30 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 31V slovo • V službi življenja Vedno na strani narave • Varstvo narave onkraj zadev mesta tudi na naravni svet, misleca, za kogar raziskovano življenje vsebuje raziskovanje življenj nečloveških živečih bitij, s katerimi delimo planet. To nas vabi, da si predstavljamo sokratski način srečevanja bitij, k i se zanaša na fenomenološko, do ž iv l ja j sko pra k so opazovanja/gledanja. Portmann sam je bil tak učitelj in naravoslovec. Njegov sodelavec v Baslu nemško-švicarski psihiater in filozof Karl Jaspers (1883-1969) je bil prepričan, da bi univerzitetni učitelj pri študentih moral povzročiti notranjo spremembo. Portmann, ki je govoril ob isti priložnosti – petstoletnici ustanovitve Baselske univerze -, je zaključil svoje predavanje Naravoslovna znanost in č loveštvo s pogledom na prihodnost: »To je potem moja želja za prihodnje delovanje naše univerze: da mladi ljudje, ki prihajajo sem iskat, kar potrebujejo za svoj razvoj, na eni strani in njihovi učitelji na drugi nikoli ne bodo izgubili duha, ki je ključen, če želimo, da paradoksni mozaik našega življenja postane naša temeljna naloga: v mislih imam veliki dar razgledane ljubezni.« Razgledana ljubezen po Portmannu pomeni, da je ljubezen do narave neločljivo poveza- na z razgledanostjo človeka, torej z véde- njem o naravi. Toda s kakšnim védenjem? Hannah Arendt je o tem razmišljala v svoji knjigi Vita activa. »Moderna f izikalna sli- ka narave, katere začetke je mogoče najti pri Galileju in ki je nastala z dvomom v sposobnost človeškega čutnega aparata, da poseduje dejanskost, nam končno kaže na univerzum, o katerem ne vemo nič več kot to, da deluje na naše merske instrumente in da nam to, kar lahko preberemo z naših aparatov, o njegovih dejanskih lastnostih ne pove nič več – če rečemo z Eddingtonovo metaforo [Arthur Eddington, 1882-1944, je bil angleški astronom, fizik in matema- tik ter filozof znanosti in njen populariza- tor] – kot pove telefonska številka o tistem, ki se nam oglasi, potem ko jo zavrtimo. Z drugimi besedami namesto z objektivnimi lastnostmi smo soočeni z aparati, ki smo jih izdelali sami in namesto narave ali uni- verzuma srečujemo ‚nekako vedno le same sebe‘.« Z »moderno fizikalno sliko narave«, posplošeno povedano, z novoveško znano- stjo, se je človek odtujil od sveta. Človek je izgubil, kot pravi Hannah Arendt, pristno čutno izkustvo sveta. Zdaj začenjamo počasi doumevati, kakšno védenje je imel v mislih Portmann – in tudi Luka Pintar. Oba sta poznala moderno znanost, zavedala pa sta tudi se, da nikoli ne smemo pozabiti na našo pristno čutno izkustvo sveta. Drugače povedano, ne smemo ne videti »visibilij«. Nemški f i lozof Hans-Georg Gadamer (1900-2002) je v svoji knjigi Resnica in me- toda (v izvirniku je izšla leta 1960, v sloven- skem prevodu pa leta 2001) to misel izrazil na prepričljiv način: »Sonce tako za nas še vedno zahaja, čeprav je Kopernikova razla- ga sveta postala sestavni del našega védenja. Očitno je povsem združljivo med seboj, da se oklepamo videza, obenem pa v svetu ra- zuma vemo za njegovo sprevrnjenost. In ali ni tako, da pri teh slojevitih življenj- skih razmerjih kot dejavnik pomiritve in posredovanja dejansko sodeluje jezik? Naše govorjenje o sončnem zahodu gotovo ni sa- movoljno, temveč izreka to, kar je dejansko videti. Tako se stvar kaže nekomu, ki se ne premika. Sonce je tisto, ki nas obsije s svo- jimi žarki in nato zatone. Zato je sončni za- hod za naš pogled resničnost. (Je ‚bivanjsko relativen‘.) Od te razvidnosti pogleda pa se lahko misleč osvobodimo s konstruiranjem nekega drugega modela, in ker to zmoremo, lahko izrečemo tudi razumski uvid Koper- nikove teorije. Toda z ‚očmi‘ tega znanstve- nega razuma ne moremo odpraviti ali zavr- niti naravnega videza. To je nesmiselno ne le zato, ker je videz za nas pristna realnost, temveč tudi zato, ker je resnica, ki nam jo govori znanost, tudi sama relativna glede na določeno razmerje do sveta in si nikakor ne more lastiti, da je celotna resnica.« Pristnega čutnega izkustva sveta pa ne bi smel nikoli pozabiti niti Proteus. Vedno na strani narave Daniel Rojšek Za varstvo narave sem izvedel v Jamarskem k lubu Ljubl jana-Mat ica , dana šnjem Društvu za raziskovanje jam Ljubljana, v prvi polovici sedemdesetih let. Rado Smerdu je bil jamar in sveži sodelavec Zavoda Socialistične republike Slovenije za spomeniško varstvo in prav on nas je seznanil z varstveno dejavnostjo. Z varstvom narave sem se začel ukvarja- ti leta 1975, ko sva z Radom v petek zve- čer videla, da na zemljevidih v merilu 1 : 5.000 ni tlorisov jam, ti pa so bili del mnenja Zavoda Socialistične republike Slovenije za spomeniško varstvo o Prosti industrijski coni Sežana. Mnenje so morali oddati v ponedeljek in tako sem v soboto in nedeljo narisal na zemljevide tlorise vseh pomembnih jam na območju med Sežano, Lipico in Orlekom. Tam naj bi Jugoslavija in Ita l ija zgradi l i tovarne na podlagi Osimskih sporazumov. Na srečo se to ni zgodilo (Ravbar, 1978: 81-84). Značilni pogled na Sežanski Kras, kjer naj bi zgradili tovarne na podlagi Osimskih sporazumov. Foto: Daniel Rojšek. 