter ia obrajnski Brodmann, socialdemokraško poslanca Resel In Porgratz, krščanskosocialno pa poslanec Rintelen.
Določil seje dvojni pas (đe n arkadijska £rta, med katerima leži nevtralna zona, ki jo ne sme prekoračiti ne jugoslovansko in ne nemško vojaštvo. Ta dvojni pas je tako potegnjen, da leži nevtraha iona v nemškem ozemlju. Slovenska demarkacijska Črta teče povečinoma tamkaj, kakor so nekateri otaviii minimalno zahtevo, kjer naj teče bodoča državna meja.
V	nali črti le ti Radgona s slovenskimi vasmi ob ogrski meji ter radgonska okolica, po tem teče črta cb Mari do C m a r e k a. Trg Cma vek leži toliko v našem območja, kolikor snu ms v slačaja potrebe zasesti gotove kraje pred Cma-teki m kot mostišče in ker je tamkaj mešana, to nemško avstrijska in jugoslovanska žandarmerija. Nadalje teče črta ob Mari prati Spilja, krene med E r n o rž e m in Špiijem po hribih proti L a č a n a m, teče tikoma ob trga, potem stopi zrn višine gorovja Remšnik, tako da ležita Sr. Dah na Ostrem Vrha in Kapla pod našo črto Nato te !e s a? a črta preko visokega Radia in Sv. Pankracija preti Sv. Lovrenca in Sf. Jerneju na Soboto, kjer se dotika koroške meje.
N emška črta Ježi več kilometrov severno od n*'e in N če tikoma cb
m? nevtralni zoni letijo: Obrajna, Parila, (Cmnrek? je le «deloma v nevtralni zoni), fvse »asi ob železnici, Straža (Strass), Št. Vid, Ernovž, Gomilica, Ločane in Arvež. Vse te kraje morajo Nemci (vojaštvo) izprazniti.
Med Radgono in Cmurekom je potegniena dvojna slovenska demarkacijska črta. Redna teče eb_Mdri, dri ga ob brbovju. Storilo se je to rad) tega da se je Ustreglo cajni prošnji Nemcev, da si smejo tndi tokaj okrbovati svoja potrebna ži vila, kakor v nevtralnem pasa. Železnica je pod našim nadzorstvom na celi progi od Špilja do Ljntomera.
Glede na polit’čno, juristično in železn*čno upravo ostane tisto kompromisno stanje, ka tero vlada sedaj.
V sredo je bilo posvetovanje mestoma zelo burno. Nemci so dvakrat vstali in hoteli od ti. — Isto se je tndi zgodilo v Četrtek. Proti večera pa se je sestavil natančin zapisnik, ki so ga pod pisali navzoči zastopniku	*
Tako je sedaj določena začasna meja med Nemci in Slovenci. Nemci so potisnjeni na zaj za črto Ivoik—Lipnica—Brannsee—Straden. Boji ponelajo in tako talko čaše obmejno prebivalstvo svobodno zadiha, vsi pa lahko mirno pri čakojrmo izida mirovce konference v Parizu.
Amerika priznava kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dolgo črsa naša kraljevina £HS ni bila pri znana od velikih svetovnih driav. Svetovni brzo jav pa je due 11. t. m. javil vest, ki mora vzra distil vsakega navdušenega Jagosiovana. Zedinje ne države ameriške so napravile naši pravični stvari veliko uslugo s tem, da so izrecno in pred vsem svetom priznale kraljevno Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obenem s Srbi smo sedaj tudi Slovenci ia Hrvati prizeani kot državni narod.
Iz Zagreba poročajo dne 12. februarja:
»Sooči so došle službene in privatne brzojavke iz Wasbingtona, Ženeve in od raznih drugih po »tej, da je državni taja«c Zediajsnih držav za zunanje zadeve gasped Lansing izdal v soboto zvečer obvestilo vsem državam entente in nevtralcem. V teta obvestilo razlaga stališče Zedinjenih držav napram ujedinjenju jugoslovanskega naroda. Nata pravi med dragim:
Dne 29. maja 1918 je vlada Zehn jenih držav izrazila svoje simpatije za težnje zedinienja jugo slovanskih plemen. Dne 29. jnoija 1918 je izjavi la, da se imajo osvoboditi vsa jugoslovanska p’e mena izpod jarma nemško avstrijskega. Jngoslova ni, ki so ee osvobodili tujčevega jarma, so večkrat izrazili svojo željo, da se ujedinijo s kraljevino Srbijo. Zedinjene države vsled tega javno in službeno izjavljajo, da pristajajo na ujedinjenje Srbov, Hrvatov In Slovencev. Vlad« Zjedinjenih držav po zdravi,a to naroioo ujedinjenje in izjavlja, da pri znava kraljev«no Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri državši konečno določeoje mej nove države mirovni konfereaci.
S to izjavo priznava prva velesila sveta, da imajo pravca do ujedinjenja ne samo JogjsUmni v pokrajinah, ki so eeJaj v oblasti ia pod opravo naše belgrajske vlade, temveč tudi vsi srbski, hrvatski in slovenski kraji v Dalmaciji, v Primorja, m Goriškem, na Koroškem, Štajerskem in Ogf--kem, kateri so sedaj s silo zasedeni po Italijanih, Nemcih in Midžar.h. Amerika je posebno Lahom jasno povedala, da ne priznava londonske pogod-
be, temveč, da m rajo vse jugoslovanske pokrajine spadati v kraljevino Sraov, Hrvatev in Slovencev.
I i Čx ti c o iz Borovelj na I Koroškem, j
■ W&V žarni cerkvi v Borovljah so pokazali Sraki svojo kulturo v pravi loči. Kakor di- je zveri a» pridrveli v cerkev in posesnikov sin H i is poda* mače Pavkarjev v Resnici, je vrgel dve ročai granati na g avti oltar. Iz tsbernakel a so vzeli kelih, pl ovali vanj in si z belim prtom, s kater m aa pokrije kelih, brisali nosove. Krojaškega mojstra žana Senitscbnigg pa je raztrgtla imšne knjiga. V mašno obleko oblečeni so bodili nemčarski knltaronosci po Borovljab. Ljudje, ki so videti to zveriosk- početje so bežali iz cerkve. Iz Celovca došli kapucin je ugovarjal pri vojaškem poveljstvi*, da v cerkvi tako dolgo ne sme maševati, dokler ne bo zopet nanovo blagoslovljena. Boroveljski nemško tarski občinski očetje pa so pri občinski seji sklenili, da ne potrebujejo več robenega da hovnika, češ, da bodo učitelji v šoli poučevali mladino v morali.
Pri Renku in Lečaikn so nemški vojaki im civilisti popolooma izropali trgoviae Takozvani »boljši« nemškntarski posestniki v Borovljah se nosili iz Ren kove trgovine blago in kričati: »Tata nur p üadern, fetzt ist alles frei.« Pri tej priliki je nek nemškntat vojak na poseben način kazal po« sorovefo koltaro s tem, da je Renko\ema dojenčku iztrgal 8tekleničiC9 z mlekom in jo skozi okno vrgel na cesto. Pri Jas a na dvorišča je ležal mrtev jugoslovanski vojak. Iz neštetih ran na prsih in nogah je curkoma tekla kri. Treznejši domačini so stali okoli mrbča in pomilovali njegova žalostno usodo. Medtem pristopi nemškutarski vc jak Ji ne, po domače Mjžcev iz Resnice, pljuje v obraz mrtvemu vojaku, ga sava z nogo in kriči: »du tti islavisrhe Sau, Gauner, geschieht dir schon recht itd « M sel strah je pretresel očividce in mirno so se razšli v trdnem prepričanju, da bo pobesnelega nemčurskega vojaka prav gotovo za dela roka pran e.
