PRIMORSK
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 279 (9584)
TRST, sreda, 1. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v > 'cu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SESTANEK PREDSEDNIKOV VLAD GOSPODARSKE SKUPNOSTI
CENA NAFTE POGOJUJE RAZVOJ ZAHODNIH INDUSTRIJSKIH DRŽAV
EGS bo predlagala odložitev konference Sever-Jug in zamrznitev cene nafte za šest mesecev - Nobenih sklepov o razvoju skupnosti
HAAG, 30. — Tukaj se je danes zaključila dvodnevna konferenca predsednikov vlad držav gospodarske skupnosti. Razpravljali so o mednarodnem gospodarskem položaju. Med razpravo je prišla na dan velika zaskrbljenost zaradi napovedane podražitve nafte. Celotna konferenca se je torej odvijala tudi pod vtisom velike zaskrbljenosti tudi zaradi nadaljevanja gospodarske krize v nekaterih državah članicah skupnosti.
Po dveh dneh zasedanja niso prišli do nobenih stvarnih zaključkov, kakor tudi niso bili sprejeti nobeni sklepi, ki bi se nanašali na utrditev skupnosti predvsem na denarnem področju. Ob zaključku zasedanja so bili dani samo nekateri splošni predlogi, ki jih vsebujejo zaključni dokumenti.
Predsedniki vlad so po daljši proučitvi posledic, ki bi jih imela podražitev nafte na gospodarstva industrializiranih držav na Zahodu, povezali to razpravo s pogovori med industrializiranimi državami in državami v razvoju, ki tečejo sedaj v Parizu in s konferenco med Sever - Jug, ki bi morala biti 15. decembra v Parizu. Menili so, da bi bilo dobro, da bi to konferenco odložili na prihodnjo pomlad. Zato so predsedniki vlad dali posebno izjavo, v kateri podpirajo pogovore med bogatimi in revnimi državami, ki so v teku v Parizu, obenem pa predlagajo odložitev konference tudi zaradi tega, da se počaka na formalno umestitev nove Carterjeve uprave. Zvedelo se je. da so na zasedanju obširno govorili o pritiskih, ki bi jih bilo treba izvajati nad državami proizvajalkami nafte in jih opozoriti, da bi vsaka podražitev nafte nujno vplivala na podra-ž lev industrijskega blaga, ki ga revni del sveta potrebuje za svoj razvoj.
Na zasedanju so osvoji'i predlog predsednika italijanske vlade Andreottija, da bi bilo treba pospešiti pogovore za isto mizo med proizvajalci nafte, industrializiranimi deželami, deželami v razvoju in revnimi deželami, da se odloži podražitev nafte najmanj za šest mesecev. Andreotti je povedal, da stane Italijo vsak odstotek podražitve 70 milijard lir letno.
v bistvu se predsedniki vlad EGS niso mogli ničesar dogovoriti o podpori bogatejših članic skupnosti državam, ki so v krizi (Italija in Vel. Britanija), kakor tudi niso prišli do nobenega sklepa, kako reševati veliko brezposelnost, ki je v EGS že presegla pet milijonov brezposelnih. Italiji in Veliki Britaniji ni uspelo Prepričati Zahodne Nemčije, da bi morali ustvariti v okviru skupnosti sklad, ki bi /a uporabljali za pomoč članicam, ki se trenutno nahajajo v denarnih težavah.
BRUSELJ, 30. — Državni tajnik v nizozemskem zunanjem ministrstvu Brinkhorst je sprejel danes ju-Soslovanskega veleposlanika na Nizozemskem Tarika Ajanovlča. Kot ®e je zvedel, sta razpravljala o tekočih vprašanjih iz odnosov med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo pred obiskom predsednika ministrskega sveta EGS Van Der Stoela v Beogradu. Visoki funkcionar zahodnoevropskega skupnega trga bo, kot je predvideno, Prispel na pogovo; j v Jugoslavijo jutri.
Jutri v zbornici začetek razprave
0	osimskem sporazumu
RIM, 30. _ v četrtek se bo — P. J® bilo napovedano — v poslan-£ zbornici. začela razprava za ra-i ikacijo osimskega sporazuma med an.)o in Jugoslavijo. Razprava bi e morala nadaljevati v petek in ponedeljek, 7. decembra pa bi
01	alo biti končno glasovanje. Ker -o vse pristojne komisije poslanske
ornice dale svoje pozitivno mne-Jo za ratifikacijo, bi morala biti P.r®va in glasovanje v zbornici s J formalnost. Po izglasovanju v zbornici se bo isti ratifikacijski postopek začel še v senatu.