32 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 33Vedno na strani narave • Varstvo naraveVarstvo narave • Vedno na strani narave Vhod v Golokratno jamo je osemdeset metrov globoko brezno s premerom več kot šestdeset metrov. Kako bi bilo z njo, če bi okoli stale tovarne? Foto: Daniel Rojšek. Vhod v Škamprlovo jamo je petdeset metrov globoko brezno. Jama je izredno lepo zasigana. Posebnost je do deset centimetrov visoki »smrekov in listnati gozd«, tvorba v delno zasigani ilovici. Foto: Daniel Rojšek. 32 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 33Vedno na strani narave • Varstvo naraveVarstvo narave • Vedno na strani narave Vhod v Golokratno jamo je osemdeset metrov globoko brezno s premerom več kot šestdeset metrov. Kako bi bilo z njo, če bi okoli stale tovarne? Foto: Daniel Rojšek. Vhod v Škamprlovo jamo je petdeset metrov globoko brezno. Jama je izredno lepo zasigana. Posebnost je do deset centimetrov visoki »smrekov in listnati gozd«, tvorba v delno zasigani ilovici. Foto: Daniel Rojšek. 34 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 U • NN • U 35 Plezanje v kamin okoli leta 1977, ko smo želeli najti prehoda v sosednjo Jamo na Brundovem partu in Ukmarjevo jamo, pa je vse zasigano. Foto: Anton Brancelj. 34 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 U • NN • U 35 Plezanje v kamin okoli leta 1977, ko smo želeli najti prehoda v sosednjo Jamo na Brundovem partu in Ukmarjevo jamo, pa je vse zasigano. Foto: Anton Brancelj. 36 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 37Vedno na strani narave • Varstvo naraveVarstvo narave • Vedno na strani narave Potem sem občasno sodeloval pri različnih poročilih Zavoda Socialistične republike Slovenije za spomeniško varstvo kot prosto- voljec in ob tem je dozorevala odločitev, da bo varstvo narave moj kruh. Na Oddelku za geograf ijo Filozofske fa- kultete smo leta 1978 na željo študentov obravnavali predvideno gradnjo hidroe- lektrarne Kobarid. Profesorji se do gra- dnje niso opredelili, kajti varstva nara- ve niso razumeli niti prepoznali pome- na reke Soče. Bil sem precej razočaran. Na Ljubljanskem regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne sva s Polono Vrhunc leta 1981 in 1982 popisovala naravno dediščino za občin- ske prostorske načrte. Sodeloval sem tu- di pri pripravi strokovnih mnenj o različ- nih gradnjah in drugih posegih v naravo. Z Mirjam Gorkič sem julija leta 1983 po zaposlitvi na Hidrometeorološkem zavodu Socialistične republike Slovenije sodeloval pri pripravi poročila Zavoda za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici o vplivih mo- rebitne Hidroelektrarne Trebuša na naravno dediščino. Za gradnjo hidroelektrarne se ni- so odločili, verjetno zaradi potresno »žive« idrijske prelomnice in upora domačinov ter zavodovega nasprotujočega mnenja. Naslednje leto so me 1. februarja zaposlili na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici. Dobil sem nizko mizico za pi- salni stroj na hodniku, blizu vhodnih vrat, kajti na zavodu je bila takrat velika prostor- ska stiska. Razmere za delo so bile obupne, vzdušje pa odlično. Z Mirjam sva bila edina zadolžena za varstvo narave in pri tem orala ledino. Delali pa smo vsi vse, kajti takšni so bi- li časi. Premski grad na primer smo rešili pred propadom z veliko iznajdljivostjo. De- nar, ki smo ga dobili od Kulturne skupno- sti Slovenije za obnovo naravne in kulturne dediščine, smo vezali pri novi Banki Vipa. Obnovili so grajsko streho, vendar so bili novi korci (žlebasti strešniki) slabe kakovo- sti, zgornja plast se je pozimi zaradi zmrzali odluščila. Goriške opekarne so slabe korce prodajale doma, dobre pa izvozile. Direktor zavoda me je prosil, če bi kot jamar splezal na streho in poročal o njenem stanju. Vse je bilo treba zamenjati. Z obrestmi smo v Gorici (v Italiji) kupovali dobre korce z dnevnicami, ki smo jih zamenjali v lire, in korce s prepustnicami vozili čez mejo. Z dobrimi korci je zidar prekril streho, ki še danes drži. Premski grad je sedaj za Občino Ilirska Bistrica zelo pomemben, v njem je poročna dvorana, imeniten prostor za po- gostitve, muzejska zbirka in še marsikaj. Z obrestmi smo leta 1988 v sodelovanju z divaškimi jamarji očistili mahov in alg tu- di odkopani kapnik v Lipjih jamah ter ga prepojili s silikonskim premazom. Vrh or- jaškega stalagmita je Nando Škaber iz Re- pna odkopal med pridobivanjem vrnika iz brezstropne jame v predelu Lipje jame pri Doljnih Ležečah. Vrnik je kremenčev pesek, pomešan s kraško ilovico (Pleničar). Še da- nes je na kapniku malo mahov. Najpomembneje naloge na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici in nasledniku Razglasitve naravnih in kulturnozgodo- vinskih spomenikov Na začetku so mi dali v prebiranje cele kupe samoupravnih predpisov. Seveda me to nikakor ni veselilo, v bistvu me je morilo. Želel sem si delati v naravi in pisati strokovne prispevke, ne mnenj v uradniški latovščini. Tej sem se uspešno upiral. Zavod je deloval na območju sedmih velikih občin oziroma na območju petine Slovenije. Zanje smo pripravljali popise naravne in kulturne dediščine ter strokovne podlage za razglasitev naravnih znamenitostih in kulturnozgodovinsk ih spomenikov ter območij. To sem delal z velikim veseljem. Napisali smo tudi odloke in jih posredovali skupščinam občin v sprejem ter jih na javnih obravnavah tudi pojasnjevali. Zelo zanimivo in naporno delo, ki se je zavleklo Heliktiti z nastavki makarončkov v Gustinčičevi jami pri Lokvi. Jamo so našli, ko je bila grožnja s tovarnami mimo. Jama je zaradi izjemnih sigovih tvorb zaprta za obisk. Foto: Daniel Rojšek. 