KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 10 (3) INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 1. NOVEMBRA 1924 PATENTNI SPIS ŠTEV. 2249. Inž. kemik Albert Breisig, Dunaj. Postopek in priprava za brezostinČno izplinjenje bituminoznih goriv. Prijava z dne 22. maja 1922. Velja od 1. septembra 1923. Prvenstvena pravica z dne 25. maja 1921. (Avstrija). Cilj iznajdbe je narediti razplinjenje in iz-plinjenje gorir v generatorju z menjajočim se obratom v veliki meri neodvisno od vlaž-nostne vsebnosti goriva. Pri razplinjenju močnu vlažnih goriv je toplota, ki je potrebna za izparjenje vlaž-nostne vode in za pregretje te ptre na odhodno temperaturo v razmerju s toploto, ki je sicer potrebna za ta proces, tako velika, da pride poslednja prav malo v poštev. Tako n. pr. znaša za gorivo s sestavo: 45.30/0 vode, 6,3% pepela, 22.10/0 čistega koksa, 7.4 katrana, 18.9 plina in plinave vode potreba na toploti, kije potrebna za izparjenie vlažnostne vode in za pregretje pare, 80% celokupne potrebe na toploti, Te razmere so, ki stavijo vlažnostni vsebnosti bituminoznih goriv ozke meje pri kon-tinuirnem razplinjenju in izplinjenju pri generatorjih z menjajočim se obratom. Generatorjev plin, ki nastane v pihalni dobi, je nabral zbok temperature, s kojo zapusti koksovo plast generatorja, znatno množino samotoplote in nadalje zbok svoje vseb-nosii na 00 ter morebitnih drugih gorljivih plinih v sebi prav znatno zgorevno toploto. Ker pa ima ta generatorjev plin mnogo dušika in ogljikove kisline v sebi, njegova ku-rivna vrednota pro kubični moter ni posebno velika. Zbog tega ni ugodno voditi ta generatorjev plin v večjih množinah skozi gorivo, ki s« ima razpliniti. Radi tega se uporablja samotoplota in zgorevna toplota toplih pihalnih plinov v generatorju z menjajočim se o- bratom poglavitno za zunanje kurjenje raz-plinje val nega prostora. Poleg tega se je uporabljala oddajana vročina generatorjev z menjajočim se obratom tudi za pregretje parne množine, ki je potrebna za plinjenje- S tem pa se more samo majhen del oddajne vročine narediti racijonelno uporabljiv, ker se more po pregreti vodni pari prenesti, kakor kaže izkušnija, samo 25—30% te oddajne vročine brez oškodovanja plinovega proces*. Iz navedenih vzrokov ostane glavni vir za kritje potrošenja toplote v razplinjevalnem prostoru neposredno obvevanje gorivne plasti ki se ima razpliniti, vroči zmešavini vodne pare. Ker pa je toplotna množina, ki se jo more dovesti proizvajanemu vodnemu plinu v razplinjevalnem prostora, zbok vsebnosti surovega goriva na fiksnem ogljiku in pepelu, nepremakljivo omejena, se morejo pri znanih postopkih za kontinuirao izplinjenje in razplinjenje goriv v generatorjiv z menjajočim se obratom uporabljati samo goriva, pri kojih je vsebnost na tiksnem ogljiku v gotovem razmerju z vlažnostno vsebnostjo. V zmislu iznajdbe se pa nabere samotoplota in zgorevna toplota toplih pihalnih plinov v toplotnem akumulatorju, skozi kojega ze vodi proizvajam plin ali en del istega, da se ga provede v obtoku v gurivno plast na prehodnem mestu med generatorjem in raz-plinjevalnim prostorom nazaj. Na ta način se prenese toplota z direktnim obvevanjem materijala, ki se ima razpliniti, z visokim u-porabnira učinkom na tega. S tem postanejo Din. a«. bituminozne snovi