gencija Ansa poroča, da so da-, ■ s, Predstavniki znanega odbora za integralno prosto cono» vložili v Predsedstvu poslanske zbornice zagonski osnutek z zahtevo po «integri111, prostl coni>> na Xržaškemj h,-o kate[° so. z veliko kampanjo in ni 7 1 .ranja sredstev, z izvaja-_i:em, Pritiskov in varanjem javno-t "d zbirali več mesecev podpise pod mKo imenovano «ljudsko pobudo». Nfr s® sami poborniki te protiosim-SKe akcije zavedajo, da z njo v Parlamentu ne bodo uspeli, so že napovedali, da bodo z akcijo nada-
«PcJT • <<Z,, vsemi demokratičnimi s edstvi vključno z volilno glasov-mco», kar z drugimi besedami po-'edan° pomeni, da bodo skuša]i kot noslej se vnaprej rovariti proti soočanju med sosednima državama ^Pozicij nacionalizma in ireden
Formalna preiskava o vlogi Rumor ja v škandalu Lockheed
RIM, 30. — Parlamentarna preiskovalna komisija je sklenila začeti formalno preiskavo o vlogi Oivše-ga predsednika vlade Mariana Ru morja v škandalu Lockheed. Komisija je sprejela ta sklep po dolgi razpravi, v katero so posegli socialisti Campopiano, komunist Spagnoili ter demokristjana1 La Penta in Ferrari. Prva dva sta bila odločilo za odprtje preiskave, druga dva pa temu nista nasprotovala, saj bo do njunem mnenju tako še. bolje dokazana nedolžnost bivšega predsed nika vlade. Za formalno preiskavo je glasovalo 18 članov komisije na 20, ker sta bila dva odsotna.
Kot predpisuje pravilnik bo moral sedaj predsednik komisije Martinaz-zoli (KD) odrediti začetek formalne preiskave s posebnim odlokom. Ta odlok bo poslal predsednikoma obeh
domov parlamenta, ki bosta uradno seznanila javnost z ukrepom komisije. Martir.azzollijev odlok velja to rej tudi kot sodni poziv bivšemu predsedniku vlade Rumorju.
Današnji sklep komisije, čeprav pomemben, pa ne pomeni še, da bo Antelope Cobler tudi formalno obtožen. O vprašanju dokončne sestave obtožnice bo komisija razpravljala na jutrišnji seji in lahko se tudi zgodi, da zavrne vse obtožbe tettato dejansko oprosti bivšega pred sednika vlade. To je cilj demekri-stjanskih predstavnikov v komisiji, saj so že po današnjem glasovanju poudarili, da pristanek na odprtje formalne preiskave še ne pomeni pristanka na obtožnico in s tem pri znanja, da doslej zbrani indici potrjujejo ilumorjevo odgovornost v škandalu Lockheed.
ŠTIR8URNA VSEDRŽAVNA STAVKA V INDUSTRIJI
Odločen protest delavcev proti vladnim varčevalnim ukrepom
Zahtevali so tudi pravičnejšo porazdelitev bremen za premostitev gospodarske krize - Celodnevna stavka zdravnikov
RIM, 30. — Današnja štiriurna stavka industrijskih delavcev je popolnoma uspela. Sindikalna federacija zahteva od vlade bolj pravično varčevalno politiko, da ne bodo samo delovni ljudje nosili breme gospodarske krize. To zahtevo je izpričalo danes na številnih sindikalnih shodih na tisoče delavcev. Stavke so se udeležili poleg delavcev velikih industrijskih vej tudi tiskarji, ki so stavkali včeraj, tako da danes ni izšel noben dnevnik. Poleg tega so bile danes ves dan zaprte vse prodajalne časopisov.
Današnjo stavko, katere se je u-deležilo 7 milijonov delavcev, je priredila sindikalna federacija v dogovoru s sindikati industrijskih strok. Stavki so se pridružili tudi elektrikarji. Sindikalna federacija je ob tej priložnosti naslovila na vse delavce poziv, v katerem jih vabi na nadaljnji boj in mobilizacijo za spremembo gospodarske , politike, da se izvleče državo \z sedanje hude krize.
Po vsej'državi so bili delavski shodi, na katerih sta med drugimi govorila tudi glavni tajnik CGIL Lama in glavni tajnik UIL Benvenuto. Lama je opozoril na nevarnost inflacije
iiiiiiiiiiiiimiiiiii«iiiiiHiiii»iiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiHiii»iii
LEVICA OBDRŽALA SVOJE DOSEDANJE POLOŽAJE
NEDELJSKI UPRA VNE VOLITVE POTRDILE IZIDE 20. JONUA
Krščanska demokracija se je okrepila na račun manjših strank predvsem MSI, ki se, npr. v Arezzu, ni predstavil na volitvah
RIM, 30. — Izidi delnih volitev, ki so bile v nedeljo v nekaterih italijanskih občinah kažejo, vsaj na podlagi podatkov za dve veliki občini Firence in Arezzo, da je bila potrjena tendenca, ki se je pokazala že na volitvah 20. junija. Dokončni podatki dvanajstih občin, v katerih so glasovali s proporcionalnim sistemom, govorijo zelo jasno: KPI je prejela 28,1 odst. glasov in 78 sedežev (na prejšnjih občinskih volitvah je imela 19,3 odst. in 68 sedežev), KD: 41.9 odst.. 136 sedežev (39,6 odst., 128 sedežev), PSI: 11,4 odst., 32 sedežev (13 odst., 35 sedežev). Druge manjše stranke so v primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami v glavnem ohranile
iMiim n m n um m mi mini mi im i um iimiHitiiiiiiii
Kdo je kriv?
