Ve s t n i k. Iz vdovskega društva. Udom rVdovskega učiteljskega društva" smo poslali nasvetovana pravila, da jih prebirajo, pretresajo in do stavljenega obroka 1. malega srpana t. 1. svojo misel povedo, kakor smo že omenili v zadnji številki od dne 1. velikega travna t. 1. Nasvete sme sicer vsak staviti, a merodajno nam bode le to, kar naši udje nasvetujejo; to je menda vsakemu ja?no in umevno saino po sebi, da drugače ne more Jiiti. Kdor pa takoj, še do občnega zbora želi pristopiti, slobodno mu, vsacega radi vzprejrnemo, kdor priloži prošnji po pravilih določene priloge, tak potem stavi najboljše nasvete — sebi v korist. Stare ude pa vrhu tega še opomnimo, da je zadnji obrok za vplačevanje že minul. Vigilantibus jura! Dne 29. vel. travna je imel odbor sejo, v kateri sta se med ude vzprejela gg. I g n a c i j R o z m a n, uc-itelj v Mošnjah in Bernard Janc, namestni učitelj v Pirničah. Odbor. Drug-i občni zbor zaveze slorensklh učiteljskili društev. Za danes o tem zborovanji oiueniino toliko, da je bilo dobro obiskano in da so se v novi upravni odbor izvolili gg.: dr. T. R o m i h, meščanski učitelj v Krškem (predsednik); Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirji in J. Ravnikar, nadučitelj v Litiji (predsednikova namestnika); I. Lapajne, ravnatelj v Krškem (blagajnik); A. Gradišnik, učitelj v Hrastniku in I. Slanc, učitelj v Radečah (tajnika); M. Nerat (urednik društvenemu glasilu); A. Brezovnik, učitelj v Vojniku; I. Kocbek, učitelj naRečiei; J. Porekar, nadučitelj vHumu; V. Ribnikar, nadučitelj v Dol. Logatci; L. Jeleneo, nadučitelj v šent-Juriji pri Kranji; A. V r t o v e c, učiteljvoditelj v Tolininu ; J. Kante, učitelj-voditelj v Sežani; J. Medvešček, učitelj v Opatjem Selu. Učitelji telovadbe na srednjih solali. Češki deželni šolski svet je sklenil ministerstvo prositi, naj se zakonito odredi, da bi se izprašani učitelji telovadbe na srednjih šolah stalno umešeali. Doslej so bili le stranski učitelji in so kot taki dobivali le nagrade. Slovensko akademično društvo ^Trig-lav" priredi v nedeljo dne 1. rožnika izlet v Središče ter zajedno obhaja slavnost blagoslovljenja svoje zastave. Z.i to slavnost je društvo tudi izdalo posebno brošuro ,Slov. akademično društvo Triglav v Gradci v 15. letu svojega obstanka", katero je uredil dr. Jožef Rakež. Občila na Kranjskem. Po najnovejšem izvestji ima Kranjsko 497-910 km državnih, 2313 km deželnih in okrajnih in 2663 km občinskih cest. Pošt je 128, število letnih pismeno - poštnih pošiljatev je 6,889.090, vožno-poštnih pošiljatev pa 161.050; število denarnih pisem 102.100 v vrednosti 6,093.150 gld. Brzojavnih črt je na Kranjskem 759 km; število letnib brzojavk je 44.033, promet časopisov pa 1,178.300 številk. Množenje prebivalcev na Češkem. Po bitvi na Beli Gori je bilo na Češkem samo 800.000 ljudij, Ob ljudski štetvi leta 1754. jih je bilo 1,941.284. leta 1807. 3,124.673, leta 1840. 3,112.085, leta 1870. 5.300.000 in leta 1888. 6,757.836. Učitelj in živinozdravnik. V neki občini na Tirolskem sta bili razpisani ob istem času služba učitelja in služba živinozdravnika. Učitelju, kateremu občani izročajo svojo deco v vzgojo, odinerjena je plača s 400 gld., živinozdravniku pa, ki mu je zdraviti njihovo živino, s 500 gld. Učiteljsko službo je dobil družinski oče z 20 službenimi leti, živinozdravniško pa mladenič z inalo več nego 20 leti in ta ima poleg stalne plače še najmanj 1000 gld. lptnih Hobndkov! .. JJč.. A*m?.1' „116. Nvc." Manjšanje kaznjencev v Avstriji. ,JuristenZeitung" piše, da se na podlagi natančnih in o tej stvari najzanesljivejših poročil kazenskih sodišč in kaznilnic število zločincev in vsled tega tudi število kaznjencev v Avstriji od leta do leta zmanjšuje. Skoraj nobena kaznilnica ni napolnjena in v mnogih so cele vrste Bcelic" prazne. — Gotovo ima v tem kolikor toliko vpliva tudi dobro urejeno šolstvo. Tudi obravnave pri porotnih sodiščih se od leta do leta zrnanjšujejo. Te obravnave so v prejšnjih letih trajale v vsakem zasedanji do štirinajst dnij in še več, sedaj trajajo le 4 do 5 ali še manj dnij. V goriški ,Soči" št. 12. celo beremo: ,Porotnih obravnav nis ino imeli v tej sezoni, ker nismo imeli takih zločincev. Dobro znaiuenje!!" Iz tega smo upravičeni sklepati, da je tudi šolstvo na Goriškem vse drugače, kakor se nam je v ,Soči« pod istodobnim uredništvom skoraj v vsaki številki opisovalo. Vsakakor je to indirektno priznanje sedanjemu šolstvu in učiteljstvu, katero se pa z gotove strani posebno na Goriškem