V Podljubelju so nemške vojaške tolpe ujete nekega jugoslovanskega vojaka in ga odpeljale proti Podgori. Med potjo je ujeti vojak opešat In počival ob cesti Naspr »ti pa je prišla neka druga nemška vojaška drubal in povprašala kaj je s počivajočim vojakom. Se predao je dobila odgovor, je priskočil nemški vojak, nastavil puškino cev jugoslovanskemu vojaka v usta in sprožil, rekoč, »da taka svinja dražega ne zasluži«.
Trapiti ustreljenega vojaka je nekaj dni ležalo na cesti; šele črez par dni so mrtveca od peljali v Podljubelj in ga skopno z drugim našim vijakom pokopali v eno jamo brez krste in duhovniške asistence.
Poljaki želijo zveze z kraljestvom SHS.
Na državno \ lađo je dospela nastopna brza jvvka začasnega predsednika poljske repo blike Prisad skega, naslovljena na rrgenta Aleksandra: »Strl Prepričan sem, da sem položil temelje za organizacijo poljske vlade in armade v časa, ko so is> vojevaie zaveznišce države odločno, končno zmago idealom pravice in svobode. Dovoljujem st izraziti svoje trdno prepričanje, da bo Vaše kraljevsko Visočanstvo s prisrčno simpatijo sprejelo mojo živo željo, da se vpostaviio dipiamitične zveze med ujedinjenim kraljestvom SH3 in Poljsko. Poljski narod je vedno gojil bratsza čustva za srbski narod zavedajoč se skupnega slovanskega izvora ia soremljal z največjim občudovanjem herojske borbe Jugoslovanov za neodvisnost in narodno uje-
Minsfvo. JnosSba io sijajne gm; ge armade Vašega kraljevskega Visočanatva so v veliki meri priporno fte k triumfa skupne zavese Ske stvari. Prav zato je meja dolžnost, da čim cžje sklenem vezi prija-te jstva, ki so; ja poljsko republiko z njediojenim kraljestvom SHS. Poljski narod ia jaz (rosiva Bo ga, da sprejme Vas ia Vaš narod v svojo močno zaščito,«
Priredba, občne pridobnine za leto 1918.
•'iv.	•-	•	.
Kakor znano, je priredba pridobnine v srois ta avstrijskega a kana o osebnem davku teoretično «amjljtoa tako, da se porazdeli zakonito določena celokupna sveta (»g'*vna svota«, prim § 11 zak ) najprej n* •'davčne iružbe«, ti delni zneski, taro svani družbeni kontingenti pa potom individualne priredbe na davkoplačevalce Želeč zvišati glavno 3voto, je bivše avstrijsko finančno ministrstvo to delo toliko časa odlagalo, da ga je končno prebi-tel državni preobrat Naši vladi je bi'o torej resiti vprafcnje, ali naj IzvrSi za svo,e področje lastno lent ngenfacijo afi pa si na drug način pomaga iz zadrege, ki se je pojavila vtled omenjene žaro ode.
Načelno bi kilo gotovo voliti prvo pot. Ttž kočo izpeljave so pa deloma nepremagljive la §ka okupacija ia negotovost političnih mej na Ko roli$m ja Štajerskem — deloma so pa v sedanjih razmerah, ko Se nedostaja Statističnih in podobnih stvarnih pripemočkov, tako velike, da bi se itak ie iiido zakasne a priredba zavlekla Se za precej Sen čaa, ko bi se kont n ge a taci j s resno m teme! jito lotili, ne pa je vzeli kot gole formalnosti, da «e zadosti črki zakona. Iz tega razloga se je vlada v polnem soglasja z mneajtm, ki se je iz’azlo tuđi od ogledne strani, stoječe izvem finančne n pra^e, odločila za to, da za leto 1918 opnsti tako kor tingentacijo, ki itak ni ravno n»jbol,š plod a * atrijskega davčnega zakonodajalca S kontingenta cijo pa odpade obroč, ki teže ves mehanizem pri fedbe in ker je korenit* reforma v tako kratkem časa tudi izključena, ni preostajalo drugega, kakor da se priredbe za L 1917 kolikor mogoče obdrži tuđi za 1. 1918.
V to svrho doldča naredba, »Uradni li<t« 8t 8B7, da je v obče predpisali pridobnino s tistim meskom, kakor za 1. 1917 Ker se je odmera za fo leto; izv: g ia z ozirom na obratne razmere leta 1916 in ta podstava v posameznih slnč»j b ne bo več odgovarjala zahtevam pravčne in enakomerne pc razdelke davka, dovoljuje naredba, da se izje aroma na preclog davkoplačevalcev, »li pa, ako davčno oblasivo spozna to za potrebno, uvede no va priredba, ki bod-jo za njo merodajne obratne razmere leta 1917. Davkoplačevalci, ki se žele po-slož ti te možnosti, morajo pa vložiti predpisano prdobninsko izjavo in sicer najpozneje do dne 17. i m Sicer njih prediega ni več treba upoštevati. Za vse droge odpade za leto 1918 pridobninska izjava in priredben; pošto par je splob, isvzemSi da je davčno oblastno to izrecno odredilo.
Ljudski shod v Mariboru
priredita obe slovenski stra ki v nedeljo, dne 16, februarja ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Razjasniti je treba ljudstvu zadnje nemške demonstracije in njih posledice ter zavzeti odločno stališče proti «nemškim n a sil it vom na naši severni meji.
Jugoslovani, Jugoslovanke, vsi na shod!
-«p*»-	.................. » 11	<■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»
Politične vesti.
f nedeljo t Maribor! Prihitite v nedeljo V ve tikem Števila v Maribor na ljudski shod. Vabimo posebn- rkrficane.
Nedeljske slovenske pri. editve v Maribora. Dne
16.	t m. ob 10. an bo v h »rodnem doma v ve Üki dvorani veliko Ijnfsko zborovanja; govorijo g verniki obeh slovenskih strank. — Ob 2. ori popoldne ima mariborski »Orel« v dvorani gostil ne »Pri zhtem konjiču« sestanek, h kateremu so *ahy-ni vai. ki se zan majo za n»fio organizacijo.
Narodni svet Za Mežiško dolino v Prevaljah priredi v nedeljo, dne 16 1 m. ob 9. ari dopol dne veliko jugoslovanske mani feste« rjo. Pričetek s ■v, mažo ob sodelovanju godbe iz JU ribora. Nato foveri na Olavnem trgu. D oj dejo govorniki vseh «trank. Prijavljena je iteritna udeležba vseh kor- !
perač j in Ijndstva iz cela Mežiške doline. Naj nfkdo ne zamudi te pomembne manifestacije za slov. del konžVo Jugoslavije.
