4. štev. V Kranju, 25. januarja 1902.. III. leto
Gorqc€c
Politicen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. I
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Šola, prižnice In spovednfce na Slovenskem.
Dopis z dežele. I.
Več stoletij ni bilo za maso ljudstev druge šole kakor v cerkvi. Na tej masi je ležala težka roka kmet-skega dela voditeljev, ki so silovito brzdali tlačane. Med te voditelje je spadala tudi duhovščina, ki je z milejšim ravnanjem izkušala pogladiti razdraženo trpinovo kri, da ni mnogokrat vzkipela vsled prevelike krutosti graščakov nezadovoljnost mase. Trpin je bil zadovoljen, da je vsaj v cerkvi našel nekaj ljudomilosti. Izpregledal je rad, če ga je roka, ki ga je gladila v cerkvi, zunaj tiste ravno-tako trdo držala pri delu, kakor graščinski gospod. Ta organizacija kmetskega gospodarstva je minula. Kmet je postal prost gospodar. In dandanes je nastalo drugo gospodarstvo, drugo naziranje posvetnih razmer in dobili smo drugo Šolo. Vsled tega so postali tudi odnošaji cerkve popolnoma drugačni.
Recimo, pred petdesetimi leti je še katoliški duhovnik v izvrševanju svojega poklica kot verski učitelj gledal na to, da je gojitev verstva tako tolmačil, da ni delavske mase preveč odtegoval od dela. Silil ni preveč ljudstva v cerkev. Njegova kasta je odvisela večinoma od tega, kar mu kmet da in zanj dela. Spovedi tedaj ni bilo treba tolikokrat v letu, med tednom si opazil le stare ljudi v cerkvi. V nedeljo pa je mož na prižnici povedal kratko in dobro, kar je treba kristjanu, da srečno hodi skozi dolino solz. Na ta način se je našel tudi po župniščih kak prijatelj kmetije, ki je bil izven cerkve tudi učitelj kmetijstva. Mirno in nemoteno je živel duhovnik s svojo kuharico in, če je bilo kje kaj navzkrižja, je bil tistega kriv le njen jeziček. V takih slučajih se je ponavadi reklo: Pod kožo smo vsi krvavi! Veljava duhovnika v cerkvi in zunaj nje, ni trpela ničesar. Ce je bil v kaki vasi fantovski poboj, svarilna, tehtna beseda župnikova prihodnjo nedeljo na prižnici je zabranila za dolgo časa tak in enak izgred. Nezakonski otroci so bili takrat tudi še božje stvari.  Kmet jih je izbojeval s svojimi otroci, tudi niso
vrgli iz župnišč na cesto matere z otrokom. Z eno besedo: Razveseljevanje v vaseh, trgih in mestih je bilo lepo. Čestokrat si videl i duhovnika v družbi, večkrat do polnoči in tudi čez, da je le o polnoči obrnil svojo kupico, ali če je pa tudi ni, kar se mu ni štelo v greh. Tako je bilo nekdaj.
V drugih razmerah pa se nahajamo dandanes. Vse gospodarstvo jc prevrženo. Kmet prost išče druge organizacije, kakor je bila v tlačanskih časih, in ves drugi svet vpliva nanj. V njegovi vasi se sliši šum tvornic, železnic in skozi njegovo mirno vas drvi hitrost in nemir sedanjega pridobivanja. Njegove potrebe so zrastle za več odstotkov in vse, kar pridela, mu je premalo, več, vedno več hoče pridobiti. Idila skromnega zadovoljnega življenja na kmetih se je izgubila. V drugo šolo ga sili drugo gospodarstvo in ta šola zahteva od njega več kakor molek. Odprta so mu na stežaj mesta, tvornice, odprt mu je tuji svet.
"   Naš hišni davek.
Piše S. [Dalje.]
Ce sem s temi opazkami zavozil malo v stran, naj mi cenjeni bralci drage volje oproste. Posebej prosim odpuščenja še onega duhovitega gospoda, katerega klasični uvodni članki v «Gorenjcu* bi lahko služili v po-snemo marsikateremu večjih in velikih listov, da sem se dal zapeljati na njegov zelnik. A prijetno bi mi bilo, ko bi še večkrat mogel pokazati, da pozna tudi zasovraženo in suhoparno davčno pravo mnogo mest, iz katerih se moreš pospeti na višje stališče. Ce nima strogi urednik en chef ničesar zoper to, porabil bom vsako, za taka razmotrivanja pripravno priliko.
Sedaj pa nazaj v ojnice! Če podam v naslednjem nekaj podrobnejših potez, tičočih se stanovljivosti, sem si torej popolnoma v svesti, da pridejo na vrsto samo stvari, katere vsakdo že itak pozna. Kakor me pa praksa uči, znano je le malokomu, na katere točke se v slučaju prepira ozirajo višje instance, ki sodijo izključno le na podlagi spisov, in najvažnejše teh točk so naslednje:
V prvi vrsti pride v poštev razsežnost dotičnega prostora. N. pr.: 1 meter dolga in 1 meter široka luknja in naj bo še tako visoka, ne more biti nikdar stanovljiv prostor. Pred vsem morajo biti tedaj glavne tri dimenzije: dolgost, širokost in visokost zastopane v gotovem sorazmerju, v neki meri, pod katero o stanovljivosti ne more biti govora. Gotovo je dalje tudi, da so nad to mero mogoče najraznovrstnejše kombinacije: Stanovljiva je izba, v kateri more bivati (samo en Človek, stanovljiva pa je istotako tudi dvorana,- v katero lahko spraviš tri, štiri in tudi več takih manjših izb.
32
Samoobsebi je umevno dalje, da mora biti stanov-Ijivi prostor radostno razsvitljen. Prostor brez oken ali z malimi odprtinami, ki komaj prepuščajo malce svetlobe in zraka, ne spadajo k onim, v katerih človek v normalnih razmerah išče bivanja. Prav iz nasprotnega razloga so pa n. pr. zaprti hodniki z mnogimi in veliki okni redoma neslanovljivi.
Ravnotako tudi prostorov, katerih tlak obstoji iz gladiva, ki se navadno ne uporablja za človeška bivališča n. pr. iz opeke, prsti, načeloma ni prištevali stanovljivim prostorom hiše, dasiravno so v tem slučaju vsled krajevnih in osebnih razmer mogoče izjeme, n. pr. v jedilnicah v vilah in enakih poslopjih, ki se rabijo le v poletnem času.
Izključena je slednjič stanovljivost pri onih prostorih, v katere vsled množine vrat ni mogoče postaviti nobene ali vsaj ne za stanovanje potrebne hišne oprave.
Ponavljam naj pa še enkrat: v koliki meri mora biti zastopana ena ali druga zgor navedenih in drugih emikili lastnosti v vsakem posameznem slučaju, to moreta in morata presoditi bona Jide le davkoplačevalec in davčni nadzornik, kadar ogledujeta poslopje. Če sta oba dovolj razumna, zedinila se bosta lahko vedno, če pa nista, oziroma če eden izmed njih vleče na svojo stran, potem jima ne pomaga nobeno mazilo.