36 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 37Vedno na strani narave • Varstvo naraveVarstvo narave • Vedno na strani narave Potem sem občasno sodeloval pri različnih poročilih Zavoda Socialistične republike Slovenije za spomeniško varstvo kot prosto- voljec in ob tem je dozorevala odločitev, da bo varstvo narave moj kruh. Na Oddelku za geograf ijo Filozofske fa- kultete smo leta 1978 na željo študentov obravnavali predvideno gradnjo hidroe- lektrarne Kobarid. Profesorji se do gra- dnje niso opredelili, kajti varstva nara- ve niso razumeli niti prepoznali pome- na reke Soče. Bil sem precej razočaran. Na Ljubljanskem regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne sva s Polono Vrhunc leta 1981 in 1982 popisovala naravno dediščino za občin- ske prostorske načrte. Sodeloval sem tu- di pri pripravi strokovnih mnenj o različ- nih gradnjah in drugih posegih v naravo. Z Mirjam Gorkič sem julija leta 1983 po zaposlitvi na Hidrometeorološkem zavodu Socialistične republike Slovenije sodeloval pri pripravi poročila Zavoda za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici o vplivih mo- rebitne Hidroelektrarne Trebuša na naravno dediščino. Za gradnjo hidroelektrarne se ni- so odločili, verjetno zaradi potresno »žive« idrijske prelomnice in upora domačinov ter zavodovega nasprotujočega mnenja. Naslednje leto so me 1. februarja zaposlili na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici. Dobil sem nizko mizico za pi- salni stroj na hodniku, blizu vhodnih vrat, kajti na zavodu je bila takrat velika prostor- ska stiska. Razmere za delo so bile obupne, vzdušje pa odlično. Z Mirjam sva bila edina zadolžena za varstvo narave in pri tem orala ledino. Delali pa smo vsi vse, kajti takšni so bi- li časi. Premski grad na primer smo rešili pred propadom z veliko iznajdljivostjo. De- nar, ki smo ga dobili od Kulturne skupno- sti Slovenije za obnovo naravne in kulturne dediščine, smo vezali pri novi Banki Vipa. Obnovili so grajsko streho, vendar so bili novi korci (žlebasti strešniki) slabe kakovo- sti, zgornja plast se je pozimi zaradi zmrzali odluščila. Goriške opekarne so slabe korce prodajale doma, dobre pa izvozile. Direktor zavoda me je prosil, če bi kot jamar splezal na streho in poročal o njenem stanju. Vse je bilo treba zamenjati. Z obrestmi smo v Gorici (v Italiji) kupovali dobre korce z dnevnicami, ki smo jih zamenjali v lire, in korce s prepustnicami vozili čez mejo. Z dobrimi korci je zidar prekril streho, ki še danes drži. Premski grad je sedaj za Občino Ilirska Bistrica zelo pomemben, v njem je poročna dvorana, imeniten prostor za po- gostitve, muzejska zbirka in še marsikaj. Z obrestmi smo leta 1988 v sodelovanju z divaškimi jamarji očistili mahov in alg tu- di odkopani kapnik v Lipjih jamah ter ga prepojili s silikonskim premazom. Vrh or- jaškega stalagmita je Nando Škaber iz Re- pna odkopal med pridobivanjem vrnika iz brezstropne jame v predelu Lipje jame pri Doljnih Ležečah. Vrnik je kremenčev pesek, pomešan s kraško ilovico (Pleničar). Še da- nes je na kapniku malo mahov. Najpomembneje naloge na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici in nasledniku Razglasitve naravnih in kulturnozgodo- vinskih spomenikov Na začetku so mi dali v prebiranje cele kupe samoupravnih predpisov. Seveda me to nikakor ni veselilo, v bistvu me je morilo. Želel sem si delati v naravi in pisati strokovne prispevke, ne mnenj v uradniški latovščini. Tej sem se uspešno upiral. Zavod je deloval na območju sedmih velikih občin oziroma na območju petine Slovenije. Zanje smo pripravljali popise naravne in kulturne dediščine ter strokovne podlage za razglasitev naravnih znamenitostih in kulturnozgodovinsk ih spomenikov ter območij. To sem delal z velikim veseljem. Napisali smo tudi odloke in jih posredovali skupščinam občin v sprejem ter jih na javnih obravnavah tudi pojasnjevali. Zelo zanimivo in naporno delo, ki se je zavleklo Heliktiti z nastavki makarončkov v Gustinčičevi jami pri Lokvi. Jamo so našli, ko je bila grožnja s tovarnami mimo. Jama je zaradi izjemnih sigovih tvorb zaprta za obisk. Foto: Daniel Rojšek. 38 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 39Vedno na strani narave • Varstvo naraveVarstvo narave • Vedno na strani narave tudi prek polnoči. Skoraj vse občine so odloke sprejele. Tolminski je še danes zelo uporaben, predvsem varuje reko Sočo. To delo me zelo veselilo, čeprav je bilo velikokrat zelo težko. Otona, najlepši tolmuni v strugi zgornje Soče. Na njeno razglasitev za naravni spomenik smo bili zelo ponosni. Odlok je še zdaj zelo uporaben. Foto: Daniel Rojšek. Izvir Boka. V njem živi po verovanju pravercev vodni duh. K njem so hodili prosit za dež med hudimi sušami. Za njim se odpira delno zalita, 1.425 metrov dolga jama, ki se dvigne za štiriinosemdeset metrov. Z odlokom so Boka in več pritokov Soče razglašeni za naravne spomenike. Foto: Daniel Rojšek. 