Predsednik nemške republike. Za predsednika nemške republike (Ncmiije) je bil v seji nemSke narodne skupščine iz oljen z 277 glasovi rd 379 glasov soc aldemckrat Fric Ebert, ki je izvolitev tudi sprejel Za ministrskega predsedrika bo ime novan socialdemokrat S keidemann. V ministrstvu je le 6 socialnih demokratov, 8 centrnmovci in 8 pristaši drugih strank.
Prisegel ra Jogo slavi jo, a agitiral za Nanško A strijo. Pile se nam:	Šdezmšti uslužbenec na
Teznn pri Mariboru, Jatez Saberl, Starajoč v Bi strici pri Rušah, je svoj čas na Glavnem trgu v Maribora sicer prisegel zvest bo Jugoslaviji a j« pozneje pobiral podpise za Nemško Avstrijo ter hajakal «roti Jogoslaviji
Nočejo v Nemško Avstrijo ... Iz Slovenske Bi strice nam pišejo: Ko je zasijalo jngoslovansko solnce, je našega nemčurskegi zdravnica, oistav jjenega župana dr. Mnrmayerja tako močno obsijalo, da ni mogsl več prenesti m» gave svetkbe ampak je ob novem leta zbežal v Umni, nemški Gradec. Vsi Bistričani in cela okolica je bila ve sela tega pobega, prav nihče ga ni pogrešal,- ker smo dobili med tem v S o v. Bistrico zopet nazaj veliko boljšega zdravnica, Sloveaca dr. Lebarja. Naše veselje pa ni bilo dolgo. Odstavljeni žipan s svojin sladkim obrazom se je namreč kutin naveličal stradanja v Nemški Avstriji in ves zgre-v*n in ponižen prikrevsal nazaj v Slov. B strica, da bi se tndi on, naš smrtni sovražnik gret pod jugoslovanskim solncem in užival dob*ote Jogo slavijo. Čudni in neraznmljivi sores spodnještajerski nemškutarji Dr M irmayer Je celo svoje življenje sovražil Sbve ce, ves stoj prosti čas je □ porabil za boj preti Slovencem, leta 1914 je hodil od bšs io biše z žandarji in iskal slovenske narodnjake, da bi končno mogel izliti svojo f*v-ljensko sovraštvo na nedolžne slovenske Žrtve. Ko je nemšk poslanec Wicht» na zaanem «hoda v Slov Bistrici nemškim purgarjem čenčil, kako treba SUmm s srebanjem, obešanjem in s stra danjem iztrebit iz nj hore zemlje zato, da bodo volj prostora za zemljelačne Nemce takrat je od samega veselia najbolj kričal in ploskal ravno
venske Š*Ie. Siji je predsedoval okrajni glavar eh . Lijiš c
Zastopniki slovensk h socialistov v državnem veča so naslednji sodragi:	C»bal, Kocmur, Kopač, r.
Kristan, dr. Lon*ar ip Pe'ejan.	,	,	v
Wilson odpotuje dne 18 t. m. v Ameriko ip 8e vmn zopet meseca marca,
Radi Banata se je do vrgel med, državo SHS -in Rotnonijo sporazum. Srbske čete se umaknejo na črto zsbodoo ol Temešvara.r	;r
Ferdinand Jsgritscb, zagrizeni nemškutar in g trgovec v Selnici ob Dravi je dal po svojem trgov skem uslužbenca na vse kri olje pobirati podpis?-, za Nemško- Avstrijo in je sploh znaa kot ijut *a-vražaik vsega kar je slovensko. Njegova hčerka {e-	;
sama trdila, da se ji jez k »skeglja«, če mora slo venski goveriti. Ta Človek dobiva še vedno po okrajnem glavarstva nakazano moko. s eče in potr oej, s čini se posredno podpira vpliv tega ato- : škotarja. M »ko bi lahko., dobivala oba slo venska, peka, Pečnik in Žonko, sveče in petrolej slovenska trgovka Ivana G aser. Prosimo nujno cdpomoči v tem zmislu	;	; ,
Niša škofija se dosledno im enoje »lavantinska«
— pač zoak našega bivšega suženjstva; torej še »ravilneg* slovenakesa imena se nam ni m; ralo d*ti. Slovenski se imemje dol na, v kateri je bil nekdaj sedež aiše škofije, Lvbodika torej je edino pravilno ime iabodska skifi a — in to ime naj zavedni Slovenec odslej rabi, da izgine tndi ta s^min »a pretekle žalostne čase.	«
Tedenske novice«
Častno občansfvo. Občinski odbor občine St Martin pri Varbergn je v svoii sei» z dne 2. sve-1 Jana soglasno skledi podeliti častno občanstvo generalu Ralotfi Master m okrajasma glavarja lr. Lajnšiča z* ob lae zasluge, ki sta jih pridobila za občni blagor slo venskega na «oda. Iskreno čestitamo občim in častnima občanoma!
Ošabna vest Nil rojak, Josip Sottterj, točasao aktivao služoojoč poročnik, je položil dne 27. prosinca t. L državni' izpit iz rača-
^d «avmk dr. Marimyer, ki bi še rad sedaj v Ja-goslavtji od milisti Slovencev dobro živel. Ampak takšnih pijavk Slovenci he bomo več trpeti na naš zemlji. S takimi ljadml se ns bomo nikdar splavili in če ne bo dr. Mirmsyar sam prav kmaln našel vrata v Nemško Avstrijo, tjakaj, ka m- r ga srce vleče in kamor edino spada, mn bomo kmaio še vse dragace poveLii, zakaj v Jugoslaviji mizarji delajo vrala. Slove cem p» klfiemo: Nemci in nemčarji so nam stregli po življenja, oni niso vredni naše slovenske besede. Bo,te se tovražnikov, če tudi nosijo sladke obraze!
Zakaj je Maribor nemški? Vsenemška uči'eljica Brnurik Seta s prijateljico po mariborskih ulicah. Za njina bodita dve Slcvrnki. Izzivalno, z namenom. da Slovenki to slišita, govori Braičnikova prijateljici; »Marborg ist deutsch! Man braucht nur am E s »latze »»rolören. Niemand spricht anders als deutsch « (Maribor je nemški! Treba je samo poslušati na drsališča. N bče ne govori drogače, kakor nemški) Mirno odgovori Slovenka: »Klar. vazierend sind ja nor die Deutschen Die Slovenen haben jetzt keine Zeit dazu, sie arbeiten.« (Seveda, brezposelni so pa samo Nemci. Slovenci ni majo časa zato, t delalo)
Obisk vseučilišča in tehnike v Pragi! Minister-poslamk Hribar v Pragi je na in e;veacijo poverjeništva za ok in bogočastje brzojavil, da jcgvslo vansii vi8tkošolci morejo biti sprejeti na vseačdi-šie * Pragi, tehniki n&j se pa obrne o na tehaško v Bmo, ker je praška tehnika že prerapolctjeua. M«Jicincem so se dovc lile vse ugodnosti, katere uživajo, odoosno katerih bodo eveataelao deležni čcšii rredicinci — Dr. Karel Vrrstovšek 1. r.