Pristaniški delavci so nam včeraj sporočili, da je v skladišču «2/a» v starem pristanišču že od 22. oktobra 193 velikih bal (2330 kg) odej in rjuh, ki jih je iz Argentine pripeljala ladja «Colombo». Zaprosili so nas, naj objavimo vest, ker gre za blago, namenjeno žrtvam potresa v Furlaniji, nihče pa se ni še oglasil, da bi ga odpeljal. Blago je poslalo združenje «Federazione della società friulana dell'Argentina» ustanovi «Ente Friuli nel mondo» — Videm, Ul. D'Aronco 30. Zadeva se nam je zdela nekoliko čudna, saj je naslov točno naveden, Videm ni tako daleč in navsezadnje gre za blago, ki ga žrtve potresa zelo potrebujejo, ko je zima že tu. Zato smo se za stvar takoj pozanimali in telefonirali v Videm na omenjeno ustanovo, ki ima še vedno navedeni naslov, le telefonsko številko so pred kratkim zamenjali,
Uradnica se nam je lepo zahvalila za obvestilo. Do tedaj niso prejeli nobenega sporočila, da je pošiljka blaga prispela v Trst. Iz Argentine so jim furlanski izseljenci poslali prve stvari z letali in najavili večjo pošiljko z ladjo. Potem so v Vidmu samo čakali, kdaj in kam bo blago prispelo. Že danes ali jutri bodo bale odpeljali v Videm, obvestili deželno tajništvo za pomoč prizadetim zaradi potresa, nato pa bodo blago razposlali v prizadete kraje.
Postavlja se vprašanje, kdo je kriv za tolikšno brezbrižnost ali celo nemarnost, medtem ko pod šotori v Furlaniji in Beneški Sloveniji še vedno zmrzuje na tisoče brezdomcev, katerim je potres porušil domove. Bodo iskali in našli krivca, ali pa se bo vse končalo pri ugotovitvi, da je šlo za nesporazum po naključju?
Morda pa gre samo za še en primer, oziroma dokaz, zakai obnova v porušenih krajih tako počasi napreduje. Žalosten in v nebo vpijoči dokazi
svoje pozicije ali nekaj izgubile.
V svoji izjavi o izidih nedeljskih volitev je komunistični poslanec Pa-jetta dejal, da je zelo težko, če že ne nemogoče, primerjati rezultate sedanjih volitev in izide prejšnjih posvetovanj. Iz izidov v velikih mestih pa jasno izhaja, da se je KPI močno okrepila tako v primerjavi s 15. junijem 1975 kot z 20. junijem 1976. Gre za najboljši odgovor tistim, je dejal Pajetta, ki so mislili, da se bo naše napredovanje ustavilo. Komunisti so v Firencah, A-rezzu in Perugii zabeležili pomemben korak naprej, za kar gre zasluga predvsem njihovi dosledni politiki. Kar zadeva KD, pravi komunistični poslanec, pa je treba ugotoviti, da se nadaljuje proces dotoka glasov tistih volivcev, ki so prej glasovali za manjše zmerne in desničarske stranke, kot npr. v Arezzu, kjer je porast glasov KD odvisen samo od tega, ker se misovci niso predstavili na volitvah.
Jutrišnji «Avanti!» objavlja uvodnik, v katerem pravi, da so volivci potrdili svoje zaupanje v socialistično ' stranko, predvsem zaradi znatne obnovitve, ki jo je stranka izvedla. Socialistični predlog o zasilni vladi je naletel pri ljudstvu na odobravanje, saj so volivci razumeli, da pomeni socialistični predlog vključitev vseh v vladno večino, ne samo te ali one stranke. Levičarska alternativa ni uresničljiva v bližnji bodočnosti. Po znatnem uspehu komunistov 20. junija, se je med volivci pojavil strah pred alternativo, katere jedro bi bila KPI. Tam pa, kjer so se kot alternativa postavili socialisti, so zabeležili viden volilni uspeh, zaključuje glasilo socialistične stranke «Avanti!»