38 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 39Vedno na strani narave • Varstvo naraveVarstvo narave • Vedno na strani narave tudi prek polnoči. Skoraj vse občine so odloke sprejele. Tolminski je še danes zelo uporaben, predvsem varuje reko Sočo. To delo me zelo veselilo, čeprav je bilo velikokrat zelo težko. Otona, najlepši tolmuni v strugi zgornje Soče. Na njeno razglasitev za naravni spomenik smo bili zelo ponosni. Odlok je še zdaj zelo uporaben. Foto: Daniel Rojšek. Izvir Boka. V njem živi po verovanju pravercev vodni duh. K njem so hodili prosit za dež med hudimi sušami. Za njim se odpira delno zalita, 1.425 metrov dolga jama, ki se dvigne za štiriinosemdeset metrov. Z odlokom so Boka in več pritokov Soče razglašeni za naravne spomenike. Foto: Daniel Rojšek. 41Vedno na strani narave • Varstvo narave V Ilirski Bistrici odloka o razglasitvi niso sprejeli. Javnost je zahtevala prenehanje izpuščanja odplak njihov ih tovarn v Velko vodo - Reko. Ustanovili so odbor za očiščenje Reke in zavod povabili k sodelovanju. Na prvem sestanku sem predlagal ustrezne čisti lne naprave za tovarne, predvsem pa uvedbo suhega postopka za proizvodnjo vlaknenih plošč, kajti v Šumeči jami pod Škocjanom so se nabirali več kot deset metrov visoki kupi pen, poleti pa je tudi obupno smrdelo. Voda v strugi Velke vode - Reke je bila do sotočja s Padežem brez kisika, kjer ni bilo primernih razmer za vodni živelj. Vse so lepo napisali in sprejeli ustrezne sklepe. Predlagal sem tudi podporo odloku za raz- glasitev in tu se je zalomilo. Predsednik od- bora je bil poveljnik bistriških vojašnic in ta predlog ga je vrgel iz tira. Posvetoval se je z vodstvom odbora in zahteval, naj predlog umaknem, česar nisem storil. Predlog so si- cer napisali, zgodilo pa se ni nič. Kamnolom Lokvica Takoj po zaposlit v i je »zagorelo«. Na Dobrdobškem Krasu so zaradi okoljskih zahtev zaprl i kamnolome. Ita l ijanske železnice (FS) so iskale nov kamnolom za apnenčev gramoz in našle podjetnike na naši strani. Z vso ihto so se zaleteli v odprtje kamnoloma Lokvica na severozahodnem pobočju Goriškega Krasa nad Mirnom. Naša naloga sta bila popis naravne in kulturne dediščine ter priprava mnenja na podlagi zakona o naravni in kulturni Slap Boka je visok sto štiri metre, najvišji v Sloveniji. K njemu sodi tudi trideset metrov visoka poševna slapova stopnja pod njim. Foto: Daniel Rojšek. Soteska Boka in prodnata struga pred sotočjem s Sočo. Na zgornjem delu slike vidimo Čezsoške Prode in Vrbulje. Foto: Daniel Rojšek. 41Vedno na strani narave • Varstvo narave V Ilirski Bistrici odloka o razglasitvi niso sprejeli. Javnost je zahtevala prenehanje izpuščanja odplak njihov ih tovarn v Velko vodo - Reko. Ustanovili so odbor za očiščenje Reke in zavod povabili k sodelovanju. Na prvem sestanku sem predlagal ustrezne čisti lne naprave za tovarne, predvsem pa uvedbo suhega postopka za proizvodnjo vlaknenih plošč, kajti v Šumeči jami pod Škocjanom so se nabirali več kot deset metrov visoki kupi pen, poleti pa je tudi obupno smrdelo. Voda v strugi Velke vode - Reke je bila do sotočja s Padežem brez kisika, kjer ni bilo primernih razmer za vodni živelj. Vse so lepo napisali in sprejeli ustrezne sklepe. Predlagal sem tudi podporo odloku za raz- glasitev in tu se je zalomilo. Predsednik od- bora je bil poveljnik bistriških vojašnic in ta predlog ga je vrgel iz tira. Posvetoval se je z vodstvom odbora in zahteval, naj predlog umaknem, česar nisem storil. Predlog so si- cer napisali, zgodilo pa se ni nič. Kamnolom Lokvica Takoj po zaposlit v i je »zagorelo«. Na Dobrdobškem Krasu so zaradi okoljskih zahtev zaprl i kamnolome. Ita l ijanske železnice (FS) so iskale nov kamnolom za apnenčev gramoz in našle podjetnike na naši strani. Z vso ihto so se zaleteli v odprtje kamnoloma Lokvica na severozahodnem pobočju Goriškega Krasa nad Mirnom. Naša naloga sta bila popis naravne in kulturne dediščine ter priprava mnenja na podlagi zakona o naravni in kulturni Slap Boka je visok sto štiri metre, najvišji v Sloveniji. K njemu sodi tudi trideset metrov visoka poševna slapova stopnja pod njim. Foto: Daniel Rojšek. Soteska Boka in prodnata struga pred sotočjem s Sočo. Na zgornjem delu slike vidimo Čezsoške Prode in Vrbulje. Foto: Daniel Rojšek. 