Ustanarijajte okrajne in župnijske organizacije Slovenske Kmetske Zveze. Sezname zaopaikuv ia udov pošljite odbora SKZ, Maribor, Koroška cesta Štev. 5
Višji Šolski svet SHS v Ljubljani je 01 slovil od službe Francs, Klöckla, šol-ke;a voditelja pri Sv. Jerneju na J Muto ter tja na mesil liana Verbča
Višji šolski svet v Ljubljani je preme til službe dm potom nčit&ija Ivana Pišla iz Sevnice dverazre n>co v Soboti.
Mariborski okrajni šolski svet ie imel č sa dne 14 feor., svoto prvo sejo, odkar je priSsi dovenske roke. Sej* je bila velevašaa, ke- r,» > šlo za razpast šilferainakih, oziroma	v-,
nemških flot v mariborskem sodno® <	o
nareke vede.
Mariborski Orel vabi svoja člana in vse one,
ti želijo pristopiti, ali pa se sploh zanimajo za našo telovalško o<-ganiz»;ijo, na razgovor o ciljih tn sredstvih Orla. Razgovor se vrši v oedeljo,
16.	t. m popoldne ob dveh v dvorani gostiln«
»pri zlatem «oajiču« v Vetrinjski ulici (V .ktring-aotgasse) Pridite vsi!	,
Slovensko gledališče v Maribora. Dramatično iraltvo, ki fe m» d vojno pričelo s svojimi koa- ,r certniroi prired tyami in v mariborskem okrožja dramiti narodne mlačneže, prav t^žko čoti pomanjkanje razsvetljave v Maribora Povsod drugod se vršijo slovenske predstave, samo v Maribora to ni moleče, ker ni pl na. Upanle se nam sicer dela,
* sedaj je to samo upanje. Kakor hitro pa ima m c Inč in premog, začnemo takoj s predstavami. Toliko vsem tistim, ki so se prijaviti kot izvršajoči Slani, in tistim, ki opravičeno povprašajejO in drf* j«jo vsradi pr»-dslav
Obči pokojninski zavod za nameščerce v Lja-bljani nas uaprtša za pr.ob eaje nasleiajega na- * znanila: Za skorajšai začetek poslovanja tega zavoda eo deta ia pređpr prave v p» laem teka Začasne posluje zavod skup o z Ddavsko zavaro valoic» zoper nezgode v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4, I nadstropje. Redno poslovanj? bo omogočeno začetkom meseca marca. Do tedaj bodo dotiskane tudi vse potrebne tiskovine za prijavo nameščencev iti Vplačevanje premij se naj ne vrši med lem časom in ztvod poživlja vse stožbo-. da aike. da naj shranijo denar, dokler se jih ne' bo pizvalo na redno vpačilo. Nujne zadeve se rešoje o «oroti.
Narodnega p »nosa bi bilo tudi v Mariboru ne-
Ik s j več treba. Narodnih zoako? vidiš mnogo, pa Žalibog sl š š nenarodne govorice vt-liko več, kot je treba. Slovenski znak na obleki, šs cslo natepi t jugoslovanski nn.fjrmi, a nemška beseda na ja*
J Eiku, to vendar ne sodi sknoaj. In s kem se go» vori tako? S takimi, ki se jim kar pozna, da j m beseda slovenska gladuje teče. Će obvelja v mestni tržnici »tukaj se govori samo slovenski«^ za-k&j bi naj to ne veljalo i za promenado v gosposki, tegethtfovi, grijski Ulic ? P ica se po perjil spozna; naj se tuli slovenski M .ribor s slovenskimi nraoniki in s slovenskim vojaštvom spozna po slovenski govoric” P#*m bo tudi slovenski oko-
Mau In čizmih
iß ist« pbX po trgo puali in dravje.
Je po gicznih heih-d.ialekt aaše okolice
irsft) nekoliko popravi in na hope obrne! Za danes ttfiio orosim zato!
, Trgov$ko-ob tno zborovanje. Slovensko trgovsko i& obrtno društvo v Maribora, Slovensko trgo*s«o v Celja in Zveza južnoštajerskih obrtnih ladmj priredijo skupno t nedeljo, due 16 febrn arja 1919 ob 3 ari pop, v dvorani Narodnega doma v Maribora veliko obrtno zborovanje z d .ev «im redom: 1. Trgovska In obrtna zbornica za ilova urici Štajer. 2 Trgovsko in obrtno šohtvo. f. NaSe bodoče dele. 4. Vprašanje koncesij. 5 Kako ae aaj dopolnijo m Se prometne zveze. 6. Trgovska la obrtna organi sadja. Ag tirajte med vadi no i za vedaiani obrtniki, da se bodo shoda, ki Se bti ve bke fnesti, mnoge Številno udeležili. Pokažimo javnosti zahteve m Sega obrtništva in nudimo na lim obrtnike m Sad njihovih organizacij
Draga kobučarica. Ubogi vojak je dal Ley erd v Gospo» d utici * letak v barvo. Plačat je za to dele 48 K. Ali ni to oderttštvo?
tazpfs služb upraviteljev državnega prardniStva je cfetjavljen v Uf»dnem lista, in sicer za okrajna aod>Sča v Ljutomera Ormoža. Ptuja, Sv. Lenarta v Slov. goricah in Mirenbergn Prosil i morajo biti nravno in politično neomadeževani jugoslovanski državljani in morajo stalno bivati na «edeža ali ▼ bil lini okrajnega sodiSsa. Prednost imajo vojni in vtrlldi, če so sposobni, in dosluleni podčastniki PrcBnje do 28. fesrnarja na državno pravdništvo v Maribora.
856 K je nabrala gdč. Tilka Korman v Tere zinem dvorce za jugoslovanski trest proti Nemcem in Madžarom. Trost pa daruje ta znesek za mari borsko jugoslovansko siročad. Živel jugoslovanski trosit Raztegni stoja krila proti Nemcem in Mad darom!
V vseh civilnih in kazenskih zadevah, v katerih so razpravljali po 28 prosinca 1918 nemški od vetniki v Maribora kot zastopniki, se je od o jih zahteval izkaz vpisa v odvetniško zbornico v Lja bij&ni in so se o vp5sa v ljubljansko odvetniško zbornico izkazali vsi nemški c dve tujki. — Okrajno sodišče« v Miri bora.
Rržavno moško učiteljišče v Maribora. Redni pook na vadnici in v vseb leln kib učiteljišča na veder ega zavoda se prične v ponedeljek, dne 17. ftebrasija.
Begunsko taborišče v Straiščn. Za npravitelja befionskega tabor Sča v Strnilcu je imenovan ra tonski pristav statistične centralne komisije na Oan»)a, M »t ja Švigelj.
Od aoštva, zajetega od tolp pri Radgoni, so
se vrati k siovenskema dragonskemu polka: straž mojster Peršič, desetnik Okroglic in drag Redi. Ujeti g« čn gon ca Perko so nemške tolpe ubile.
državna posredovalnica za delo, podnžnica za Me ribo fin okolico, prične s svojim poslovanjem dne 15 V br Pisarna je na Grajskem ti>n št. 1. Posredovanje je brezplačno za delodajalca in delo jemalca. Kdor išče delavce in vsak, kdor išče delo, nsj se ogasi osebno pri tej posredovalnici med uradnimi arami, ki so od 9. do 12 dopoldne in od 2. do 8.-popoldne. Pc s redo je se tadi sprejem učencev, oziroma Hčer k Kdor je brez zaslužka in je njegov življenjski obstoj ogrožen,- dobi podpira sa brezposelne. Ta podpora znaša: za delavca K 2 50, za mladoletnega delavca do 18 leta K 160, za d» la v ko 2 K. Podpora se izplačnje osemdnevno nazaj.