Tudi tajnik KD Zaccagnini trdi. da iz teh izidov delnih volitev ni mogoče potegniti splošnih zaključkov. Treba pa je zabeležiti, da je KD v nekaterih krajih naredila znaten korak naprej, kar naj bi po njegovem mnenju dokazovalo, da imajo italijanski volivci vedno več zaupanja v krščansko demokracijo. Zaccagnini nadalje poudarja, da je KD podprlo mnogo mladih volivcev,
sicer pa ne pove, kako prihaja do tega zaključka.
Biasini, tajnik PRI izraža svoje zadovoljstvo, ker je njegova stranka v glavnem ohranila pozicije, ki jih je imela doslej, medtem ko je tajnik PLI Zanone prepričan, da so liberalci napredovali in da to pomeni začetek preporoda liberalne stranke.
RIM, 30. — Plačilna bilanca v oktobru je beležila 76 milijard lir primanjkljaja. V prvih desetih mesecih letos znaša primanjkljaj plačilne bilance 1900 milijard 400 milijonov lir, lani je primanjkljaj v istem obdobju znašal komaj 434 milijard 400 milijonov.
in dejal, da je delavstvo pripravljeno dati svoj prispevek za rešitev krize in da so žrtve delavcev v tem boju neizbežne. Zato delavci zahtevajo, da se obenem začne izvajati tudi resna politika naložb za večjo zaposlitev.
Tudi zdravniki zaposleni v bolnišnicah, pri bolniških blagajnah in občinskih ambulantah so danes ves dan stavkali. Zagotovili pa so nujno pomoč. Zdravniki zahtevajo čimprejšnjo proučitev v parlamentu zakonskega osnutka o zdravstveni reformi, ki bi morala stopiti popolnoma v veljavo prihodnje leto. Obenem zahtevajo, da se ukine veljavnost člena 7 in 8 zakona št. 386, ki zamrzuje obnovitev konvencij med zdravniki in bolniškimi blagajnami.
V	soboto sestanek vlada-sindikati
RIM, '30. — Predsednik vlade Andreotti se bo v soboto, 4. decembra sestat s predstavniki enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Podtajnik Evangelisti, ki ima nalogo, da pripravi srečanje, je povedal, da bo govor o splošnem položaju, s posebnim ozirom na gospodarsko in davčno politiko vlade. Predstavniki sindikalnega gibanja bodo zahtevali od Andreottija, naj jim razloži vladni načrt o davčni obremenitvi. Sindikaliste še zlasti zanima, kako bo vlada izkoristila sredstva, s katerimi bo tako razpolagala. Poleg tega bodo izrazili svoje nasprotovanje do zvišanja davka IVA, medtem ko je sindikalno gibanje bolj naklonjeno povišanju neposrednih davkov.
V	četrtek pa se bodo predstavniki vlade in sindikatov sestali, da bi razpravljali o vprašanju pravične jemnine.
na-
Kreisky:
Avstrijska vlada pripravljena na pogajanja s koroškimi Slovenci
DUNAJ, 30. — Avstrijska politična javnost je z velikim zanimanjem sprejela včerajšnjo izjavo zveznega kanclerja dr. Bruna Kreiskega, da je njegova vlada pripravljena na pogovore s predstavniki koroških Slovencev. Kot javlja Tanjug, sicer še ni analiz novih kanclerjevih stališč
in ocen njihove uresničljivosti, vendar v poročilih jasno poudarjajo, da so ti pogovori prvenstven avstrijski problem. V Avstriji tudi ugotavljajo, da se je kancler Kreisky vrnil k staremu geslu «najprej pospeševati. nato popisovati». Zdaj je odprto vprašanje, kako se bodo do tega stališča Kreiskega opredelile politične stranke, ki so pred podpisom izsilile obrnjeno geslo. Posamezni avstrijski časniki poudarjajo, da se je kancler izrecno zavzel za nadaljnje tristrankarsko vodenje manjšinske politike. Opozicijska ljudska stranka je na zvezni ravni podprla stališča kanclerja Kreiskega, toda na Koroškem je izrazila zadržke.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Grilc je potrdil pripravljenost koroških Slovencev, da znova sedejo za pogajalsko mizo z zvezno vlado. Dejal je, da vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov ni najpomembnejše, .čeprav una jo simbolični in 'psihološki po men. saj dokumentirajo enakoprav nost slovenske manjšine. Kljub temu pa so z» koroške Slovence večjega pomena vprašanja uporabe jezika v otroških vrtcih, šolstvu, u-radnih stikih z oblastmi. Tanjua tudi poroča, da je obnovitev dela vladnega komiteja za stike s koroškimi Slovenci mogoče pričakovati v naslednjih dneh. (V.B.)