42 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 U • N 43Varstvo narave • Vedno na strani narave dediščini. Seveda se s kamnolomom nismo strinjali. Odkrili smo namreč Leopardovo jamo (tedaj Jamo pod Pečino) z izjemno zakapanimi rovi, dvorano s kalcitnimi k r ista l i čokoladne bar ve in okost jem jamskega leoparda (Panthera pardus). Čudovita jama, z največjim heliktitom daleč naokrog, dolgim več kot en meter. Naše mnenje ni zaleglo, kamnoloma pa le niso odprli. Škocjanski Kras Prva velika naloga je bila priprava gradi- va za vpis Škocjanskega Krasa v Seznam svetovne dediščine pri Unescu. Bilo je ze- lo naporno, saj je bil čas kratko odmerjen, dela pa ogromno. Z Matjažem Pucem, no- silcem naloge, ter sodelavkami in sodelav- ci različnih strok smo odlično sodelovali. Rado Smerdu je bil pobudnik za vpis, za- čel je zbirati gradivo, vendar je avgusta leta 1984 utonil v Predoslju, koritih Kamniške Bistrice. Zelo smo ga pogrešali, osebno ga še vedno. Zapletlo se je s Postojnskim Kra- som. V tistih časih so v Postojni namreč zahtevali vpis v Seznam svetovne dedišči- ne tako Škocjanskega Krasa kot Postojn- skega Krasa z jamami. Za Postojnskega ni bilo ustreznih zakonskih podlag, pa tudi jamski vlak in izjemno množični obisk ni- sta bila v prid vpisu. Škocjanski Kras bi šel za las skozi. Akademik Ivan Gams je imel ključno vlogo pri odločitvi, da vpišemo v seznam le Škocjanski Kras. S svojo proni- Orjaški približno meter dolgi heliktit v Leopardovi jami, največji daleč naokoli. Z razstreljevanjem apnenca v predvidenem kamnolomu Lokvica bi se zaradi udarnih valov zrušil. Na srečo se to ni zgodilo. Foto: Peter Gedei. Zadnji ponor Velke vode - Reke v Veliki dolini. Voda izgine v Šumečo jamo pod Škocjanom. Foto: Daniel Rojšek. V Dežni dvoranici Šumeče jame se siga izredno hitro odlaga. Leta 1975 je bilo med steno in zasigano jeklenico blizu Primoževe roke še za ped prostora. Foto: Jaka Jakofčič. 42 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 U • N 43Varstvo narave • Vedno na strani narave dediščini. Seveda se s kamnolomom nismo strinjali. Odkrili smo namreč Leopardovo jamo (tedaj Jamo pod Pečino) z izjemno zakapanimi rovi, dvorano s kalcitnimi k r ista l i čokoladne bar ve in okost jem jamskega leoparda (Panthera pardus). Čudovita jama, z največjim heliktitom daleč naokrog, dolgim več kot en meter. Naše mnenje ni zaleglo, kamnoloma pa le niso odprli. Škocjanski Kras Prva velika naloga je bila priprava gradi- va za vpis Škocjanskega Krasa v Seznam svetovne dediščine pri Unescu. Bilo je ze- lo naporno, saj je bil čas kratko odmerjen, dela pa ogromno. Z Matjažem Pucem, no- silcem naloge, ter sodelavkami in sodelav- ci različnih strok smo odlično sodelovali. Rado Smerdu je bil pobudnik za vpis, za- čel je zbirati gradivo, vendar je avgusta leta 1984 utonil v Predoslju, koritih Kamniške Bistrice. Zelo smo ga pogrešali, osebno ga še vedno. Zapletlo se je s Postojnskim Kra- som. V tistih časih so v Postojni namreč zahtevali vpis v Seznam svetovne dedišči- ne tako Škocjanskega Krasa kot Postojn- skega Krasa z jamami. Za Postojnskega ni bilo ustreznih zakonskih podlag, pa tudi jamski vlak in izjemno množični obisk ni- sta bila v prid vpisu. Škocjanski Kras bi šel za las skozi. Akademik Ivan Gams je imel ključno vlogo pri odločitvi, da vpišemo v seznam le Škocjanski Kras. S svojo proni- Orjaški približno meter dolgi heliktit v Leopardovi jami, največji daleč naokoli. Z razstreljevanjem apnenca v predvidenem kamnolomu Lokvica bi se zaradi udarnih valov zrušil. Na srečo se to ni zgodilo. Foto: Peter Gedei. Zadnji ponor Velke vode - Reke v Veliki dolini. Voda izgine v Šumečo jamo pod Škocjanom. Foto: Daniel Rojšek. V Dežni dvoranici Šumeče jame se siga izredno hitro odlaga. Leta 1975 je bilo med steno in zasigano jeklenico blizu Primoževe roke še za ped prostora. Foto: Jaka Jakofčič. 44 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 U • N 45Varstvo narave • Vedno na strani narave cljivostjo je utišal Postojnčane in dosegli smo končno odločitev o vpisu Škocjanskega Krasa v Seznam svetovne dediščine ali nič. Ocenjevalca (Mednarodne zveze za varstvo narave, IUCN) sta bila Jim Torsell in Danny Elder. Jamski splet in njegove razsežnosti so nanju naredili izjemen vtis. Pomembno dej- stvo je bila tudi desettisočletna stalna pose- ljenost Škocjanskega Krasa. Marijan Kolarič, tedanji direktor Zavoda Socialistične repu- blike Slovenije za varstvo naravne in kul- turne dediščine, je na večerjah prepričeval ocenjevalca, da prižgeta zeleno luč. V Parizu so 28. novembra leta 1986 Škocjanski Kras z jamami vpisali v Seznam svetovne dediščine. Hidroelektrarna Učja Učja je tretji povirni krak Soče (Rojšek, 2012). V drugi polovici osemdesetih let so začeli s pripravami za gradnjo hidroelek- trarne. Velik izziv je bila priprava poročila o varstvu naravne in kulturne dediščine v postopku za morebitno gradnjo hidroe- lektrarne. V kratkem času in s skromnimi Dobrih oseminštirideset let kasneje se je na steni odložilo več kot deset centimetrov sige. Jeklenica je postala del stene. Foto: Daniel Rojšek. Ozka dolina in soteska Učje. Tu so načrtovali enega od jezov hidroelektrarne. Foto: Daniel Rojšek. 44 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 U • N 45Varstvo narave • Vedno na strani narave cljivostjo je utišal Postojnčane in dosegli smo končno odločitev o vpisu Škocjanskega Krasa v Seznam svetovne dediščine ali nič. Ocenjevalca (Mednarodne zveze za varstvo narave, IUCN) sta bila Jim Torsell in Danny Elder. Jamski splet in njegove razsežnosti so nanju naredili izjemen vtis. Pomembno dej- stvo je bila tudi desettisočletna stalna pose- ljenost Škocjanskega Krasa. Marijan Kolarič, tedanji direktor Zavoda Socialistične repu- blike Slovenije za varstvo naravne in kul- turne dediščine, je na večerjah prepričeval ocenjevalca, da prižgeta zeleno luč. V Parizu so 28. novembra leta 1986 Škocjanski Kras z jamami vpisali v Seznam svetovne dediščine. Hidroelektrarna Učja Učja je tretji povirni krak Soče (Rojšek, 2012). V drugi polovici osemdesetih let so začeli s pripravami za gradnjo hidroelek- trarne. Velik izziv je bila priprava poročila o varstvu naravne in kulturne dediščine v postopku za morebitno gradnjo hidroe- lektrarne. V kratkem času in s skromnimi Dobrih oseminštirideset let kasneje se je na steni odložilo več kot deset centimetrov sige. Jeklenica je postala del stene. Foto: Daniel Rojšek. Ozka dolina in soteska Učje. Tu so načrtovali enega od jezov hidroelektrarne. Foto: Daniel Rojšek. 