;5.) Če je gotovo, da ima prostor, ki naj se klasificira, vse pod št. 2. navedene lastnosti v pravi meri in v pravem sorazmerju, potem je njega individuelna uporaba za vprašanje, ali je stanovljiv po določbi zakona ali ne, brez vsakega pomena. N. pr.: s stališča postave ne pride v po štev, če rabiš dotično sobo ali kamro kot spalnico, jedilnico i. t. d., torej v svrhe stanovanja v najožjem smislu, ali pa kot pisalno sobo, kontoar, salon i. t. d. Pojem »stanovljiv« ni tedaj posebno ozko zasnovan. Dočim se pa tudi glede drrtge vrste prostorov (pisalna soba i. t. d.) slišijo le redkokrat in gotovo vselej neopravičene pritožbe o nepostavnem postopanju davčnih oblasti, najti je skoro v vsaki hiši enega ali več prostorov — rekel bi — mešanega značaja, o katerih kvalifikaciji je dvom prav lahko mogoč, in sicer tem lažje, čini nejasnejše nazore imajo stranke in — žalibog! — premnogokrat tudi oblastva o stanovljivosti. Upam, da cenjeni bralec popolnoma razume, na katere prostore da mislim, če navedem kot vzgled jedilne shrambe, garderobe, predsobe, mnogokrat žitnice i. t. d. Posebno pri nekaterih je sorodstvo s podi in drugimi prostori strogo gospodarskega značaja tako bližno, da je človek v resnici lahko v zadregi, ali naj bi jih v posameznem slučaju
PODLISTEK. / Pripovedka o zamorcu.
Tiho, počasi se je odprlo okence in tiho, a že iz-vežbano se je izmuznila v dolgo črno haljo zavita postava skozi okno na spodaj naložena drva; za njo se je pa pokazala na oknu nenavadno razkuštrana glavica lepe Minke, neveste mesarjevega Janeza . . . Pozni gost se je še malo naslonil na okno in prijel Minko za do rame golo roko.
«Ti, Lojze, veš kaj mi je rekla mlinarjeva Ana? rekla je, da si ti prav ravnotak, da si ravnotako lep kot ona glava lepega kodrastega mladeniča, ki je naslikana v mestnem grbu na rotovžu, samo — samo —»
«No, kaj samo, samo, srček!»
•Samo, če bi ti ne imel tiste pleše, tiste tonzure, ki je tako grda . . Veš, drugače bi bil pa res zal — še enkrat tako rada bi te imela . . . Tista glava je pa res lepa, tako lepo črne oči ima kot ti in tako lepe rdeče ustne tudi —»
Lepega in na svojo lepoto ponosnega Italijana to ni baš prijetno dirnilo in nehote mu je ušla kletvica: «Maledetto!»
prišteval k st; novljiviin ali nestanovljivim. Posebno težki ' je odločitev v bolje sezidanih hišah, kjer so tudi ti prostori večji, bolj zračni, pri klad uejši i. t. d., in razumljivo je, da v takih slučajih vleče davčni nadzornik na eno, hišni posestnik na drugo stran: prvi ti drži pod nos svoj § 22 eit., drugi zatrjuje, da n. pr. jedilne shrambe niso za .stanovanje. Kdor pa hoče odločiti strogo po zakonu, ta mora vestno prevdariti vprašanje, katero ! smo ponavljali že tolikokrat in katero zaradi posebne ] važnosti ponavljamo še enkrat, vprašanje namreč: če postavim, da ostanemo pri zgornjem vzgledu — iz jedilne shrambe omare in drugo za živila namenjeno opravo ter vse to nadomestim s posteljo, mizo i. t. d., ali je potem prostor tak, da more v njem stanovati človek, kateremu ne zadostuje sicer vsak brlog a la ranjki .lur pod skalo, ki pa tudi ne zahteva nobenih pretirani!) zahtev? Da ali ne? Več o ti preporni zadevi ne morem povedati, priporočam pa vnovič, naj si cenjeni čitatoij-laik — in če pridejo moje vrstice tudi strokovnjaku pred oči — tudi ta pokliče v spomin to, kar sem napisal pod št. 2) in kar ponavljam tu s par besedami: in dubiis medsebojna lojalnost!
Prodno zaključim la odstavek, naj se še pri naslednjem, v praksi prav pogostem slučaju nekoliko pomudim. Kakor rečeno pod št. 1) prištevali je kuhinje redoma nestanovljivim prostorom. Zgodi se pa mnogokrat, da je v sobi, ki služi sicer kot jedilnica ali spalnica, nastanjeno malo ognjišče ali še večkrat mali štedilnik, da imaš torej opraviti s prostorom, ki ne izgubi svojega posebnega in značilnega lica, če odpraviš iz njega za kuho namenjeno opravo (nemški takozvani «Kuchen-ziminer*). Taki prostori so seveda — kakor sledi to že iz opazk pod št. 2 in 8 — stanovljivi, in se je tudi upravno sodišče pridružilo temu mnenju (primeri razsodbe št. 828 in 829 pri AVolleniku). Vendar ne sme ; davčno oblastvo že vsake kuhinje nazirati za tako «sobo-kuhinjo*, nasprotno: če spozna po legi, po velikosti in trajno s prostorom združeni kuhinjski opravi (ognjišče, kotli i. t. d.), da bi se lokai le z večjimi popravami dal premeniti tako, da bi ga ne mogel več imenovati kuhinjo, mora ga brezpogojno klasificirati kot nestanovlji-vega (primeri razsodbe upravnega sodišča št. 82G in 857
pri VVolleniku). _ Se nadaljnje.
V Kranju, 25. januarja. K položaju.   V ministrstvu je  ta teden nastala kriza. Finančni minister Bohm-Baverk je hotel odstopiti. Na razpravo so prišle namreč v proračunskem odseku mitnice. Manjkalo je več kmetskih poslancev. Poročevalec
Minka ga je na lahko udarila po ustih in zašepe-tala — ujela je namreč samo zadnja dva zloga —:
•Kaj že zopet govoriš o tem? Janez je bil tako vesel, ko sem mu sinoči povedala,- kaj je z menoj — oh, kako je trdno prepričan, da je njegov —»
«Ah, kaj še! Samo vesel je bil in rekel, da je vse j eno, ker bo že tako ali tako v četrtek poroka in pošalil se je, naj gledam, da bo sinček —! Drugega pa prav nič . .. Ja, ti, ali boš potem še kaj prišel k nam?»
«0, gotovo Minka, samo ne več mnogokrat, ker grem s Prečastitim v Brizing. Pozneje pa zopet mogoče, če se kaj kmalu vrnem.»
Močno, veličastno je zadonela iz šentjakobskega zvonika ura dve in čez mestece je vzplavala zategla pesem nočnega čuvaja.
«Že dve! Iti moraš! Oče bodo kmalu prišli klicat hlapca, da nakrmi konje, ker se potem peljemo v Ljubljano še nekaj nakupit za poroko.»
Minka in Aloisio sta se poslovila. Aloisio je skočil raz skladalnico drv.
Lepi Italijan je odšel in okence se je zopet tiho zaprlo. Na koncu vrta je skočil čez ograjo in jo zavil po klancu navzgor proti gradu . . . Jezilo ga je —
je predlagal, naj se postavka za mitnice dovoli samo za pol leta, ker bodo čez pol leta mitnice že odpravljene. Minister se je izrekel proli. Poročevalcev predlog je bil odklonjen z 18 proti 7 glasovom.