Podražitev metana pralnih praškov in cementa
IUM, 30. - Medministrski odbor za cene je na današnji seji, katere so se udeležili tudi minister za industrijo Donat Cattili, finančni minister Pan-dolfi in kmetijski minister Mar-cora, sklenil pedtažRl metan z* -dom^po porabo, cetggjujn pralne praške. Nove cene stopijo v veljavo že jutri. Cena metana se bo povišala za 7 lir za kub. meter v vseh krajih, kjer ga potrošniki dobijo po plinovodu, navadni cement se bo podražil od 1710 na 1885 lir stot, cement z visokim odporom pa od 2080 lir na 2300 lir stot. Podražitev pralnih praškov za 21 odst. se nanaša samo na praške, ki so pod nadzorstvom medministrskega odbora za cene in ki se proizvajajo po najnižji ceni.
Zasedanje glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiii milili n iiiiiiiui m mimmi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiiii miiiiiiiii
STANE DOLANC NA PROSLAVI DNEVA REPUBLIKE NA JESENICAH
Potrditev načel jugoslovanske poti v socializem
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 30. — Ob letošnjem dnevu republike so bile minule dni po vsej Sloveniji mnoge proslave in slovesnosti, na katerih so odprli nove industrijske in druge objekte. Ena glavnih prireditev je bila v nedeljo na Jesenicah na Gorenjskem, kjer je v sklopu tamkajšnje železarne začela obratovati nova hladna valjarna. V njej bodo na leto lahko izdelali 115 tisoč ton plemenite hladno valjane pločevine v vrednosti poldruge milijarde novih dinarjev. Slovesnosti na Jesenicah so se udeležili poleg delavcev in številnih občanov tudi vidni družbenopolitični predstavniki, med njimi tajnik izvršnega komiteja ZKJ Sta-
ne Dolanc, predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher in drugi.
Osrednji govor na slovesnosti je imel tajnik izvršnega komiteja jugoslovanske partije Stane Dolanc. Naglasil je, da hladna valjarna ni samo gospodarskega, ampak tudi političnega pomena, saj je to «zmaga samoupravnega združenega dela in odgovor vsem tistim, ki mislijo, da je jugoslovanska pot v socializem samo nekakšen obrobni eksperiment». Toda, kot je dejal Dolanc, ta pot pomeni nenehno kontinuiteto socialistične revolucije. Govornik je obudil spomin na težki boj in žrtve jugoslovanskih narodov med narodnoosvobodilnim bojem, na preizkušnje med obnovo dežele, do-
taknil. se je samoniklega razvoja družbenega samoupravljanja in poudaril, da je nova tovarna na Jesenicah simbol srečnejše in varne bodočnosti.
To je, kot je dejal Stane Dolanc, tudi zmaga nad nekaterimi pojmovanji, da Slovenija ne potrehuje takšnih objektov. «Nasprotno, želimo ustvariti sodobno industrijsko republiko Slovenijo,» je podčrtal Dolanc. «Valjarna je rezultat naporov združenega dela vse države, mnogih kolektivov in delovnih ljudi, je potrditev bratstva in enotnosti in kot takšna jamstvo svobode in naše samoupravne poti. Nihče ne more o-groziti te svobode, ki je zasnovana na bratstvu in enotnosti.»
«To smo vsi občutili — je nadaljeval Dolanc — med najnovejšimi dogodki okrog naših manjšin v Avstriji in Bolgariji. Pred nekaj dnevi je Edvard Kardelj jasno naglasil v intervjuju dunajskemu «Profilu», da nimamo nikakršnih pretenzij do teh držav, toda braniti hočemo obstoj naših manjšin v njih in tega se morajo vsi zavedati.»
Ne samo V Sloveniji, tudi po drugih krajih države so na številnih slovesnostih ob dnevu republike rd-prli nove objekte. Po vseh jugoslovanskih predstavništvih na tujem, med izseljenci in delavci, ki so na začasnem delu v tujini, so bile priložnostne proslave in slovesnosti VLADO BARABAŠ
Osimski sporazum in politične intrige
Poročilo Borisa Raceta na seji glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu 29. novembra 1976
Na seji glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je bila v ponedeljek 29. t.m., je predsednik Boris Race podal poročilo o političnem položaju s prvenstvenim (poudarkom na osimski sporazum pred njegovo ratifikacijo v poslanski zbornici v Rimu in nato še v senatu. Zaradi njegove aktualnosti objavljamo poročilo v celoti.
Dve sta važni politični vprašanji, o katerih je votrebno, da ju na današnjem glavnem odboru podrobno obravnavamo. Obe živo prizadevata našo skupnost, prva neposredno, druga vi posredno toda za nas nič manj pomembno.
Gre za osimski sporazum in politične intrige torno določenih krogov, da bi ratifikacijo sporazuma preprečile in za štetje, ki ga je Avstrija hotela vsiliti koroškim Slovencem, zato da bi jim še boli o-mejila narodnostne pravice.