46 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023N • U 47Vedno na strani narave • Varstvo narave denarnimi sredstvi smo zbrali najboljše na- ravoslovce. Delali so za varstvo narave, ne za denar. Pokrili smo jim le stroške. Dobili smo se na kraju samem, si ogledali divjo so- tesko in korita ter uspeli pripraviti poročilo v ustreznem času. Naročnik ni bil zadovoljen s poročilom, ker smo gradnjo zavrnili. Zadnjo tretjino stroškov so plačali šele po mučnem sestanku leta 1991, kjer so izsilili ponovno presojo pogojev. Najeli so tri ocenjevalce, ki so izpodbijali naše ugotovitve. Po presoji smo pri zavrnitvi gradnje vztrajali. Na Inštitutu za potresno inženirstvo in in- ženirsko seizmologijo iz Skopja so pripravili za meter gradiva (računalniške izpise) o po- tresni varnosti jezov. Na javni obravnavi je prof. dr. Jože Čar vprašal predstavnika tega inštituta, ali so upoštevali idrijsko prelomni- co, ki ravno pri predvidenem spodnjem jezu izgine v Kaninsko pogorje. Tam se stalno premikajo kamninske plasti in se meli ska- lovje. Odgovoril je, da so svoje delo opravili po naročilu, brez raziskav na kraju samem, in predlagal nadaljnje raziskave. Zanje se oblast ni odločila, kajti postopek za gradnjo hidroelektrarne je ustavila. Na začetku enaindvajsetega stoletja so po- novno poskusili z gradnjo Hidroelektrarne Učja, vendar so zaradi silovitega odpora domače in mednarodne javnosti ta namen opustili. Varstvo rastlinskih in živalskih vrst Začel sem z venerinimi laski (Adiantum ca- pillus-veneris L.). Poznali smo nahajališče Močila v Avčah, Vitomir Mikuletič pa je nama z Mirjam omenil še eno, ki ga sam ni poznal, je pa na zemljevidu opazil piki- Zadnja Korita Učje na Žagi. Z obratne strani jih lahko občudujemo z mosta državne ceste v vasi. Foto: Daniel Rojšek. Dvocvetni žafran (Crocus bif lorus) na Ladišču pri Plaveh. Foto: Daniel Rojšek. 46 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023N • U 47Vedno na strani narave • Varstvo narave denarnimi sredstvi smo zbrali najboljše na- ravoslovce. Delali so za varstvo narave, ne za denar. Pokrili smo jim le stroške. Dobili smo se na kraju samem, si ogledali divjo so- tesko in korita ter uspeli pripraviti poročilo v ustreznem času. Naročnik ni bil zadovoljen s poročilom, ker smo gradnjo zavrnili. Zadnjo tretjino stroškov so plačali šele po mučnem sestanku leta 1991, kjer so izsilili ponovno presojo pogojev. Najeli so tri ocenjevalce, ki so izpodbijali naše ugotovitve. Po presoji smo pri zavrnitvi gradnje vztrajali. Na Inštitutu za potresno inženirstvo in in- ženirsko seizmologijo iz Skopja so pripravili za meter gradiva (računalniške izpise) o po- tresni varnosti jezov. Na javni obravnavi je prof. dr. Jože Čar vprašal predstavnika tega inštituta, ali so upoštevali idrijsko prelomni- co, ki ravno pri predvidenem spodnjem jezu izgine v Kaninsko pogorje. Tam se stalno premikajo kamninske plasti in se meli ska- lovje. Odgovoril je, da so svoje delo opravili po naročilu, brez raziskav na kraju samem, in predlagal nadaljnje raziskave. Zanje se oblast ni odločila, kajti postopek za gradnjo hidroelektrarne je ustavila. Na začetku enaindvajsetega stoletja so po- novno poskusili z gradnjo Hidroelektrarne Učja, vendar so zaradi silovitega odpora domače in mednarodne javnosti ta namen opustili. Varstvo rastlinskih in živalskih vrst Začel sem z venerinimi laski (Adiantum ca- pillus-veneris L.). Poznali smo nahajališče Močila v Avčah, Vitomir Mikuletič pa je nama z Mirjam omenil še eno, ki ga sam ni poznal, je pa na zemljevidu opazil piki- Zadnja Korita Učje na Žagi. Z obratne strani jih lahko občudujemo z mosta državne ceste v vasi. Foto: Daniel Rojšek. Dvocvetni žafran (Crocus bif lorus) na Ladišču pri Plaveh. Foto: Daniel Rojšek. 48 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 49Vedno na strani narave • Varstvo naraveVarstvo narave • Vedno na strani narave co, ki jo je narisal območni gozdar Baške grape, preden je odšel iz službe. Sledila sva pikici in našla laske ob poti pri Brizni gra- pi, kasneje sem jih opazil tudi v njej (Roj- šek, 2015: 403-404). Po štirih desetletjih poznamo v Posočju petindvajset nahajališč. Rebrinčevolistna hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) je ena od najbolj imenitnih rastlin pri nas, paleoendemit, ki raste le na južnih in severnih obronkih Trnovskega gozda. Sodelovanje med naročnikom in izvajalcem del ter ajdovsko občinsko upravo lahko služi za zgled dobrih odnosov in uspešnega obvarovanja redke, ogrožene in zavarovane rastline (Rojšek, 