uporabljive za izplinjenje in razplinjenje v generatorju z menjajočim se obratom, dočim je bilo doslej mogoče iz-pliniti raalovrednotna goriva samo v navadnih generatorjih, pri kojih se zrak in para istočasno vpihavata ter se nastajajoči generatorjev plin z obstoječo nerazkrojeno vodno paro provaja v trajni struji k zgornjim plastem, tako da se vrši oddaja njegove občutne toplote v neposredni dotiki z gorivom. Isto se naredi po izumljenem postopku v generatorju z menjajočim se obratom s cirkulacijo proizvedene mešavine vodnega plina, pare in destilacijskih par po pregrevalcih, v kojih je nabrana toplota, nahajajoča se v toplih pihalnih plinih. Ker se pri tem razen izkoriščanja občutljive toplote izkorišča tudi še zgorevna toplota toplega pihalnega plina, se dajo na ta način razpliniti celo goriva, ki bi bila za navadni generatorski plinovi postopek zbok prevelike vlažnostne vsebnosti sploh neporabna ali pa samo z majhnim dobičkom. Na risbi so šematično prikazani štirje izvedbeni primeri naprav za izvedbo postopka; razlikujejo se v glavnem po uredbi toplotnega akumulatorja, v tem ko se po sl. 1 uporablja en sam akumulator, skozi kojega se provaja tako para kakor tudi proizvedeni plin, dočim se po sl. 2—4 nahajajo za paro in proizvedeni plin posebni akemulatorji. Na vseh slikah znači G generator s prostorom K za koks in z razplinjevalnim prostorom E, T odločevalca katrana in V podstavljena posoda, koji se dovaja proizvajani plin po provodu 8. Od večine katrana očhčeni plin pride po provodu 9 k čistilni napravi in v plinovo shrambo. Zveza med generatorjem G in toplotnim akumulatorjem W se izvrši po sl. 1 po provodu 1, 2, v kojega je vstavljen ventil 3, s kojim se more provod 1 zapreti. Ventilov okrov je v spodnjem delu izoblikovan v zgo-revno izbo ter priključen po provodu 4, o-premljenem z gušnim ventilom 5 pod prostorom K za koks h generatorju G. V provod 4 drži vetrovni provod 6 z gušnim ventilom 7. Toplotni akumulator je opremljen s provodom 12, ki se da zapreti z ventilom 11, za oddajne pline ter z dovodom 13 za paro ter je po cevi 10 v zvezi s provodom 9. V cevni provod vgrajfna sesalna priprava S omogoča dovajanje poljubne množine pro-izvajanega plina v napravo nazaj. Pri obratu naprave se najprej vpihuje od odprtem ventilu 7 zrak po provodu 6 v generatorja. Pri tem nastajajoči generatorjev! plini obvevajo razplinjevalni prostor ter gredo v smeri črtasto marisanih pušic skozi provod 4 in odprti ventil 3 v zgorevno izbo, v kojo struji zrak ob odprtem ventilu 5 skozi provod 4. Zgorevajoči plini gredo skozi provod 2 v toplotni akumulator, oddajo svojo toploto na njegov šamotni obstor in se konečno odvajajo ob odprtem ventilu 11 skozi provod 12. Pri sledečih plinih se zapreta ventil 6 kakor tudi ventil 11 in se skozi provod 13 vpihava para ki dospe v smeri s polnimi črtami risanih pušic ob zaprtem ventilu 3 skozi provode 2, 4 v sprednji del generatorja. Tvoreča se me-šavina vodnega plina in pare povzrcči razplinjenje goriva ter se odvaja skozi cev 3, odlo-čevalec T katrana, predpostavljeno posodo V ter provod 9. Po izumu se prisesava poljubna množina proizvajajanega plina po pripravi S ter uvaja skozi provod 10 v toplotni akumulator, odkoder se vrača v smeri dvojno operjenih pušic skozi provod 2, 1 na prehodnem mestu med