Za uvedenje nemškega državnega jezika seje po poročilih nemških listov izrekel napram Kčrberju nadvojvoda Fran Ferdinand d' Esle in hoče nemška prizadevanja v tem tudi podpirati. Resničnost te vesti se ne potrjuje.
Katoliška univerza v Solnogradu. Občni zbor lega društva se je vršil te dni, in izkazalo se je, da proteza ves dosedaj nabrani denar en milijon kron. Slavnostni govornik pater Fretind se je hudo jezil, češ, «¡¡1 je požrtvovalnost za to sveto stvar vse premajhna. Tako bomo v kratkem slišali pastirski list, v katerem se zopet berači za tuji zavrni. Nadškof Kohn je dal prvi obrok ;">0.O0O K za to vseučilišče.
O Burih. Angleški ministerski predsednik je te dni govoril, da se mora vojna z Buri brezpogojno nadaljevali, ker Buri nočejo sprejeti tega, kar jim ponujajo Angleži. Buri so odklonili vse ponudbe, ker je angleški general Kitschener dal ustreliti burskega zapovednika Scheepersa. Zalo se hoče Botha zanj krvavo maščevati.
S Kitajskega. Poroča se, da je bil Tungfusiang usmrčen. To bi bila menda že njegova — tretja smrt.
Dopisi.
Z Dovjega. Omenil sem že v nekem dopisu, kako se skrbi za naše gasilno društvo. Akoravno je od tega pre-leklo že več mesecev, se do danes še ni storilo skoro ničesar. Cenjenim čitateljem »Gorenjca« je gotovo še v spominu, da smo imeli dne 14. oktobra lansk. 1. zopet požar in pogorela je ena hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. Bili smo v zelo veliki nevarnosti, ker je krita vsa vas z deskami, razun štirih ali petih hiš. Imamo tudi prav malo vode. Samoobsebi se ume, da je moštvo gasilnega društva storilo svojo sveto dolžnost. Šli so precej po brizgalno, ki je bila v popolnem stanu, tudi voz za cevi so hoteli vzeti seboj, a glej čudo! bilo je na njem ovitih samo nekaj cevi, druge — kakor se gjvori — so visele v stolpu. Gasilci so jih morali najprej potrgati doli, kjer so se sušile. Kdo jih je ondi ukazal obesiti, to naj za danes zamolčim. Tedaj ni bilo čudo, če je dospelo mojstransko gasilno društvo poprej na lice požara, kakor pa domače. Moštva ne zadene t(-rej v tem oziru nobena krivda, ker je delalo, kakor mu je 1 ilo ukazano. Pač pa si dovoljujem  napraviti nekaj
«Ha, ha, smešno, naslikanega tekmeca imeti. Babe neumne, že drugi je napoti moja tonzura ... Da bi jaz še imel svoje lase! — Čakaj, bom videl, ali jim bo še dolgo bolj všeč ona naslikana glava v grbu, ali jaz, čeprav imam skoro celo glavo obrito! Jaz, pa naslikani, pa še samo glava! Ha, ha! Nisem zastonj študiral v Rimu — —»
Tih vetrič je vlekel in jagnjeta ob gradu so šumela ter se priklanjala. Aloisio si je popravil baret in potrkal s svojim elegantnim mečem vratarju. Starec je prišel odpret na zadnja vrata in se s potuhnjenim smeškom globoko priklonil gospodu Aloisiu, škofovemu dvornemu kapelami in Ijublje.icu, tiho zaklenil vrata ter odšel spat.
* *
Teden dni pozneje je dobil mestni glavar iz gradu od škofa listino, da naj glavo v mestnem grbu pusti poslikati črno in tako napraviti zamorca, ker se spovedniki pritožujejo, da v mladih ženskah glava tega lepega mladeniča vzbuja poželjenje in strast in da je nevarno, da se vsled tega pogubi mnogo mladih in nedolžnih duš radi nečistih misli in želja, katere jim vzbuja ta mladeniška glava v mestnem grbu.
Beseda njih milosti je bila povelje, katero se je takoj natanko izpolnilo.  Meščanov pa ta stvar .ni prav
33
l opazk glede načelništva. 1. Načelništvo naj skrbi, da se bode moštvo bolje izvežbalo, ker je preteklo menda že dve leti, odkar je bila zadnja vaja; 2. skrbi naj, da bodo cevi ob času nesreče na svojem mestu, raztrgane naj se popravijo ali nadomeste z novimi; 3. napravi naj se pri društvu rel in člani ne bodo odstopali; 4. gospod načelnik naj ne slika po dopisniku « Gorenjca » in naj ne dolži danes tega, jutri onega, temveč naj stori svojo dolžnost, potem «Gorenjeu» gotovo ne bo treba poročati o takih žalostnih razmerah. Gospod urednik, za danes naj sklenem, pričakujoč, da se bodo razmere pri našem gasilnem društvu zopet zboljšale.   Zatorej, na svidenje!
Tihi opazovalec. Iz Smlednika. «Slovenski List» je v zadnji številki napadel cestnega načelnika g. Fr. Strupija. Predbaciva mu, da je cesta na Smlednik slaba. To pa ni rés. Ce<te so bile letos povsod enake državne kot okrajne. Od 11. do 2. ure popoldne se je otajalo in potem zopet zmrznilo. Tega se vendar ne more zahtevati, da bi se vsak zamrznjen kolovoz takoj zravnal. Za nas kmete so sedanje ceste dobre, ker so v jako dobrem stanu. Tam pa, ker so šele na novo napravljene, se ne utrdijo tako hitro. Seveda ni nekaterim župnikom všeč, da morajo svoje trebuščke prevažati po cestah, kjer ne teče gladko in bi bilo pač prijetnejše voziti se, ko bi bil lep sninec. — Našemu župniku je težko ustreči, vsaj mu tudi župnišče ni všeč. On sedaj zahteva, da se mora vse obokano podreti in postaviti na traverse. In k temu naj prispevamo mi kmetje. Kako mi pridemo do teh krivično nam naloženih davkov. Vsaj imamo že tako dosti davkov, da komaj izhajamo. Župnikov trebušček pa vendar še lahko drže sedanji oboki in nikar naj se ne boji, da bi se podrli. Zdramite se torej, kmetje, in ne pustite, da bi se Vam nalagali nepotrebni davki, ker je župnišče popolnoma dot ro. Ce pa hoče imeti župnik Karlin graščino, naj jo zida za svoj denar. Konečno naj še omenim, da imamo zelo nadarjenega kapelana. Prevzel je tudi cerkveno petje, katero je vodil poprej gospod učitelj R. On je pevce izvežbal v petju tako, da jih je bilo res veselje poslušati. Pri zadnjih volitvah pa, ko se menda gospod učitelj ni hotel udati župnikovemu terorizmu, je moral petje in orglanje v cerkvi opustiti. In še celo pri cesarski maši župnik ni pustil, da bi bila pela šolska mladež, ako bi mu ne bil zadel na pravo struno. Na svidenje, g. urednik, oglasim se še pri priliki, da osvetirn naše klerikalne klovne, sicer pa ostajam Vaš       —r.—
mnogo zanimala — za Minko in njene prijateljice se seveda ne ve.