2022-1). Veliko dela sem posveti l dvocvetnemu žafranu (Crocus bif lorus). Zelo sem vesel, da nam je uspelo ohraniti nahaja l išče pod Morskem, kjer so žafrani zaradi zaraščanja skoraj izginili, s košnjo pa se je število z enajst v enem letu povečalo na deveinštirideset rastlin (Rojšek, 2022-2). Upam, da bo nova občinska uprava s košnjo nadaljevala. Čebelar (Merops apiaster) je v Sloveniji redek ptič. Čisto slučajno sem izvedel za njegovo gnezdenje v desnem bregu Soče pod Idr- skem leta 2021. Poklical me je domačin in me nanj opozoril tik pred začetkom zavaro- vanja tega brega. Dela smo ustavili, dokler se mladiči niso speljali in čebelarji odleteli. Naslednje leto jim nove razmere niso ustre- zale, preselili so se petsto metrov više v levi breg. Maja leta 2023 sem videl nad mestom lanskega gnezdenja jato več desetin ptičev, vendar se za gnezda niso odločili in so od- leteli drugam. Seveda sem se ukvarjal z varstvom tudi drugih rastlinskih in živalskih vrst, v članku sem se omejil le na najpomembnejše. Nasilje nad naravnimi pojavi Jamarji smo se najprej srečali z metanjem odpadkov v kraške jame in ga poskusili pre- prečiti. Poklicno sem bil pri tem kar uspe- šen, še posebej z odstranjevanjem iz števil- nih jam. Za reke so najhujše hidroelektrarne, dve so na Soči zgradili pod Italijo, eno pod Jugo- slavijo. Vse tri spremenijo reko v umetna jezera z obilico alg poleti. Te in drugo plav- je so vir močvirskega plina, ki prispeva k ogrevanju ozračja. Tudi premalo premišljeni vodarski posegi so struge razvrednotili. Na začetku leta 2022 je kobariška občina očistila opuščeno cesto proti Otonam, naj- lepšim tolmunom v strugi Soče. Vse skalov- je in grušč ter drevesa so zmetali v strugo. Česa podobnega še nisem videl. Zaključek Razmere za delo so se z leti izboljševale, dobil sem svojo pisarno, številčno smo se okrepili in si naloge razdelili. Zadnja desetletja sem se ukvarja l predvsem s posegi v struge in kraške jame. Hitro sem Ostanek preperelih kosti pod vhodnim breznom Jame na Brundlovem partu je bil enainštirideset let po zasutju vhoda debel več metrov. Foto: Jaka Jakofčič. Majhen vhod v Jamo na Brundlovem partu, kamor so s tovornjaka stresali klavniške odpadke pršutarne iz Lokve v drugi polovici šestdesetih let dvajsetega stoletja. Jamar Vili iz Sežane je leta 1971 razstrelil škraplje nad vhodom. Tega je skalovje zasulo in odpadkov niso mogli več odlagati v jamo. Foto: Daniel Rojšek. 48 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 49Vedno na strani narave • Varstvo naraveVarstvo narave • Vedno na strani narave co, ki jo je narisal območni gozdar Baške grape, preden je odšel iz službe. Sledila sva pikici in našla laske ob poti pri Brizni gra- pi, kasneje sem jih opazil tudi v njej (Roj- šek, 2015: 403-404). Po štirih desetletjih poznamo v Posočju petindvajset nahajališč. Rebrinčevolistna hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) je ena od najbolj imenitnih rastlin pri nas, paleoendemit, ki raste le na južnih in severnih obronkih Trnovskega gozda. Sodelovanje med naročnikom in izvajalcem del ter ajdovsko občinsko upravo lahko služi za zgled dobrih odnosov in uspešnega obvarovanja redke, ogrožene in zavarovane rastline (Rojšek, 2022-1). Veliko dela sem posveti l dvocvetnemu žafranu (Crocus bif lorus). Zelo sem vesel, da nam je uspelo ohraniti nahaja l išče pod Morskem, kjer so žafrani zaradi zaraščanja skoraj izginili, s košnjo pa se je število z enajst v enem letu povečalo na deveinštirideset rastlin (Rojšek, 2022-2). Upam, da bo nova občinska uprava s košnjo nadaljevala. Čebelar (Merops apiaster) je v Sloveniji redek ptič. Čisto slučajno sem izvedel za njegovo gnezdenje v desnem bregu Soče pod Idr- skem leta 2021. Poklical me je domačin in me nanj opozoril tik pred začetkom zavaro- vanja tega brega. Dela smo ustavili, dokler se mladiči niso speljali in čebelarji odleteli. Naslednje leto jim nove razmere niso ustre- zale, preselili so se petsto metrov više v levi breg. Maja leta 2023 sem videl nad mestom lanskega gnezdenja jato več desetin ptičev, vendar se za gnezda niso odločili in so od- leteli drugam. Seveda sem se ukvarjal z varstvom tudi drugih rastlinskih in živalskih vrst, v članku sem se omejil le na najpomembnejše. Nasilje nad naravnimi pojavi Jamarji smo se najprej srečali z metanjem odpadkov v kraške jame in ga poskusili pre- prečiti. Poklicno sem bil pri tem kar uspe- šen, še posebej z odstranjevanjem iz števil- nih jam. Za reke so najhujše hidroelektrarne, dve so na Soči zgradili pod Italijo, eno pod Jugo- slavijo. Vse tri spremenijo reko v umetna jezera z obilico alg poleti. Te in drugo plav- je so vir močvirskega plina, ki prispeva k ogrevanju ozračja. Tudi premalo premišljeni vodarski posegi so struge razvrednotili. Na začetku leta 2022 je kobariška občina očistila opuščeno cesto proti Otonam, naj- lepšim tolmunom v strugi Soče. Vse skalov- je in grušč ter drevesa so zmetali v strugo. Česa podobnega še nisem videl. Zaključek Razmere za delo so se z leti izboljševale, dobil sem svojo pisarno, številčno smo se okrepili in si naloge razdelili. Zadnja desetletja sem se ukvarja l predvsem s posegi v struge in kraške jame. Hitro sem Ostanek preperelih kosti pod vhodnim breznom Jame na Brundlovem partu je bil enainštirideset let po zasutju vhoda debel več metrov. Foto: Jaka Jakofčič. Majhen vhod v Jamo na Brundlovem partu, kamor so s tovornjaka stresali klavniške odpadke pršutarne iz Lokve v drugi polovici šestdesetih let dvajsetega stoletja. Jamar Vili iz Sežane je leta 1971 razstrelil škraplje nad vhodom. Tega je skalovje zasulo in odpadkov niso mogli več odlagati v jamo. Foto: Daniel Rojšek. 