Posestniki, pristopite vsi k podružnicam Slov. kmetijske dražbe Podražn ce pa naj š vahno de iaj-jo za gospodarski napredek. Zanemarjeno je tsled volne vse Pridno na delo!
Dopisnike prosimo, da nam kratko poročajo o vsakem važnejšem dogodka v domačem kraja So delovanja prosimo posebno gospodarske strokov ujake.
Pevske vaje. Ker se je policijska ura predro gsčila, se vršijo zopet vaje za noški zbor vsaki petek ločno ob pom 8 uri zvečer v Narodnem donu. Začetek vaj za mešan zbor objavimo pra vočasno Dramatično drnšUo.
„Sramotni oder". Pod tem zsg'avjem priobčujemo imena istih vojakov, ki so samovoljno po begoili, zaposlili s oje vojaško krdelo ter se tako odtegn i* službi za našo novo domovino. Ker se pa v zadnjem časa pogosto dogajajo »lučaji, ko smo trga ali onega mladeniča vojaka postaviti kot ubežnika na »sramotni oder«, čeprav ni obrtnik ter opravlja vestno vojaško službo, smo vsled netoč suet port čil vcjtških oblasti storili, k n vito ta kirn mladeničem vojakom. Opitovano izjafljaH^ da od klanjamo vsako odgovornost z» rrk&čpitet toza dovnih poročil, ker jih »« seatavtia* tireamštvoi temveč jih dobivamo od oblasti. Votrško oblast pa ponovno prosimo za tozadevna točna poročila
Jugoslovanska knjigarna v Ljubimi je izdata naslednja knjige: 1. Dr. Ivan Grafenauer,
Kratka zgodovina slovenskega slovstva (I. in II. del, vezan 14 M). Izvrstna knjiga, ki je priporo čati ne samo takozvanema razumništva, marveč tadi našim kmetskim slojem, zlasti naši mladini organizirani v našiti izobraževalnih organizacijah
2.	S. M. Lidvina Purga j, Gospodinjstvo (I natis, vezan 12 K). Knjiga je Ž6 vpeljana v naše hiše ter priznana kot prav dobro sre ist v o za am no gospodinjstvo. V 2. izdaji se je mir»ikaj preuredilo in izpopolnilo, tako poglavje o obiski, o krojnem risanja, poglavje o opravilih, spadajočih v hišno delo, todi poglavje o mlekarstva, vrtnarstva itd. Oddelek o zdravstvo m postrežbi bolnikov je izpopolnil dr. Dolšak. Knjigo n oj no priporočamo našim gospodinjam in mladenkam. 3. Dr. Ivan Pregelj, Valentin Vodnik (broš. 1.50) Kaj žico priporočamo kot pripomoček za spoznavanje Vod nika in njegovega pomena za slovenski narod ter bo stožila za prireditve in srefianosti v proslavo Vodnikove letošnje obletnice.
Kako jr v Gradca ? V našem uredništva se je zglasila ž**na, ki toži, da vlada v G-adca ia na Gornjem Štajerskem veliko pomanjkanje naj potreb nejših stvari. Živil je skrajno mrlo, ker ni dovoza cd nikoder. Sladkorja so dobili v treh mesecih samo enkrat, petroleja ni, nvnotako tndi primaoj-kuje premoga in drv. Med ubogim ljudstvom via da velika beda. Otroci n mir» jo v velikem, ker ni mleka. Ia pri aas, ki smo glede živil hvala Boga precej preskrbljeni, pa nekateri kričijo, da je v Nemški Avstriji boljše. Kar tja naj gredo! i
Za Slovence nima blaga. Znani neoškonaci jonalec Anton Me mg trg j vre v Pobrežja Ptojska cesta št. 1, se je n*pram neki stranki izjavit, da za Slovenci nima blaga (»Für d.e iViodisci en babe ich keine W*re«) Svetujemo mn, naj si ogleda določbo § 482 kaz, zak.
Poslovanje ¥ s!ov trgovinah. Slovensko trg. društvo opozarja vse slovea*ko trgovstvo in r zna podjetništva kjer se vedno še vodi knjigovodstvo in drugo no-raire postava oje v neslovenskem jeriku, da isto takoj nadomestijo s popolno slovenščino. Žalostno ,e sploh, da še dan« s na kaj takega moremo opozar jari, ker raba neslovenskega jezika v no tranjem poslovanju je Velko škodovala nagemu trg naraščaju, in tadi na slovensko občinstvo to sab» vpliva, od katerega se veduo zahteva, da naj poseča samo narodne t go vine. Pr čaka emo, da bode ta or omin zado stoval ter ne bode treba kakšnih drugih vkrepov.
Francoski dijaki pozdravljajo Aleksandra. Fran coski d»jj*ti so poslali rageuta A ets&ndra v Pariza cdposisnrivo, M je izrazilo simpatije vse francoske učeče se mladine za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zasebni brtojavni promet na brzojavnih postajah južne žriezuice S 1. svečanom t 1. ee je zo-p-t vpeljal zsseboi brzojavoi promet na vseh brso javnih i^ostajah južne žel. v slovenskem ozemjo države SHS. Začssro je zasebni brzojavni promet omejen d& državo SHS.
Pfi shod v Trbonjah v marb »Šketa okraja se je
vršil dne 9 t m Ooce<el se je ta«o, da nara je v dobro spodbado Trbonjsko nčitei.stvo se iskreno zahvalja e v prvi vrsti g. okrajnemu glavarja dr. Ipavic, da js odredil ta toliko potreben shod in se va odelržil sam ter s prijazno besedo peča-til Tr-bofljčane. Zahvaljuje se pa tndi gg: podpredsednik NS Blovenjgradec dr. Slokar, i krajcema šolskem a asdzornika Scbechel iz Siovenjgradca, otaetnika dr. Seraco iz Celja, nadačitelja Hrena iz Mite in oredoika Ž beta iz Maribora za njih lepa. do ko premišljene govore, ki bodo gotovo obrodil' dober sed. Ltotako se zihvaijaje še vsej cen en1 gospe H U Sloven gradca, Vabreda Vnzeiice in Mate za njih prijazen poaet. Trbonjčani, oklenite ž ieh dobrih in odkritosrčnih državljanov, ki boi^io le vaše blagostanje! Ne poslošajte več raznih dvomljiv h hujskačev Iz Miribora in od drugod, kx vas hodijo vz lemirjat z raznimi lažmi ter vam jno-jat na neznan način pridobijeao blago za vuj po Steno prideta» živež. Storite ž njimi tako, kakor z Jjoliko v pšenici.