In od tistega časa imajo v nekem mestecu glavo zamorca v grbu, za katero se pa sedaj tako mnogo za-! nimajo, kako in zakaj je prišel ravno zamorec v grb.
* *
Pri mesarjevih  so zibali krasno črnooko punčko, j Teta Marijana so rekli, naj bo Lojzika, ker je sv. Alojzij j patron čistosti, zraven so se pa spomnili: «Oh, saj so i gospod x\lojzi tudi imeli tega patrona, pa kako so bili lepi, kot njih patron in pobožni tudi —!» «Tako so bili čisti kot angelj.   Nobene niso pogledali.» «Skoda jih je, škoda», so se oglašale drug., tete in mislile, kdo v sorodstvu bi imel črne oči, kakor Lojzika, ker niti Minka niti Janez jih nista imela . . .
* *
Gospod Aloisio je čez par let zopet prišel za nekaj časa in tudi k mesarju je šel.
Mesarica Mina je bila sama zgoraj pri Lojziki.
«No, ali ni lepa naša Lojzika?! Poglejte, gospod Aloisio, kake lepe črne oči ima kot —» «Vi» bi bila rada še rekla in komaj je še zamolčala.
• Kot oni v grbu», se je nasmehnil gospod Aloisio.
«Ah, vi porednež, saj ni črna kot zamorec —» _ Sejan Talsnkov.
34
Iz Cerkljan. (Kmetijsko društvo.) Kaka so taka, po gospodarski zvezi ustanovljena društva, se je že mnogo pisalo. Da pa se more pripetiti kaj takega, kar sledi spodaj, to pa presega že vse meje. Odstopivši odbornik I. K. je dobil naslednje obvestilo od odbora: • Kmetijsko društvo v Cerkljah (Zirklach) registrovana zadruga z omejeno zavezo. 2./1. 1901. L. S. Spoštovani! Kot član zgoraj iinenovanga društva; Po sklepu zadnjega izvan rednega občnega društva z dne 17. novembra 1901 se Vam nalaga da imate zdolaj imenovani račun tekom 8 dni plačati pri podpisanih ali pri predsedniku ali pri poslovodju. Ako bi tega radovoljno po imenovanem roku ne vplačali se Vas primora po društvenem zastopniku N. N. v Kranju.
Dan in leto
1«J01 25./7.
20./8. 2./10.
30./12.
Blag.
štev.
98 147
148
Predmet
Prošnja za vpis Vas kot odbornika v zadružni register.....
Ponovljena proSnja kot zgoraj .   . .
Za razglas Vas v «Laib. Z.» kot zadr. odbornik ........
Dva vabila na obrni zbor v »Slovencu*
Kazen, naloženo po obrnem zboru .
Upravilni delež, ki ga imate plačati .
Troški od izposojene Vam posode . .
Trositi tega računa .......
Skupaj .   . .
3762
Zanesljivo plačate v 8 dneh pri podpisanih Fr. Podjed, predsednik. Anton Podjed, poslovodja.
Stvar pa je bila sledeča: Meseca avgusta 1901 sta se imela voliti v odbor dva nova odbornika. Ker je pa takih težko dobiti, morajo predsednik in ostali odbor moledovati in prositi okrog, da dobijo odbornike. Prišla sta tudi predsednik Fr. Podjed in njegov brat k I. K., proseč ga, naj bi prevzel odborništvo. I. K. jima je pravil, da za to ni sposoben in sploh ne ve, kake dolžnosti in zaveze ima odbornik. Ta dva pa mu rečeta, da ne bo imel drugega opraviti, kakor kake dvakrat bo moral priti več v Cerklje. Na to pojasnilo se je I. K. izjavil: • Naj pa bo.» Dne 26. avgusta 1901 so prišli v Kranj in I. K. je z drugim odbornikom podpisal pravila in prošnjo za trgovsko sodišče v Ljubljani. Ko se je pa vračal proti domu, se je sešel z bolj izkušenimi in učenimi gospodi v Cerkljah, ki so mu razložili, kake dolžnosti prevzame odbornik. I. K.-u je prihajalo vroče in takoj drugi dan je napravil odpoved na trgovsko sodišče kot odbornik. Vshd tega, ker je odložil odborništvo, počastil ga je odbor z zgoraj navedenim računom. Kako pride I. K. do poravnave tega računa, nam je neumljivo. Nista li predsednik in njegov brat zakrivila, ker mu nista razložila, kake dolžnosti, da si s tem naloži na ramena. In ko bi bila to storila, bi on nikdar ne bil sprejel odborništva, ker mu preveč smrdi sir, katerega vozijo na njive. Največja predrznost pa je to, da si občni zbor dovoli kakega odštopivšega odbornika ali člana kaznovati z globo 5 K. Tu vprašamo odbor na podlagi v naših rokah se na-hajajočih pravil: Kje je občni zbor opravičen kaznovati kakega odštopivšega odbornika ali člana? Kje to predpisujejo pravila? Ne čudimo se torej, če člani kar tru-moraa odstopajo, ker odbor tako protipravilno postopa. Tako se torej skrbi za napredek kmetijstva! Tu imate, kmetje, izgled kaka so kmetijska društva, osnovana po o/.lindrani gospodarski zvezi. — (V roke nam je došel. včeraj sličen račun, glaseč se na J. Z. na Brnikih od ravno-tistega kmetijskega društva. Ta slavni Podjed, ki podjeda korenine cerkljanskim kmetom, je pa tudi izboren knjigovodja, česar smo se pretečene dni prepričali, čemu nam je treba trgovske šole. ako se pri gospodarski zvezi v par dneh izuče tako čudoviti knjigovodje. Op. uredn.)