50 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 51Varstvo narave • Vedno na strani narave Hallersteinovih četrt tisočletja • Iz zgodovine naravoslovja ugotovil, da direktorji vse obljubijo, na gradbiščih pa gredo stvari po svoje. Lotil sem se prepričevanj delovodij in strojnikov, naj upoštevajo naša mnenja , ter jim pokazal, kako naj zlagajo skale, oblikujejo sipine, gradijo kamnite zidove ob cestah in podobno. S tem bodo opravili dobro delo za naravo in izboljšali končno podobo svojega dela. Večinoma so se držali dogovorov. Varstvo narave je v svojem bistvu kulturna dejavnost, v tem naravi odtujenem svetu smo eni od redkih, ki se zavedamo tega pomena. Zakon varuje vrednote, ne pojavov, če te izgubimo, tudi z njimi povezane vrednote nimajo smisla. O ohranjanju narave ne izgubljam besed. Ne vemo, kje se narava začne in konča. Le kako jo bomo uboga človeška bitja ohranjala? Zelo sem zadovoljen, da sem v skoraj polstoletnem delovanju prispeval pomembne kamenčke v mozaiku varstva narave v Sloveniji. Človek je le ena izmed številnih živalskih vrst na Zemlji. Žal si domišlja, da je njen gospodar. Izjemno pomembna je misel An- tona Kuka - Toneta Javorja, ki jo je Pavlu Medveščku sredi šestdesetih let povedal ob prvem srečanju: »V naravi smo vsi enako pomembni in odvisni drug od drugega. Za- to lahko naravo spreminjamo le toliko, da ne ogrožamo drugih.« (Medvešček, 2015: 108.) Raj bi bil na Zemlji, če bi se tega dr- žali. Z upokojitvijo z varstvom narave nisem pre- nehal, saj svoje delo nadaljujem na Zavodu Verin. Zahvala Število ljudi, s katerimi sem tako ali dru- gače sodeloval, je zelo veliko. Posame- zne omenjam v članku, vseh žal ne mo- rem navesti, ker bi bil seznam predolg. Zahvaljujem se sodelavkam in sodelavcem na goriškem, republiškem in drugih zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine ter sedanjem Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave, Triglavskega narodnega parka, Regijskega parka Škocjanske jame, ribiških družin Idrija, Tolmin in Soča ter Zavoda za ribištvo Slovenije, Znanstveno- raziskovalnega centra SAZU, različnim inšpektoricam in inšpektorjem ter številnim prijateljicam in prijateljem, znankam ter znancem. Še posebej ženi Katji in hčeri Vidi za podporo. Dr. Igorja Dakskoblerja in Dušana Jesenška iz Tolmina moram izpostaviti. Izbrano slovstvo: Dakskobler, I., Martinčič, A., Rojšek, D., 2017: New localities of Adiantum capillus-veneris  in the river-basin of Volarje/Volarnik (the Julian Alps) and phytosociological analysis of its sites = Nova nahajališča vrste Adiantum capillus-veneris v porečju Volarje/Volarnika (Julijske Alpe) in fitocenološka analiza njenih rastišč. Folia biologica et geologica, 58 (1): 31-45. Ljubljana. Medvešček, P., 2015: Iz nevidne strani neba. Ljubljana: Založba ZRC. ZRC SAZU. Pleničar, M., 1954: Vrnik. Proteus, 17: 89-90. Ljubljana. Ravbar, M., 1978: Nekateri geografski vidiki proste industrijske cone na Krasu. Zbornik Socialnogeografski aspekti obmejnih območij Slovenije: 81-84. Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Rojšek, D., 2012: Učja. http://dar.zrsvn.si/slike/rphj/s/ spi.html. Rojšek, D., 2015: Dvocvetni žafran (Crocus biflorus). http://dar.zrsvn.si/slike/ras/cro/dvc/index.html. Rojšek, D., 2015: Venerini laski (Adiantum capillus- veneris L.) v Posočju (prvi del). Proteus, 77 (9/10): 399- 408, 488. Ljubljana. Rojšek, D., 2015: Venerini laski (Adiantum capillus- veneris L.) v Posočju (drugi del). Proteus, 78 (1): 24-34, 47. Ljubljana. Rojšek, D., 2022-1: Varstvo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia) v Čavnu oziroma Mačjem kotu. Proteus, 84 (8): 383-393. Ljubljana. Rojšek, D., 2022-2: Dvocvetni žafran (Crocus biflorus L.). Most, 69: 52. Kanal. Hallersteinovih četrt tisočletja Stanislav Južnič Pred dobrimi tristo dvajsetimi leti so v Lju- bljani povili slovitega kitajskega učenjaka Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703, Ljubljana-1774, Peking); preminil je daleč od domačega ognjišča pred četrtino tisočle- tja. Zato se kaže spomniti na njegova deja- nja in nehanja. Zasluge Prav naš Avguštin je obelodanil znameniti pred pekinškimi oblastmi skrbno prikriva- ni Plinius Indicus (Indijski Plinij) nemškega jezuita in polihistorja Johanna Schrecka (Terrentiusa) (1576-1630) in s tem omogočil tako lamarkizem kot darvinizem sodobnih dni. Prvi izpostavljamo njegove biološke raziskave rabarbare, pižmarja, metuljev … Kot vodilni kitajski znanstvenik je načeloval znamenitemu pekinškemu raziskovanju ele- ktroforja, ki je v veliki meri podlaga sodob- ne elektronsko naravnane družbe. Zemljevid Paragvaja Avguštinovega strica Inocenca Erberga (1694-1766). Vir: avtor in splet.