Posebni tovorni vlaki za injerodie imljence. Iz Ljubljane odhaja za izseljence v l^.mško. ^v strijo vsako sobpto ob 8 ori 47 mio ^£ar tovorni vlak Št 8S0, ki dohaja v Maribor , a glavni kolodvor «sako nedeljo ob 6. ari zjutraj m od raja kot 844 proti 8 nri p?ot’ tj ''Posamezni izseljenci iz Maribora Uri* . l ilo Svije pohištvo in drnžino % zgodaj »M i i«» vlakom
v Nemtko Avstrijo, morajo pa v vsakem posamss, nem slačaja svojo pripravljenost pravočasao naznaniti slatbnjoienn uradnika na glavnem kolodvora — Čs bi se pa ob jeiien zglasita večje' število izseljencev za izvoz z dražiaami m pohištvom, je železnic, kakor se aam sporoča, pripravljena, v to svrho tadi iz Mar bora proti severa vpe jati vsako soboto ob pol 8. zvečer tovorni vlak št 866. Seveda bi morali izseljenci tadi v tem slačijo potrebne vozove za pohištvo pravo-. ča»no naročiti ter svoj odbod pravočasno prijaviti službujočemu uradnika da lahko potrebno okrene. Te vrste vlaki imajo pri Nemcih priimek »Suffel-
sftge«.
Pomanjkanje kolkov — gospodarska nadloga prve vrste. Da ima prehodu ja diba svoje težave in da je treba pri marsikateri stvari potrpljenja, upošteva vsak razuman človek in smo se Že privadili kot pastorki rajne Avstrije koncem vojske večnemu čakanja pri raznih uradih in javnih opravah. Amerikanca, ki bi to videt, bi se zježdi lasje, k&" bi videl kako se trati po nepotrebnem čas z Več nim čakanjem, on prelobro ve, da je čas drag, ter da je čas, ki se trati s čakanjem, mesto dahi se po«vetil dela — gospodarska izguba. Da hi bilo plače vanje pristojbin za državljana posebna pri jeitost si menda tndi fiiančaa oprava ne domfš Moje Da bi pa morali trgovci, odvetniki in notaiji radi večnega čakanja kolekov steber ii dai poši ljiti svoje nalnžbe ice za eao ali poldrago aro na davkarijo, da ondi plačajo pristojbine v gotovini,, se nam pa zdi nepotrebno. Toliko papi-ja nata država menda še le ima in ponatis kolkor menda le ni tako težaven, da bi morati čakati na nje t« četrti mesec. V občinstm, pred vs3m pa v slojih, ki so nodtelji obrtnega davca, vlada že velika n<« zadovoljnost, da se mora v«, d no hoditi k davkariji, se tam ne stavljati in Čakati por cele ore in še več, da se sprejemajo milostno pristojbine česar zares ne bi bUo treba, ako bi se skrbelo za koleke.
V Orehovi jak pri Kranja je amrla dne 12 t m Marija S*jovi;, mati č. g. kaplana Jakoba Sajovic pri §'. Ujn v Sov. gor. Pogreb se vrši danes, dni» 14 t m. Blagi materi veini pokoj, gosp. kaplanu naše sožalje! N. ▼ m. p.l
1	. »"i
Dopisi.
Maribor. Odslej bo mestna kopelj le vsak to rek, četrti k in soboto odprta, ker je obisk ponehal
Maribor. Svinjsko in telečje meso sa prodaja dne 16 in 16 t m. v mesnici Franca H bnjec. Franc !o*«f va cesta 15 po maksimalnih cenah
Maribor. Sol dobe mar.boršti trgovci in peki takoj na nakaznice, ki jih izdaja občinski gospo darski orad.
Mariborski poštni oradi. Uradne a e v pošta ena prometa se s 15 svečanom za stranke od 8. ar» dop. do 5 are popoldne.
Sv. Lenart v Star. get. Dne 28. februarja se vrši tokaj pri peznem sv. opravila cerkvena slo vesoost za kat mladinske organizacije Govori g dr. Josip H ob nje c iz Maribora. Mladina od blizu in daleč, pridi v obilnem števila 1 — isti dan po poklan ob S ari pa priredi kat. brata o društvo narodno slavnost v gostilni g Araaš s petjem, slavnostnim govorom g. dr. Hobnjeca, godbo na tok in dvema gledališkima predstavama.
Sv. Rupert v Stav. ger. V nedeljo dne 16. fe broarja po večernicah ina naše Izobraževalno draštvo, v prostorih stare šole, svoj redni občni zbor. Pridite!
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo, dne 16 fe-broarja, popoldne po večernicah, shod SKZ v šoli. Govorijo gg posl.: Roškar, Vi. Pušenjak in Drag, Novak.
Sv Ar d a! v Stav. gor. Izobraževalno društva prireoi 2i. svečana po večerale» h v Šoli veselico s 6 dejaesko borko »Repoštev«, tam bura njem, petjem in zanimivim govorom bivšega legionarja g. učitelja Rozbant o gospodarskih ia družabnih razoM»r*h med Rasi in Srbi. Na svidenje!
Shod v radgonskem okraj n. Dne 28, februarja po rani maši je shoi v Gornji Radgoni v soli, popoldan ob 2, uri pa na Ščavnici v soli, Govorita posl, Ro kar in na dre vizor Vladimir Pušenjak o političnem in gospodarskem položaja,
Središče. Slovensko katol. izobraževalno drn-ttvo priredi v nedeljo, dne 16. t m. v šolskih prostorih narodno igro: Domen Začetek točno ob
7.	uri zvečer. Pridite v velikem števila. >	;> -
iH ife. Kau tiš» o bralno in gospodarsko društvo v Hočah priredi v nedeljo* dne 16, svečana pep. po večern ica h v , r j utorih g. Pfeiferja d*e igri: »strahovi« m »Pn gospodi« z deklamovanjem In.
petjem. Prijatelji satih kitoüikih organizacij, pri &te vsi!
Slivnica pri Maribora. V nedeljo, dne 16. t j' m., popi Idee po večerni« »h, priredi Bralno druBt 1 to igro z govorom in petjem. Domačini in sosedje < pridite v obilnem Števila!
Laporje. Kmečka zveza ima dne 16. februarja podmen sbod. Predaval bo gosp. tivinoz Jr&vnik iz Slov. Bistrice o kalnih boleznih in o snzgi pri j M vini. Obenem se bodo nabirali člani za »Slo vensko kmetijsko dražbo v Ljnbljsni.
Ponikva. Dne 81 jan. je imrl' M&rt’n Goro-grane, oče č. g Martina Gcrcgranc, mestnega ka I plana v Slov. Bistrici Opravljal je dolgo vrsto let marljivo in vestno službo cerkovnika pri podraž Bid Sv. Ožbalta. N. v m. p.!
Celje. Celjska podružnica Slovenske kmetijske : družbe se ostanovi v nedeljo, dne 16 t m, ob - 9. ori predpoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celja. Obsegala bo občine C*lje, Okolico Cel a, Šmartno v R žci d .lini, Teharje in Svetino. Vsi kmetje teh občin naj postanejo člani podruInice. Galico, ometna gnojila in dinge potrebščine b»do dobivali le člani podružnica Na astanovoem občnem zbora predavata: Dr. Božič o stanovski organizaciji kmetijstva ia Miha Levstik o kmetijskem Salitva.