Naš glavni odpor je na seji 6. oktobra lani nadvse pozitivno ocenil osimski sporazum kot sad sporazumevanja, ki je edina mogoča oblika urejanja odprtih vprašanj med dvema državama, kar po dru Si strani utrjuje mir. ustvarja nove možnosti sodelovanja predvsem na gospodarskem področju, za obmejno prebivalstvo pa pomeni velike, neslulene možnosti medsebojnega prepletanja na vseh področjih, začenši na gospodarskem, na kulturnem, človeškem in vsem kar lahko poraja odstranjevanje togega značaja meje med dvema državama Naša Zveza je doseženi sporazum pozdravila tudi zato, ker mora. z obveznostmi, ki so neločljiv njegov sestavni del o ravnanju z manjšinami., spraviti v pogon vsa zakonodajno mašinerijo, ki bo morala naši narodnostni skupnosti kot celoti zagotovili nacionalno enakopravnost z italijanskim narodom.
Sporazum je še posebej pomem ben zalo. ker nima pasivnega značaja. Se ne omejuje zgolj na to, da položi težak kamen nad p re teklostjo, temveč je njegov aktivni značaj nič manj pomemben Njegova aktivnost je v tem, da ve prepušča izboljšanje medsebojnih odnosov zgolj objektivnim razmeram, ki nastanejo z likvidacijo odpri/h vprašan), ampak vkliuču-je tudi. kaj bosta obe državi storili da se tako ustvarjene objektivne razmere do skrajnosti izkoristi jo. V ta okvir spadajo sporazum o sodelovanju v vodnem gospodarstvu, energetiki, industriji, cestnih povezavah, sodelovanju sever-nojadranskih luk, zaščiti okolja pospeševanje in kooperacija med obmejnima področjema in kitično, kar je bilo že omenjeno, 'obveznosti do narodnostnih skupnosti.
Sporazum so pozdravile vse de moicratične sile v Italiji in so o-cenile sklep obeh držav, da likvidirata vsa medsebojna odprta vprašanja, ki so še obstajala, za nujnega.
Enako so ga odobrile vse demokratične politične sile pri nas, vsi izvoljeni sveti od deželnga do občinskih svetov Vse to še pred podpisom sporazuma, torej pred 10. novembrom lani.
Nihče ni bil presenečen da so bili proti sporazumu neofašisti. tržaški italijanski dnevnik in nekatere revanšistične organizacije i strskih beguncev Njim se je pridružilo nekaj desničarskih pripad nikov strank nekdanje leve sredine.
Desničarske sile so proglašale sporazum kot obsojanja vredno odpoved bivše cone B. Očitke o od povedih in svoj sovražen odnos do naše narodnostne skupnosti, do slovenskega, hrvaškega in jugoslo vanskega zaledja na sploh, bi izpričevati tudi. če tega vprašanja ne bi bilo. Svoje očitke in nacionalizem bi izkazali z drugimi gesti, tudi če bi rapalska meja ostala nedotaknjena po drugi svetovni vojni. Imamo zadostne zgodovinske dokaze, kako so se obnašali med obema vojnama in kaj so storili, ko se jim je nudila priložnost 1941. leta.
Glavni urednik «Piccola» je 26. septembra lani risal v članku pod naslovom «Odpoved, ki ponižuje»: «Padli na Sabotinu bi se obrnili v grobu,» Tak zaključek smo mi Ijud-dje z meje odločno in s ponosom odklanjati. «Streljaj od Trga Unità bo potekala meja in ne demarkacijska črta». Naslednji dan se je šopiril naslov «Darilo cone B Beogradu». Tretji dan zopet «Santin je bil zadnja ovna likvidacije cone B». 28 septembra se je glavni urednik zopet potrudil napisati članek z naslovom «Dvajset let trajajoča prevara». ?. oktobra zopet naslov «Vlada Moro - La Malfa se odpoveduje zadnjim pravicam v italijanski Istri».
V tem tonu ie tekla kampanja več kot mesec dni. Enake argumentacije so ponavljali misnvski svetovalci, v izvoljenih svetih. Samo mah bolj omiljeno so utemeljevali svoje nasprotovanje posamezniki iz strank bivše leve sredine.
Vse to italijanske tržaške javnosti, posebno ne široke, ni vznemirilo. Ogromna večina je sporazum sprejela kot nekaj naravnega, saj se je zavedala, da ni mogoče v današnji Evropi, da ne rečem na svetu, reševati odprtih vprašanj
drugače, kot s pogajanji, ki v vsakem primeru pomenijo kompromis in upoštevanje interesov obeh.
Sporazum je bil podpisan in vsa stvar se je počasi polegla, le tu pa lam je priletela kakšna puščica proti Svobodni industrijski coni na meji med Opčinami in Sežano.