Iz Škofje Loke. V nedeljo 19. t. m. se je vršil prvi občni zbor tukajšnje okrajne hranilnice in posojilnice. Mnogoštevilna udeležba je pokazala, da se ljudstvo zanima za to potrebno društvo. Saj so pa tudi uspehi, katere je dosegla hranilnica v dobi enoletnega obstanka,
docela povoljni. Zborovanje je otvoril predsednik, gospod župan Lovro Šušnik. Pozdravil je s prisrčnimi besedami navzočnike in se zahvalil načelništvu in članom nad-zorništva za vstrajno sodelovanje. Podpredsednik gospod Ivan Mali je kaj obširno in temeljito poročal o delovanju hranilnice. Poročilu povzamemo samo tole: Hranilnica je prejela v minulem letu 471.422 75 kron in izdala 449.95.r41 K, torej znaša skupni denarni promet 921.378 kron 16 vin. Deležnikov je štelo društvo v preteklem letu 133, in sicer 47 glavnih in 86 onih, ki so vplačali po 2 K vstopnine. Čisti dobiček znaša 267670 K. Poročilo g. podpredsednika se. je vzelo zadovoljstvom na znanje. Zatem je sledil razgovor o remuneraciji načelništva. Po kratki debati se dovoli načelništvu 500 kron nagrade. To svoto pa je odstopilo načelništvo v dobrodelne namene, in sicer: gg. Homan Anton, Košir Janez, Lavrič Lev, Mali Ivan in Žigon Matej so odstopili svoje deleže v korist tukajšnjemu vodovodnenu društvu; gg. Sušnik Lovro in Guzelj Josip sta odstopila njima določen delež tukajšnji hranilnici in posojilnici. Po daljši debati je sklenil občni zbor čisti dobiček razdeliti takole: 1000 K se je določilo za rezervni fond, vsem deležnikom se izplača 5 odstotna dividenda, 100 K se podeli tukajšnjemu olepševalnemu društvu, ostanek, približno 400 K, dobi vodovodno društvo. V novi odbor so bili voljeni z vzklikom sledeči gospodje: Lovro Sušnik, načelnikom; Ivan Mali, njegovim namestnikem; Guzelj Josip, Homan Anton, Košir Janez, Lavrič Lev in Žigon Matej, članom načelništva — vsi posestniki in trgovci v Škofji Loki. Članom nadzorništva so bili izvoljeni gg. Franc Kašman, trgovec, Niko Lenček, c. kr. notar in Franc Papa, nad-učitelj. Posebnih samostojnih predlogov ni bilo. Izpre-govorilo se je še l,par krepkih besedi, na kar je predsednik zaključil zborovanje.--Peti redni občni zbor
tukajšnjega olepševalnega društva se je vršil v sredo 15. t. m. v gostilniških prostorih gospe Apolonije Deisin-ger. Predsednih, g. učitelj Julij Flis je pozdravil navzoče v primernem nagovoru. Njegovemu poročilu povzamemo sledeče: Društvo je štelo v minulem društvenem letu 9 ustanovnikov, 74 domačih in 28 tujih članov, skupaj torej 111 članov. Blagajnik, g. lekarnar Ervin Burdvch je poročal, da je imelo olepševalno društvo 300-43 kron dohodkov, troškov pa 264*05 K, prebitek znaša torej 3578 K. Novi odbor se je izvolil z vzklikom in se je konstituiral takole: učitelj g. Julij Flis, predsednik, c. kr. deželnosodni svetnik gosp. Franc Mikuš, podpredsednik, lekarnar g. Ervin Burdvch, blagajnik, gg. Sušnik Lovro, župan in Lavrič Lev, trgovec, odbornika. Olepševalnemu društvu je bilo stavljenih več samostalnih predlogov, katere bo skušalo tisto po možnosti izvršiti.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Današnjo Številko smo poslali samo onim, ki so poslali naročnino.
Novoporočeni knežji par Windischgratz. Dne
23. t. m. se je — kakor že omenjeno — vršila poroka hčerke pokojnega prestolonaslednika Budolfa, nadvojvodinje Elizabete Marije s knezom Otonom Windischgratzom. Tisti dan opoldne sta visoka poročenca nastopila ženi-tovanjsko potovanje. Izvolila sta si med drugim tudi naš divni Bled, kjer ima oče ženinov svojo vilo in kjer mislila ostati do 31. t. m. Minuli teden sta dospela na Bled. Ob tej priliki se nam piše odondot: Naše letovišče seje praznično obleklo, da dostojno počasti in sprejme Nj. ces. in kr. visokost nadvojvodinjo Marijo Elizabeto z njenim poročeucem knezom Otonom Windischgrfitzom. Vse hiše so bile v cesarskih in narodnih zastavah in lučkah. Pred pošto je stal slavolok, obstoječ iz dveh piramid, na katerih je gorelo brez števila lučic, na piramidah so bili obešeni habsburški, cesarski, hišni, VVindischgr&tzov in deželni grb ter polno lainpijouov. Od pošte do grada — 1 km daljave — je bila ob obeh slraneh napeta žica, na katerih je bilo obešenih po dva metra narazen tisoč rdečih lampijonov. Domači gasilci so stali ob potu in delali častni špalir. Visoka novoporočenca, ki sta se pripeljala ob 10-36 z dvornim vlakom v Lesce, je po-
zdravil na kolodvoru okrajni glavar, polom sta se od- | peljala v odprli kočiji z dvema paroma konj na Bled. Tu je pričakovalo nebroj ljudstva ob cesti, ki ju je živahno pozdravljalo. Odpeljala sta se naravnost v grad. Posebnega i sprejema ni bilo.  V soboto dopoldne ob enajstih ju je pozdravil naš župan gospod Pelernel z dvema od bor ni- j koma v narodni gorenjski noši v gradu. V soboto zvečer ob sedmih bo bakljada in serenada.  Domači gasilci z gorjanskimi in belskimi bodo nosili lampijone in baklje. Naši pevci in pevke pa bodo zapeli pred gradom štiri L pesmi. V nedeljo popoldne ob štirih pa napravijo v proslavo poroke šolski otroci blejski koncert in deklamacijo. Dog živi novoporočenca Se mnoga leta!
Vodovodno vprašanje za Kranj in okolico. G. kr. okrajno glavarstvo je z odlokom od dne 22. t. m. št. 920 obvestilo kranjsko občino, da je o. kr. poljedelsko ministrstvo z odlokom od dne 28. decembra 1901, fit. 24.554, odobrilo vodovodni načrt za Kranj in okolico ter obljubilo za enkrat prispevati 40 odstotkov k vsem skupnim troškom. Ta prevažna novica mora pač razveseliti vsakega, komur je resnično ležeče na napredku Kranja in njegove bližnje okolice. Z navedenim odlokom c. kr. poljedelskega ministrstva je zagotovljena zgradba kokrškega vodovoda, ki bo za Kranj in okolico v narodnogospodarskem oziru neizmernega pomena.
Obrtniki, na noge! Jutri v nedeljo se vrši občni zbor mojstrske zadruge za kranjski sodni okraj. Na nam povsem neumljiv način izkušajo nekateri zanesti politiko v to zadrugo. Pripravljalni odbor te zadruge priporoča kot edine kandidate naslednje gospode: Ivan Wohlgemuth, sedlar v Kranju, predsednik; Ivan Jagodic, slikar in fotograf v Kranju, podpredsednik. Odborniki so: Jožef Bučar, pek; Konrad Gadež, pek; Anton Engel-mann, nožar; Franc Eržen, krojač; Anton Kummer, pek in gostilničar; Ivan Piimož Lampret, tiskar; Alojzij Pečnik, klobučar; Ivan Potočnik, čevljar; Josip Pretnar, trgovec; Franc Rakove, čevljar; Hinko Suttner, urar, in Anton Šinkovec, vrvar — vsi iz Kranja. Namestniki: Alojzij Gotzl, sobni slikar v Kranju; Franc J e z e r I e k, mesar v Kranju; Primož K o š n i k, zidarski mojster v Britofu pri Kranju, in Jožef Šifrer, mizar v Zgornjem Bitnu. Mojstri, ako volite zgoraj imenovane kandidate v odbor, tedaj ste lahko prepričani, da ste poslali v odbor može, katerim sme vsak pošten obrtnik zaupati. Prosimo Vas, da složni in edini oddaste svoje glasove edino le tem kandidatom.
Pripravljalni odbor.