Rajfaenburg. Kakor vsako leto se bo tadi leto» slevesno tbbajzla pri nas »lorSka nedelja« in ai cer dne 16. t. m. Slovesno sv. malo ob 10. ari dopoldne bo daroval mil. g. opat trapistov; pridi goval pa bode tukajšnji rojak g. dr. A. Medved iz Maribora.
boftsDj. V nedeljo, dne 16. t. m. ob 3 ari popoldne se vrti v dvo-aai hotela Vasle poljudno predavanje iz koroške zgodovine. Pridite vsi!
Naznanilo.
Podpisana a'juđco javljata davnemu občinstvu, dao-tvorita, die 15. svečana 1919
hotel in restavracijo UNION» (preje Erzherzog Jebano) v MARIBORU.
■i) \ j. ■	"
.. Istočasni lagotavijata vsem cenjenim gostom postreči vedno ,le % najboljšo kubitjo in prvovrstnimi v.ni tako tudi te a vedno snažnimi bitolskimi sobami.
Blagohotnega obiska ter naklonjenosti proseč 164	udana
Ciril is Rozi Tratnik.
Nevacerkev pri Cela. V nedeljo, da« 16. tebi •e vrti politično gospodarski shod. Začetek ob 8 ari zjutraj Go v m dr. Jež iz Ljubljane. Gostje k soeedr jih občin ze nljodoo vabijo.
Trbovlje. V nedeljo, due 16. svečana je obče zbor »Orla«, nato bodo poročali o del vski orga oizadji in sploh o delavskim gibanja n«Bi c dp» stanci na cbč. zbora J S Z Drago nedeljo, dat 28 t m. se ponovi igra »Revček Andrejtek«.
Vabilo na subsinpcijo.
Ustanovi ae v kratkem:
delniška dražba „TRIGLAV10
xa izdelavo kitne kave 11 sadnih konaerv.
Delnice ao po 500 kron.
Vabite se, da se oddelite subskripeje in da prijavljeni znesek takoj »plačate po poštni nakaznici na podružnico „Jadranske banke* ali pri „Ljubljanski kreditni banki* v Ljubljani.	2C5
Za pripravljalni edber deli išle dražbe „TFIGLAV“
fr. C« rar M. Gcsllnčar. V. Serdica,
Železničar
sameo išče pri pošteni družini stanovanie ai maj no sobo s p« biStvom s 1. mar-e-m. Pont!»e de 20. svečana pod „Glavni kolodvor“ na upravo litta.	30o
Mizarski neraee
se sprejme v Urbanigasae 28 Maribor.	9
Eua večja svinja na prodaj v Spod, Ridva-nju 69Maribor	297
Fant 4 leta star
se da za svojega. Koroška o 61, Maribor.	304
Naznanilo. TNI
Podpisana naznanjava, da otvoriva s 16 februar, 1919 starozoano Vezjak c vo gostilno (poprej Puntigamer Bieiqrilr) na KorcBki cesti It. 27.
Zagotavljajoč najboljše postrežbe se cecj. občinstva uljudno priporednva
Pekarija
v dobrrm »t nu, če mogoče v kvkftn mestu ali trgu na Sp. Štajerskem se išče v najem. Naslov v opravi. 301
Vee posteljnih In namiznih ni tov In dekliška obleka (crem)
se proda. Mali Exerrier-platz 1. (Klostergai-se) priti desno, zraven vrtnarja, Ma ribor.
802
Vincenc in Jožefa Planinc.
Otvoritev gostilne I
Javljava cenjenemu občinstvu, da sva kupila
gostilno pri „Brodu“
zur „Ueberfultr««. poprej Jančar,
■č Pobrežju» Zerkovika c. 6
otvorira iste dne 16 februarja 8 koncerte m od 2.-6. ure zvečer.. Prizadevala si bodeva postreči eenj. občinstvu a pristojni, zlasti z izbirnimi bizeljskimi viol s dobrimi jedili, vse po zmernih cer ah. Postrežba točna in solidna! Priporočava se za obih n obisk t r bileživa z odlličnim spoštovanjem
*
A
u Franc in Josipina Balon, gostilni ^
"=rEkr iE.
Zanes’jivega hlapca
h kon em s» takojšnji »stop epiejme proti popolni oskrbi v hiši in dobri pLči veletr govi' a Franc Oset, Vransko pri Celju, kamor se je v svr-bo dogovora osebno pred-ta-viti.	281
Ponošene obleke najrainovrstsejše iz dobrega sukna za moške in ženske se prodajajo po skrajno znižanih cenah v Mrribora, Dravska ni. 15, pri starem mostu.	369
■Soda
kristalna se dobi pri Josipu Serec, Maribor, Tegetthoff fora ni. 67	215
ako“ —
rabite vrtna ali po Ijska semena, pišite po eenovnik. Trgovi s« a semeni SEVEB A Komp., Ljubija ______________________ 70
Vrtnar, samec, v sadjereji kakor tudi v od goji zelenjave in ovetlie dob ro izvežban se išče. Ponudbe i prepisi spričeval na Via stelinstve Bež an ec, pošt» Pregrad». Hrohgko 2!f
Florjan öaaie
či vij ar,
Viktringhofova ulica 15, se priporoča cenj. občine vn v mestu in na deželi V s» logi ima vsakovrstne čevlja rske potrebščine. Velika i>
I bera izgotovljenih moških iz 1 Ženskih čevljev.
I Cenestelne! Postrežba solidni I V zalogi italijanski sukanec (oviro).	2 lt
Hlapec.
Zanesljiv postaren hlapec 1 kravam se tak« j sprejme » Maribora, Koroška e. 28, pr dr. Jvan Scbmiderer. 231
♦
ia.
SMXXXXXXXXX
Otvoritev obrti.
Dam na znanje p n. občinstvu i« Maribora in okolice,
d» bom otvorit obrt z delikatesami v Frar.c Jožefovi nlici 1, v sredo 12 svečana in bom skrbel ze dobro «eno in solidno po-strežbo. •— 'La veliko udeležbo se priporoča
261 F »ne Pl<‘bl
Po hi* tv o.
najbolji. km*o*e»ti Izdala}. In proda!» po tmoinib a«nak Obrtna zadruga nlzaraklh aojatm v Mariboru Graj «ki trg #t. 3. k spni« tudi vnkovHtnl ni zartkiha. _____________«I
L»*pa. 4 leta
stara kobila se odda pri Ma riji Kolnik. Studenci pri Maribor«, Okrajna e. 5.	251
Različno
pohištvo te proda. Vpraša se Kokošinekot driver«d 6, M »ribor, _________   254
Slivovka ae preda
300—600 litrov. 1 1 30 K. Naslov v upravi._____ 257
Duda ae služba organiste in cerkovnika v bližini Maribi ra, Oženjeni imajo pndn st. S niha se lahko nastopi tri oj Ori*se spr» j-ma in d-je p< jasnila P. Jeronim Kooolelur, fran č škan v Maribora. 227
Hiša v Građen S nadstropna s vrtom v bh žini Srca Jezusove cerkve m zamenja s primerno hišo t Maribora. Nash v se izve V Sodnijskinl 23/11, M*rib.22C
Krojašk. pomočnika
kteri zna hitro in dobro delati proti stalni in dobri pla IH ter učenca is poštene bi še sprejme takoj Alojzij Arbeiter, krojaški mojster v Marib. Dravska ul. 15 368
Več ččv]jar?ev~ išče proti dobrtmn plačilo. Glušič, Grajska «lica 20. Maribor.	458
Kapiti želim
brejo , svinjo za vsako ecne Janez Špes, Krčevina pri Ma ribom 28.	237
Fino laško olje eeli poper, fino pralno mile se dobi pri Janezu Sirk. G avni trg, Maribor.^ 238
Franc K ager
izdelovateljare brnih predme tov in predme tov is bronca MARIBOR, Viktiugbofg. Bilca 22, izdeluje štampilije
ia kavčuka in kovine, barvne blazinice in barve, štampilje za žig itd.	350
Vinograd ati pnsestvo.