razplinjevalnim prostorom in izplinjevalnim prostorom nazaj v generator. Na sl. 2 prikazana naprava je opremljena z dvema akumulatorjema, od kojih eden Wi je določen za proizvajani plin, drugi We pa za paro. Akumulator W-2 je zvezan po provodu 15, ki se di zapreti z ventilom 14, z akumulatorjem Wi ter priključen po provodu 18 k generatorju; skumulator Wi je opremljen s posebnim provodom 17, ki se da zapreti z ventilom 16, v svrho dovajanja sek-kundarnega zraka. V ostalem se ujema uredba z ono po sl. 1. Glede obratovanja je ta razloček, da se generatorjev! plini v akumulatorju Wi sežgo po sekundarnem zraku, vstopajočem pri 17, ter se nato prevajajo skozi akumulator W-2. Akumulator Wi se zbok tega močnejše segreje kot akumulator Wa. Pri pli-njenju se ventil 14 zapre in vpihava para v akumulator dVa, koja pride skozi provod 18 pod koksovni prostor K generatorja, mej-tem ko se uvaja po pripravi d pri-sesavni cirkulacijski plin skozi provod 10 v akumulator Wi ter struji skozi provod 1 neposredno v razplinjevalni prostor generatorja. Kakor predstavlja slika 3, se more akumulator W preložiti tudi v generatorja samega in se more vršiti zgorenje generatorjevih plinov v generatorju Wi po sekundarnem zraku, uvajanem pri 16. Obratovanje je isto kakor pri prej opisanem izvedbenem primeru ter je s pomočjo včrtanih pušic brez vsega umljivo. V marsikaterih slučajih utegne biti koristno, da se para, različno od uredbe po sl. 2 in 3, provaja skozi bolj vročega akumulatorja, cirkulacij-ki plin pa skozi mrzlejšega akumulatorja. Titko napravo, pri koji ste vlogi obeh akumulatorjev zamenjani, kaže sl. 4. Akumulator Wi za cirkulacijski plin je na eni strani priključen po provodu 10 na provod 9 za proizvajane pline, na drugi strani pa po provodu 18, ki se da zapreti s pomočjo ventila 19, na razplinjevalni prostor generatorja. Zveza akumulatorja W2 z generatorjem se ujema z zvezo prvega izvedbenega primera. Pri plinjenju se zapre ventil 14 kakor tudi ventil 3 ter se provaja pri 13 uva-jana para skozi akumulatorja Ws in provod 2, 4, prd koksovni prostor, dočim dospe cir-knlaeijski plin skozi provod 10, akumulator Wi in provo 1 18 neposredno v razplinjevalni prostor. PATENTNE LASTITVE: 1.) Postopek'za brezostančno rszplinjenje bituminoznih goriv v generatorjih z menjajočim se obratom ob izkoriščanju v toplih topilnih plinih nahajajoče se oddajne vročine s pregrevalci, označen s tem, da se provaja pn plinjenju na-tajajoča mešavina vodnega plina, pare in destilacijskih plinov ali en del te mešavine skozi toplotne akumulatorje, v kojih je nabrana samotoplota in zgorevna toplota generatorjevih plinov, ter se jo prevaja na prehodnem mestu med generatorjem in razplinjevalnim prostorom nazaj v steber goriva, da se s tem provaja z oddajno vročino obložene pline v obtoku zopet nazaj v steber goriva. 2. ) Jzvedbena oblika postopka po lastitvi 1,), označena s tem, da se generatorjevi plini sežgo v drug za drugim vstavlenih toplotnih akumulatorjih, od kojih se eden uporablja za pregretje pare, drupi pa za pregretje mešavine iz vodnega plina, pare in destilacijskih plinov. 3. ) Priprava za izvedbo postopka po lasti-tvah 1.) in 2.), označena s tem, da je eden akumulatorjev vgrajen v generator. l i " : ■: ■ <1 $i:: ■ - v ‘ ; * , . i ' •::yi ln: 'i ■ /7; ■ ij ...V.. 'i ■ '. X