Volitev v mojstrsko zadrugo. Iz obrtniških krogov se nam pišo: Jutri je volitev odbora novoustanovljene mojstrske zadruge za Kranj in okolico. Odkrito priznamo, da nam potrjena pravila ne ugajajo. Vsekako bo treba tista prenarediti in delokrog zadruge omejiti samo na rokodelstvo. Vsekako pa hočemo jutri v odbor voliti može, katere priporoča pripravljalni odbor. Zagotovilo imamo, da se vsi kandidatje strinjajo v tem, da bo takoj po občnem zboru treba predelati pravila v zgoraj navedenem smislu. Kakor vedno, hočejo zopet nekaterniki delati zgago. V včerajšnjem »Slovencu» priporočajo svoje kandidate. Le preberite imena in vsak bo vedel, »kam pes taco moli»! Oni hočejo v zadrugo zanesti politiko in polagoma zadrugo ugonobiti, kakor sami kar javno pripovedujejo. Tovariši! udeležimo se tedaj jutrišnje volitve in izvolimo v odbor može, katerim se bo brez skrbi lahko zaupal zadružni denar iti ki so pripravljeni pravila spremeniti tako, da bo mojstrska zadruga res opora tlačenemu obrtniku.      Več obrtnikov.
»SlovenskiList« pere . . . Vdrugi številki »Gorenjca* srno napisali v uvodnem članku članku svoje mnenje o delovanju naših slovenskih škofov in kardinala v zadevi ; slovenskega vseučilišča.   Zadnja   številka   »Slovenskega j Lista* pa hoče pobiti v notici naše mnenje, čes, daje ljub- ! Ijanski škof silno vnet za univerzo. (O drugih slovenskih j škofih in o kardinalu ne upa niti omeniti.) In da svojo namišljeno resnico podkrepi, piše »Slovenski List*: Komu ni znan knezoškofa dr. Jegliča klic z okna: »zavelo slovensko vseučilišče v Ljubljani!*   Lojalno potrdimo l.j
86
dejstvo, ki pa je začetek in konec vsega škofovega sodelovanja pri tej akciji. Tako sodelovanje je pa kaj po ceni. Skozi okno vpiti zna vsak, toda Če vsi Slovenci vpijemo z oken, zalo se ne bo vseučiliška zadeva premaknila niti za las v naš prid. Tudi ne, če sam kranjski dekan iz lin zvonika župne cerkve zakliče: Živelo slovensko vseučilišče! »Slovenski List» naj se lepo potolaži in naj deluje pri svojih »bogovih* v Gorici, na Krku, v Ljubljani in Mariboru, da bodo kaj storili, zasluženo pohvalo jim bomo dolžni tako, kakor vsak drugi. Dokler pa stoje zadeve tako, kakor so nam znane, moremo in moramo le ponavljati še enkrat, kar smo pisali. Pisec teh in onih vrstic bode med prvimi, ki bodo zatrobili slavo vsem boriteljem za slovensko vseučilišče, pa naj bodo tisti brez zakrivljene palice, ali pa z zakrivljeno. Taka je naša pamet, četudi jo ima Hribovski.
»Gorenjskega Sokola* VII. redni občni zbor se je vršil ob mnogobrojni udeležbi članov in prijateljev društva v soboto 19. t. m. v gostilniških prostorih P. .Mayrjevih. Starosta brat Ciril Pire otvori zborovanje in pozdravi navzoče. Kaže zlasti na dve dejstvi, ki označujeta napredek »Gorenjskega Sokola* v pretekli društveni dobi: preselitev v nove društvene prostore in ustanovitev društvene knjižnice. S pridobitvijo prostorne, vsem zahtevam ustrezajoče telovadnice se je potožil pravi temelj resni in sistematični telovadbi. Še v nobenem letu se ni toliko telovadilo. Postavila se je vrsta vajencev in tako skrbelo za čvrst naraščaj. V tem pogledu gre vsa zahvala vrlemu vaditeljskemu zboru, ki se sme ponašati z najlepšimi uspehi. Prevažen korak za izobrazbo svojih članov je napravil odbor z ustanovitvijo društvene knjižnise. Nekaj knjig je nakupil odbor sam, večinoma so jih pa darovali člani in prijatelji društva. Knjižnica šteje že okrog 600 zvezkov. Sokoli so izredno marljivo segali po čtivu in s tem dokazali, da je bila knjižnica za društvo živa potreba. Spominja se važnejših dogodkov, tako zlasti lepo uspelega izleta v Zabnico. Zahvali se čital-niškemu pevskemu zboru in tamburašem bralnega društva za sodelovanje pri sokolskih veselicah. Konečno omenja, da je odbor moral radi nesramnih napadov na »Gorenjskega Sokola* v »Slovenskem Listu* iskati zadoščenja pred sodiščem. Z željo, da bi se občni zbor vršil v prospeh »Gorenjskega Sokola*, zaključi starosta svoj nagovor. — Tajnik brat Janko Sajovic poroča, da ima društvo čez 120 članov. Odbor se je posvetoval v 9 sejah. Sokoli so nastopili štirikrat v društvenih opravah. Društvo je priredilo dva izleta (sv. Jošt, Žabnica), jour-fixe in skupno z bralnim društvom plesni venček. Poda obširno poročilo o delovanju vaditeljskega zbora in o poslovanju v društveni knjižnici. — Blagajnik brat Ivan Jagodic poroča, da je imelo društvo dohodkov 86279 K, troškov pa K 1045-08. Radi preselitve in uredbe novih prostorov nastali primankljaj se je pokril iz rezervnega, ravno y ta namen naloženega zaklada (K 176-56), tako da znaša pokritje za .3*67 več, kakor potrebščine. — Pre-gledovalcem računov se določita vzklikom brat Ivan Pirec in brat Rudolf Strnad. — Na to se izvoli po listkih soglasno starostom brat Ciril Pire in podstarostom brat Vinko Majdič. Na predlog brata Josipa Weinbergerja se vzklikom iznova izvoli dosedanji odbor, ker pa brat Janko Pollak izjavi, da ne more prevzeti odborništva, se namesto njega izbere odbornikom brat Gašper Eržen. — Po zaključnih besedah brata staroste se je razvila lepa prosta zabava. Krepki govori so se vrstili s petjem či-talniškega pevskega zbora in z udarjanjem tamburaškega zbora bralnegi društva.
Občni zbor »Slovenskega bralnega društva* V Kranju so vrši v nedeljo dne 26. t. m. ob poldveh popoldne v društvenih prostorih. Takoj po občnem zboru se vrši žrebanje za Česopise. Vabijo se vsi člani k polno-številni udeležbi.
V Spodnjih Dupljah pri Tržiču je v ondotnem župnišču odnesel kajžar Jožef Rant iz Spodnjih Dupljan razne stvari, kakor pomaranče, smodke, polovico kolača in listnico s 4 K. Tatu so izročili sodniji v Tržiču.
V buigetnem odseku je govoril baron Schvvegcl za premestijo okrajnega glavarstva h Radovljice nil Ried*
36
Srečolov z 2000 srečkami je dovolilo ministrstvo gasilnemu društvu v Poljanah nad Škof jo Loko, s 600 srečkami pa splošnemu bolniškemu in podpornemu društvu v Tržiču.