kar mogoče tlači. Pa vsaka reč ima tudi svoj konec! Nameravane preiucinbc v učnem časn. V letošnji 4. številki smo priobčili vest, da deželni zdravstveni svet na Nižeavstrijskem predlaga, da bi se o zimskem času v prvih razredih dopoludanski pouk pričenjal šele ob devetih. Ta predlog se je tudi v učiteljskem društvu .Burgerschule" na Dunaji prerešetaval in je društvo sklenilo: Začetek pouka namesto ob osmih ob devetih se na meščanskih šolah iz socijalnih, pedagogičnih in zdravstvenih ozirov ne more priporočati in je ta prememba neizvedna. Prve nedeljske (nadaljevalne) šole v Nemčiji so osnovali na Badenskem Ieta 1754. po prizadevanji superintendenta Eisenlobra. Na Angleškein sta pa prvo tako učilnico odprla Raikes in Stoek v Gloucestru 1. 1784. Slavni zgodovinar Macaulay se je za ta pouk tako ogrel, da je razjasnil važnost nedeljskih ponavljalnih šol v posebni knjižici. Ljudska šola je tamkaj še na dokaj nizki stopinji. Angleško ljudstvo ima zabvaliti svojo praktično znanost, katera ga pred drugimi narodi toliko odlikuje, največ tem nadaljevalnim šolam. Ican Okorn. Učitelj-minister. Sedanji švedski naučni rninister Bonnevie, rojen leta 1838. je bil v mladih letib učitelj na raznih ljudskib šolah. Leta 1872. je postal šolski referent in 1. 1889. je bil pozvan v ministersto. Shod učiteljic. V svetodušnih praznikih je bil vseobči zbor učiteljic na Nemškem, na katerem so učiteljice razpravljale svoje službeno stanje. Volilo. V Parizu je pred kratkini uinrla gospa Sobriel francoski akademiji volila 60.000 frankov z določilom, da se obresti vsako leto razdele pisateljein najboljših poučnih in moraličnih spisnv za inladino. V isti namen pripade še 30.000 frankov po smrti dediča, ki sedaj od te vsote uživa obresti. Velikost človeka. Povprečno velikost človeka v raznih evropskih državah je antropologično društvo .British Association" sledeče dolooilo: Najvefji ljudje so Angleži; povprečno merijo 1-74 m. Te velikosti so tudi Švedi. Danci, Holandci in Madjarji imajo povprečno velikost 1-67 m, Švicarji, Busi in Belgijci so 5 mm manjši. Najmanjši v Evropi so Lahi in Španijolci, njih povprečna velikost je 1'65. Različne hitrosti. Po dr. A. Winkelmannu prehodi v jedni sekundi i. s.: polž 00015, človek v navadni hoji 1-25, najhitrejša reka 4, zračni balon (V4, bizotek 7'1, muha 7-6, parobrod 8'5, bicikel 9-7, jahalni konj 120, brzovlak 167, golob 27, orkan 45, lastovica 67'9, zvok 290, topova krogla 500, solnce 76, zemlja 29-5, brzojavni tok 11.690, svetloba 300.000 m. Kako visoko gredo železnice. Sv. Gothardski tunel je nad morsko gladino visok 1154 m, železnica na Rigi 1755 m, na goro Pilat 2070 m, andska železnica z Buenos - Aires do Valparaisa 3187 m, železnica iz Denvera do Kio grande v Združenih državah 3596 m, Peakska železnica do 4000 m, bodoča želez- nica na goro ,Jungf'rau* 4166 m in bodoča andska železnica v Peru 4780 m. Najvišja deleznica grž torej samo 20 m niže, kakor vrhunec Mont-Blanka. — Najdaljša železnica pa bode rusko - sibirska. Severnoameriška pacificka meri 5(i00 hn, a ta bode merila 6500 km. Pisrao iz Petrograda v Vladivostok potrebuje zdaj po leti 2'/-2, po zimi 4 mesece časa, po železnici pa bode to pot prehodilo v 12 dneh. Potem bode mogoče potovanje okoli zemlje dovršiti v 40 dneh. ,,P. z B." tiojonjc cvetic po šolskih otrocih. Na Nemškem imajo veliko pozomost na gojenje cvetic pri šolski mladini, ker temu pripisujejo zelo blagodejen vzgojen vpliv. Cvetire se morajo gojiti na oknih šolskih sob, na dvorišfib pa se morajo napravljati cvetične grede. Pruski in drugi naučni ministri na Nemškem se za to stvar zelo brigajo in razglašajo primerne ukaze. Zahvala. Slavna ,Narodna šola" v Ljubljani je prepustila tukajšnji šoli zavitek šolskega blaga, ki je bil došel le-sem po naključji. V tem zavitku je bilo 126 lepopisnic, 100 spisovnic, 83 številnic, 36 peresnih držal, 1 polna škatla črtalnikov, 1 škatla jeklenih peres, kar se bode vse polagoma razdelilo med ubožne naše učence. Za to velikodušno darilo sprejmi slavna ,Narodna šola" tem iiotem najiskrenejšo in presrčno zahvalo, katero ji izreka podpisani v imeni tukajšnje ubožne šolske mladine z vzklikom: ,Bog mili plačaj tisočkrat! * Voditeljstvo šole na Dobrovi dne 18. velikega travna 1890. M. Rant šolski voditelj. Zahrala. Slavno društvo ,,Narodna šola" je blagoizvolilo za malo vsoto nam poslati ninogo šolskega blaga, za kar se mu tem potem zalivaljujeta krajni šolski svet in šolsko vodstvo v Motniku dne 21. vel. travna 1890.