p» t P'a veto za letovišče, pid are od Maribora v lepi sol n;ni legi, lepa gospodska hi š>, v>n čarja in gospodara k* po-lopjs, 8 i ralov s» m lj’šča obsv ječe iz vinogiada, aadonosuika njiv in gozda je s pohištv m vred, sodi in živino ca pr, d»j Naslov v «pravi pod „V.nograd*. 2 9
Kapi ge vi lik pes
dobfr čuvaj. Ponudbe na J Zadravec, Sred šč«. 276
Z dana h:ša s 2 ste no vani ema, zidanim svinjakom, veliko drvsraieo, pralno kobi jo n okoli pol orala vrte, 10 minnt iz mesta Cetje v G*h«»ja 1\ se ujedno proda. Natančna po jasnila se dob» istoUm 276
Prav dobro iduča“
trgovina z um mi v nekem me*t« v Jugoslaviji se po ceni proda, n« slov v uprav lista	277
Jabmi^ošinčke"
10—11 met stot na prodaj pri Tratenš k, Sv. Jurij ob Pesaei.	268
Vojaško ®ddajali?če~
živil pri Mrgdnlcni v Maribora išče izučenega ključar niča »j» strojnika Ponudbe na omenjeni zavod _	267
lestio lap&Bstra t Omoži
spreirae ta j n ka. Prošnje je vložiti do 20. t m opremljene s spričo ali. Prednost im* jo pevci in telovadei. Placa XI čin. razreda drl. uradnikov. — Dr, Ferdo Laštč, vodja inp. poslov. 281
80 kron dobi ticti, kdoi mi stanovanje z 1 alt 2 sobi s kuhmj t oskrbi E» ročilo pod „Poatni služabnik* na «pravo ista.	273
Tamburžee
dobro ohranjene, kaki»’ tadi tamburaške partiture kupi „C r* Met »dova podružnica na Vranskem._________269
Posestvo
primemo za trgovino ali za gostilno na Slov. btejerskem na bolj prometnem kraj« bliz« cerkve se želi kopiti. Nekaj zemlje in vrte s« želi* Gena okrog 40 —50.000 K Ponudbe na opravo. 266
Email kuhinjska
pohoda v veliki izberi, rita vsake vrste predaja zelo poceni jrodajalaa p etenin, Zo-fiiin trg, grad, tik mestne tehtale». Maribor.	¥62
// Karbid !!
Najfiofjše vrsto karbida ter karb dne svetilke iz d stega cinka m velika izbira karbid uih gor.lmkov se dobi v trgovini
Karti Saris, MarillfL
Za trgovce znižane eene pri večjih naroč l'h_____250
badviutizr obenem lafar i nekaj delavskimi močmi za posestvo 48 oralov se pod ugodnimi pogoji išče. Isti ima od posestva razen sadja in grozdja vse dohodke ter še pijačo in v denarcih povrh Ponudbe n» Gosp« š <jo Oroslavje, upravitelj Vatro Kosi. 278
~ Kroj ški mojster za dime in gospoda vajen boljšega dela, zaveden Slo veneo išče mesta nsjra e v vtčjem indn-trij-kem kraju, ist kupi h š co Ponudbe na upravo pod V. J. 279
Priporočam p. &. trgovcem, tvrdkam in občestvu svojo trgovske agenturo in koirinjrito trgovino. Preskrbujem prod*>jo in nakup vseh v trgovino spadajočih stvari točno in bitro.
Slavko Farkaš,
LnVavet pošta Križevci pri
Lin torne ra.______ 2'2
Milo z znamko
,Srna“
je na finejše jed nato, rame o ia priznano A 500 g Ptšlja se na željo pos kn» »e m «ožine & 4 pol kg P® poiti
Ignac Ftel C, tovarna mila m sode v Kranj«..Usteno-▼ij'-no L UOi.	274
Naznanjam ceuj. občinstvu, da zopet izdelujem rilje « bidraviičuo stiskalnieo Na o’j e se lahko tak< j počaka J JaŠ, Št. lij, p T. p. Mi-
«M*. _____	261
Gospod'dna»
izurjena strojepiska, tov vešča tudi nemšte stenografije išče kjerkoli si bodi službe s l. aprilom t. 1. Ponudbe pod „strojepiska* na opravo tega lista. _____ 290
LiL Dr. R R Mer
uljudno naznanja, da se je naselil v Ptuj« in da začasno ordinira v
hiii gostiln* Mahorič, L ni.
Z&slnž§& leče »boga vdova, pa zanesljiva % gađenjem perila pri družin »h P »mena naročil* na naslov: M-rija -.Gebnar, Maribor, Storni travMaiVa dvorišča- osebno jatro in po pi
a*
■ a
mtfäKtm* Mmmeim
ssÄspsKi	mm#®*
200 K se i a liku trajno zaslnži na teden; po-nndoe pod „lava! d* poštno-ležeče v Monbor«, glavna P* šta. Za odgovor ja prdo-žit' znamko po 20 v 2^3
Jaooika kapiaT' vs»k voz i« vsako košaro. Plačam i aj višje eene. , Pobe-šin, Maribor, Kasernplatz št.
7-	 24j
Mojer i»če siašbe,
■ 4 del močmi. Janez Klingel, Dravska ulica štor. 10, Mar bor.	289
Gfasövir se proda ~
«liea Vseh svetnikov 1, la-ribvr. _________________in
Mitu alt iaga se išče v nakup ali v najem T. Kuhar, Laaienstrasse 24, Pta}-________________JOiSi
Ea lahek voz,
za težo, za enega ali dva k«nja odda M»rja Kota k, Studenci pri Maribor, Okrajna cesta 5.	287
Slikarski očei£e.~~ Slikarstva bi se rad «Čil15 leten, intelegesteo, krepak fant, s n «radnika, ki p- do-viši 4. razred realke 0«kr-bo ž vsem potrebnim bi pač rrd imel v hiši, zato bi w toliko d je «Čil. Nariev v «redoištr« lista pod „Slikar-ski ačenee.*	265
2 lepi moški
suknji sj samenj ta za mast in krompir v Stadeneih pri Mariboru, Rossegerjeva «L 20	  294
Učenec
iz boljša hiše želi vstopiti vf trgovino z mešanim blagom Ponndoe ped „G. O Ib* na «pravo lista.	298
Sprejmeta se pod ugodnimi pogoji izučen strojnik kljuöavrrö in z;dar. Ponudbe na vojaško oskrbo-valfieo. Maribor	3**5
Sprt-jme se takoj
strojepska, vešča tudi nemškega jezika. Ponudbe na: Dr J. Rapee, Maribor, Tržaška c. ^6.	368
boi mmmimm