Na Bledu je minulo soboto nenadoma umrl on-dotni hotelir Lujizinih toplic Valtrinv.
Zmrznil je 13. t. rn. na polju blizu Šenčurja hlapec Jože Blaž, ki se je prejšnji dan precej napil, tako da je na potu domov obležal.
Srečkanje s 400 srečkami je dobilo gasilno društvo v Mošnjah pri Radovljici.
V Tacnu pod Šmarno goro je nastal dne 16. t. m. prepir, ko so vozili les. Nek hlapec je sunil z nožem Janeza Kepica v prsi. Rezilo se je zlomilo in obtičalo v rebrih.
Volitev občinskega odbora. Pri volitvi občinskega odbora dne 13. t. m. za občino Ovsiše je bil voljen županom Ant. Pogačnik, posestnik v Podnartu, Peter Sitar na Mešačah, Josip Pogačnik v Podnartu in Jože Vari s Črešnjice pa občinskim svetovalcem.
Narodna Čitalnica v Kamniku priredi jutri v nedeljo dne 26. L. m. plesno veselico z veseloigro «Lokavi snubač». Začetek točno ob polosmih zvečer. Vstopnina za člane 40 vin. Odbor.
Predpustne veselice. Slovensko bralno društvo v Tržiču napravi v soboto dne 1. februarja predpustno veselico v zgornjih prostorih gospoda A. Perneta. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina za ude 20 vin., za neude 40 vin. — Pri Katrineku v Lescah se vrši plesna veselica v nedeljo 2. februarja ob treh popoldne. — Lovci na Praprotnem prirede dne 29. t. m. veselico pri kazini.
Vihar na Gorenjskem. Iz Mojstrane se poroča, da je bil na Gorenjskem od 16. na 17. t. m. strahovit veter, ki je zlasti v Radovni provzročil veliko škodo. Podrl je mnogo dreves in raztrgal jako mnogo streh, kmetu Pes-njaku je hišo kar odkril. Pri tovarni v Mojstrani je eno streho popolnem razdjal, tako da je samo tukaj 300 K škode. V Radovni je veter odnesel deske več sto korakov daleč od hiš. Vsa škoda je precej znatna.
Na Kranjskem sploh.
Dr. Evgen Lampe, urednik «Slovenca*, katerega izdajajo nekateri ljubljanski duhovniki, se bo moral vsled razsodbe graškega nadsodišča pokoriti tri mesece v zaporu, ker je ljudem kradel čast. V Ljubljani so ga sicer obsodili na 1000 K, a nadsodišče mu je kazen zvikšalo. Križem sveta.
Osebna vest. Profesorjem v Beljaku je imenovan gospod Viktor Dolenz iz Budjejovic. Gospod Dolenz je rodom iz Kranja.
»Celjski Sokol* napravi maškarado na pustno nedeljo, dne 9. februarja t. 1. v zgornjih prostorih »Narodnega doma* v Celju.
Strašna nesreča se je pripetila v neki vasi blizu Rojana. 18letna Ana Antončič, ki je bila že dlje časa bolna, je vstala s postelje, da si vzame z ognjišča zanjo pripravljeno juho. Revica pa se je v tem zgrudila na tla, padla na ognjišče in se na njem popolnoma sežgala. Mati nesrečnice, ki je pozneje tja došla, je znorela.
V Mostah na Češkem se je v ondotnih premogo-kopih pripetila velika nesreča. Voda je udrla v jame tako naglo, da se večina tam delajočih rudarjev ni moglo več rešiti. Utonilo je 44 rudarjev, večinoma oženjenih mož. Žalost med zapuščenimi vdovami in otroci, 88 po številu, je zelo velika. Cesar je zanje daroval 10.000 kron. Tudi od drugod jim dohajajo darovi.
Darila.
Upravnišlvo našega lista je prejelo:
Za družbo sv. Cirila in Metoda 0 K 42 vin. na Nandetovi poroki nalinil Joško Peliarec z licitacijo «cokljic».
J/a račun se odda na gorenjskem na deželi
stara gostilna
tik velike ceste, na dobrem prostoru, pripravna si delavnega in .spretnega rokodelca, kakor krojača ali šiviljo.
Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo 'Gorenjca*. 10—2
Tedenski sejem v Kranju dne 20. t. m.
Prignalo seje 286 glav goveje živine, 2 telet, 63 prašičev, — ovac, koze, - buš. — 60 kg: pšenice K S-7f>, prosa K 6*60, ovsa K 7'.r>0, rži K 7*60, ajde K (5-7o. ječmena K 7-50, krompirja K 180, fižola (ribniški) lv 8*—, mandaloni C'—, koks 8-—, navaden rdeč 7-—. zelen 7'—.
s Kuhinjo in Ijlcijo se oddasta takoj. — Več se izVe V upraV-nistVu „Gorenjcau. 7-4
PVe 50M______________________
lastnega pridelka črnega in belega po nizki ceni.
FRANC ZOHIL 0
doma iz Zminja v Istri
StarjtiJG O botelti P)o\)a posta' O pranja
Žonitna ponudba,
Učitelj, 27 let star, rezervni častnik, velike postave, želi s- poročiti z izobraženo, pohišno in :iko mogoče muzikalifino gospico od 1H <lo 25 let in s premoženjem od 4000 gld. naprej.
Samo resne ponudbe naj se pošljejo pod «Takoj 1902 > v Maribor 1 pošto restante.
12 2
Veliko posestvo
na Poljšiei  pri blejskem jezeru, obsegajoče njivo, travnike, gozde (31 oralov) kakor tudi gospodarsko poslopje z vsem skupaj
se iz proste roke proda.
Več, se izve pri lastniku BLAŽU AMBROŽIČU na Poljsici št. 8 pri blejskem jezeru. 1C>—1
Več sto centov sena in detelje
ima na prodaj
grad Golnik
pri Tržiču.
17-1
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljmlno naznanjam
da $cpt) predel O ]r)\$\ go$pc FT)anjc ^>rcL>ceJ« (,r>a ^>odrtioi') l> t^raojti
Priporočam se slavnotaistemu, zatrjujoč vedno točno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem
is 1
Karol Petrič.
Stanovanja
se oddaji; zunaj mesta Kranja s sobo, kuhinjo ali z dvema sobama in kuhinjo, oziroma tudi molilirane sobe mesečno.     Tudi se produ lepa oprava i/, trdega lesa, poli tirana, za <no sobo, skoro nova. Kje V se izve v upravnbtvu «Uorenjca». 19—t
Naprodaj je pri ANTONU MUROVCU7
Radovljici
y laso vir, še v dobrem stanu, G»/, oktav, slonova klaviatura, in dve harmoniki (nemila klaviatura in kranjska), obe z lil basi, tudi jako dobre in po nizki ceni.   Ulasovir 100 gld,, harmonika I  (kranjska klaviatura) 50 gld., druga 38 gld. 11—9
I— i *      popravlena (traven spada polje z 12 merniki posetve, I^Nl^fH P'20", zasajen vrt) se prostovoljno proda. ■ Več se izve na Hujah pri Kranju št. 1
15-1
Podpisani sem prevzel
gostilno pri Jinfarjn'
v Škofji Loki.