Krogi, ki imajo svoje interese v tem, da iredentizem ostane pri življenju, so morati z grenkobo ugotovili, da bi vsaka mobilizacija širšega kroga ljudi spodletela, če bi se naslanjala na iredentistična gesla in na protestu proti dokončni pripadnosti bivše cone B Jugoslaviji,
Tudi ugoden mednarodni odmev doseženega sporazuma — saj je bil ta sporazum večkrat prikazan kot vzgled, kako je mogoče uresničevati duha helsinške konference — je odvzel še zadnjo možnost, da bi bilo mogoče izpeljati sleherno akcijo, ki bi slonela na protestu proti dokončni sporazumni razmejitvi.
Preveliki so interesi, da bi ti krogi vrgli puško v koruzo. Zato so spremenili geslo, po katerem naj bi bila tržaška pokrajina proglašena za integralno prosto cono, ki bi bila oproščena carine, davka na dodatno vrednost in drugih dajatev. Po mnenju pobudnikov za ustanovitev take cone bi morala i-talijanska država na tak način pomagati Trstu in ne iskati rešitve v sodelovanju z Jugoslavijo. Zato da bi dali akciji večjo težo, so začeli zbirati podpise za zakonski predlog za proglasitev integralne proste cone, ki naj bi ga predložili rimskemu parlamentu . odobritev, kakor določa italijanska ustava.
Sami so bili prepričani, da predlog ne bo sprejet, ker se je parlament pred enim letom že izrekel za drugo rešitev. Ovire, da bi bil predlog sprejet, so še gotovo težak gospodarski položaj v državi, nasprotovanje drugih obmejnih mest, določila EGS in čisto politični razlogi.
Mimo vseh ovir so šli; ker so računali, da bi mnoge ta demago-ška poteza zapeljala, ki bi dati podpis za to. da bi sc zr. nekaj desetin odstotkov življenje pocenilo. Saj vemo. da vsi občani ne gredo kaj prida brskat za političnim ozadjem. Mnogi še niso pozabili, da so levičarske stranke še pred manj kot 15 leti zagovarjale tako rešitev, seveda, v drugačnih razmerah, Podpisi ne bodo s’užili torej zato. da bi si Trst pridobil s posebnimi privilegiji cenejše življenje, ampak edinole zato. da jih bodo pobudniki politično izrabljali za svoje cilje.
S podpisi so začeli maja. toda kampanja je dosegla višek oktobra iti novembra. Danes, pravijo, da jih imajo več kol 50 tisoč, kolikor je po zakonu potrebnih.
Spomladi je podpisovanje dala klavrne rezultate. Ko pa so začeti s propagando brez predsodkov, pri čemer je bil «Il Piccolo» zopet v prvi. vrsti, ki je objavljal članke in intervjuje, tudi s tako vsebino, ki je v diametralnem nasprotju z njegovo usmerjenostjo, se je število podpisov začelo večali. Majhne stranke, tudi take, ki ne spadajo na desno in posamezniki, so v tej podpisni akciji nenadoma odkriti možnost pridobivanja glasov na prihodnjih volitvah, zato so se o-portunistično odločile za podpise in se tako znašle v kaj čudni druščini.
Fašisti se uradno niso izrekli za podpise, so pa pridno podpisovali. Posebno aktivne so bile istrske begunske organizacije, nacionalisti, šovinisti in posamezni desničarski pripadniki strank bivše leve sredine. Radikalci so se s strastjo, ki je zanje značilna, vrgli v ta vrtinec. Liberalna stranka in skrajna levica sla se priključili z nekaterimi pridržki.
Kričeča kampanja za podpis je kazala torej drugačen cilj. kakor pred enim letom, toda politična vsebina je nespremenjena. Ni govora več o mejah in o bivši coni B, temveč je nasprotovanje mešani industrijski prosti coni kol u-stanovi. ki naj bi bila koristna samo za Jugoslavijo. Govor je o skrbi za Kras, ki da ga bo la cona uničila, o ugodnosti, ki bi jih imeti Tržačani z Integralno prosto cono in podobno.
Piccolovi naslovi niso več taki kot smo jih brali pred letom, ampak takile: «Osimo, gre za Kras in ne za meje», ali «Osimo, ekologija je bila pozabljena».