Priporočam se si. meščanstvu škofjeloškemu, kakor tudi občinstvu selške in poljanske doline, ker bodem točil pristno pijačo in oddajal ukusn.i jedila po nizkih cen ih, zagotavljajo'" najboljšo postrežbo. Z odiičnim spoštovanjem
8-3 Sov r ene Oblak, gostilničar.
Šivalni Biroji in kolesa
* Tovarniška zaloga 109—31
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Andrej Boicon
159-20 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE
VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja naročila se izvršujejo točno in po najnižjih cenah.
Ceniki se razpošiljajo zasloni in frankovano.
v Zeleznato vino	LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva sevlekarnah
^ krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe	wr "ws^ 8Wt vF i'~- JH KL^pC ^kv'3S
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
Piccoli
«pri Angelu«
Ljubljana dunajska cesta.
Palitrska steklenica tel;« 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje 166a—19   znesek po poštnem povzetju.
Stanje hranilnih vlog: i.ioo.ooo K.
37
Rezervni zaklad: nad 31.000 K.
Posojilnica t Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestiye
po ^odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—1
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavn mu občinstvu
|   svojo delavnico za izdelovanje
" raznovrstnih = 1 oblek-
3§ za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, zimskih sukenj itd. za zimsko sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—1 v zalogi.
3
Nekoliko kapljic
podeli juhi, bouillon, polivki, sočivju nepričakovano dober okus.
Dobiva se v Kranju pri FRANCU DOLENCU.
3—2
(Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Umlaufova šola in več skladb se proda po ceni 50 gld.
Več se izve v upravništvu »Gorenjca*.    16—1
36
38
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". 1-4
Zaloga vsake vrste
pokritih in nepokritih voz, landaverjev i. t. d.
Vsled dogovora se jemljejo tudi stari vozovi v protiračun. Prevzema posamezna dela
ko\ar$ko, ko\Ja$ko \n $c6\ar$ko
proti jamčenju po nizki ceni.
Sprejme se več
podočnikov in učencev.
PETER KERŠIČ
ŠiSka pri Ljubljani.
188-14
o
t
ti
P-
»o
cedilnike} vanic
j&a Jtope^i, ^ia^ot tudi nipe, va&& in
3ttiae a^inaote iz>dt(<kc v   vscH   (>atvaU,t   tifz&nc  in cen* -priporoča  piva in največja
-pecij in cj fiivai:3c/t\\cv
73-38 t> £j,u£l'jrt»ii.
(
i
mm
-m
7*\
Hočete kupiti prav
dobro slamo-reznico ali gepelj?
108—30
Obrnile se na skladišče
1
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše ni I a t i 1 n i c e, čistilnice za Žito, mline za žito in sadje, repo rez niče, brane za travnike in si roje drugib vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje
C, Kr. pnv. tovarna stro.e/, bizgaltnc, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in p<sov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smlchovv-Praga.
Podružnica v Zagrebu, Frankop uhoa 9
priporoča 18—1 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebni* kom brizgahrice vsake vrste, 8 patentom proti znirzlini in s priredbo, da tiste na obe stranr vodo vlečejo in mečejo, parne brizgainice, a kojinui zainoreta samo dva človeka ojnnvljali delo — noučba v teku treli dni — ter ne po trebujejo [zpralanegH strojevodjo; ilalje vse drufro gasilno orodje, čelade, pass, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje m Perono3pora-brizgalnice. — Robo solidna elegantna in ceno Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
FRAN DETTER
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša 156-2i
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivnjo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in inlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih ilbomosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
G. Tonnies
Ljubljana 66_40
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pud trančo št. I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila :   - točno in ceno. 67—42
Predtiskarija
EBŠOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo priča tih in izvršenih ženskih roČam izdelkuv, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, Krojaških potrebščin ler raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-19 Monocrami In ri$>irij<i se v poljubnih boj ah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Pdiip!
Kdor hoče imeti dobro blago atrugamega izdelka, 97-35 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\i)ar)& L)idrr)ar-ja
$iruqar\a O bjubljanl dur>aJ5k« cesta 11,
Najceneji in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri Karol Kavšeka nasl. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, miatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine z* poljedelstvo. 69—40 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
TvrdkaR.MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
naznani da je že popolnoma založena z
jesenskim in zimskim blagom.
Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko sukno i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cena h, toraj cenejši kakor povsod drugod.
Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, karnbrike, kotenine, cvilh za postelje, koče, odeje i. t. d.
V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi. 172—40 Spoštovanjem R. Miklauc.
Zaradi popolne
, opustitve trgovine
1 * se je pričela dne 11. novembra 1901.
Ltelikd prodaja blaga
'        v Kranju „Pri novi tovarni"
nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine.
Cene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, da bo še sedaj bogata zaloga raznega volnatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej
komur je ležeče 189-12
3" 10 m moškega sukna izvrstno blago za celo obleko gld. 4"50 7 krat 78 cm to je za celo žensko lodnato obleko   .   » 1'40
pisane lepe barhante.......78 cm za 12—16 kr.
»,      »   flanele........78 >   »  20—22 »
»      »   barhanste rute.....kos   »        19 »
»      »   žepne rute............3 »
cajga za cele možke hlače.......za komaj 52 »
kupiti) posebno, ko ima vsak pravico blago, s katerim ni zadovoljen nazaj prinesti.
GC
40
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
ustanovljeno 1861.
L M. ECKER
Ustanovljeno 1861,
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, tipežnega dela. — Proračuni na zahtevanie brezplačno. 114—30
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph.Mardetschlftger,lekar in kemik, J.SVOBODE nasl.
80—41 čevljarski most.
Kupite aH naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K.
Želodec ne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastib škatuljah I 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kolo k 40 h, 60 h, 80 h.
Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K.
Praiek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K.
Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-telezo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
6 steklenic za računi se samo 5 steklenic. Nadalje M priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za
prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K.
JOSIP WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice it.4 Sft fctio-unetio ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilo j miz*, ugra e na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike I t. d 85—40 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Adolf Hauptmann jj
tovarna 53_45 |
wx Meja **** v Ljubljani.
Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
R. LAN G 9 LJubljana (Kollzej)
ovarna tu rnodroce na ppreaa n posteljno opravo, saloga pohictva,
priporoma vsake v rut«
sodrocer, posteljne ulooe, zrcal, podob, oiroCjih vozitkov, naslonjačev, pofci-valnikov (sofa, kaaape, divai) ii šotno opravo 54-42 po najnižjih cenah.
Canika • 300 podobami poalja zaatouj in poštnine pruato.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
A. TschinkeN zet
■
bjtiblj*p>«.
Prva in edina
domača tovarna
figove ka^c,
kapeli ranega sadja
ir> kor>$cri>
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 88—48
meik
Izhaja vsako soboto zvercr, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, ta četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom slane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naroči« brez istodobne VDOŠilJatve naročnina se ne ozira. — Za oznanila plačuje »e za petitvrslo 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 Vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa DO dogOVOtU Uredništvo in ti prav ništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo poiiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi n 11 se izvolijo fninkiruti. — Kokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konzorcij «Oorenjca*.
Odgovorni urednik Gašppr Eržen.
Tiska Iv. lJr. Lampret v Kranju.