Za višek navideznega kameleonstva je poskrbel eden glavnih organizatorjev celotne akcije, ki je lansko leto odstopil kot tržaški podžupan in izstopil iz socialistične stranke zalo, ker se je izrekel proti sporazumu zaradi meje. Na zborovanju pred tremi tedni pa je izjavil, da zahteva po integralni prosti coni nima. po mnenju iniciatio-
(Nadaljevanje na zadnji straniJ
Danes predložitev zasnove deželnega urbanističnega načrta
Na odbomištvu za načrtovanje in proračun bodo danes predložili zasnovo deželnega urbanističnega načrta. Nadaljnji postopek predvideva osvojitev načrta s strani deželnega odbora, njegovo predložitev ministrstvu za javna dela, njegovo odobritev z odlokom predsednika deželnega odbora in objavo v deželnem u-radnem vestniku. Z današnjim dnem stopijo v veljavo posebne «zaščitne» norme, tako da bodo morale vse občine v Furlaniji-Julijski krajini začasno «zamrzniti» vse akte, ki se nanašajo na prostorsko in urbanistično materijo, ki bi bila v nasprotju z določbami deželnega urbanističnega načrta.
Deželna uprava namerava razviti okrog zasnove o deželnem urbanističnem načrtu široko zamišljeno posvetovanje s socialnimi in političnimi silami Furlanije - Julijske krajine ter na njegovi podlagi sprejeti morebitne popravke in izboljšave. Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Mauro je v tej zvezi naglasil, da novi urbanistični načrt ne bo vsiljen teritorialnim in sociogo-spodarskim strukturam naše dežele, temveč bo politično dejanje, h kateremu morajo prispevati vse sile z deželnega območja. Podobno se je izrazil tudi predsednik deželnega odbora Comelli, ki je dejal, da odpira zasnova deželnega urbanističnega načrta novo fazo najširše odprtosti do prispevkov celotne deželne skupnosti, ki naj dejansko in demokratično sodeluje pri preciziranju osnovnih ciljev deželne razvojne politike ne le kar zadeva prostorsko načrtovanje, temveč tudi vse druge javne dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini.
Na sedežu deželnega odbora bo v petek tiskovna konferenca, na kateri bodo deželni organi orisali časnikarjem tehnično in politično vsebino zasnove urbanističnega načrta.
VOLITVE V DEŽELNO KOMISIJO
Kandidatna lista za slovensko šolo
Sindikat slovenske šole sporazumno z goriškim sindikatom vabi učiteljstvo na osnovnih šolah, naj voli učiteljico Ivano Hrovatin (Stanko), profesorji na nižjih srednjih šolah naj volijo prof. Aleksandra Kriščaka in profesorji na višjih srednjih šolah naj volijo prof. Sama Pahorja. Ivana Hrovatin (Stanka) in Aleksander Kriščak sta bila že v prejšnji poslovni dobi člana deželne komisije za slovensko šolo ter sta se dosledno zavzemala za slovenske šole, Samo Pahor pa ne potrebuje nobenega priporočila. Z njegovo izvolitvijo bodo seje komisije prav gotovo zanimive in morda tudi plodne. Didaktični ravnatelji bodo volili goriškega ravnatelja Milana Brešana (Bresciani), ravnatelji višjih šol pa goriškega ravnatelja Albina Sirka.
Danes odprtje razstave ob 100-letnici slovenskega učiteljišča v Kopru
Narodna in študijska knjižnica v Trstu prireja danes, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Geppa), otvoritev razstave ob 10O-letnici slovenskega učiteljišča v Kopru. Razstava vsebuje knjige, slike učiteljiščnikov, spričevala in odlomke iz raznih časopisov. Z dokumenti prikazuje borbo učiteljiščnikov za boljše študijske pogoje in za to, da bi lahko praznovali 1. maj.
S SEJE GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE
V izčrpni razpravi utemeljena važnost hitre ratifikacije osimskega sporazuma
Za čimbolj konkretno obvezo države glede pravic naše narodnostne skupnosti - Poraz preštevanja na Koroškem pomeni zmago za pozitivno manjšinsko politiko • Odložen občni zbor Zveze
V	ponedeljek se je sestal glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Na dnevnem redu je bilo poročilo o političnem položaju, ki ga je podal predsednik Boris Race. Njegovo poročilo, v katerem se je v prvem delu zadržal pri o-simskem sporazumu pred njegovo ratifikacijo v rimskem parlamentu, objavljamo v. celoti na prvi strani. V kratkem povzetku naj omenimo le osnovno ugotovitev, da predstavlja osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo po eni strani dokončno ureditev mejnih vprašanj med obema državama, po drugi strani pa s svojimi gospodarski:-.! dogovori zgodovinsko priložnost za Trst, da se izvleče iz gospodarske krize in postane primer zglednega sodelovanja med sosednima državama v širšem evropskem in svetovnem kontekstu.
Sporazum so zaradi tega pozdravile vse demokratične sile v Trstu, kar je prišlo do izraza tudi v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu. Naša zveza — je poudaril predsednik Race — pa ga je pozdravila tudi zato, ker «mora z obveznostmi, ki so neločljiv njegov sestavni del, o ravnanju z manjšinami, spraviti v pogon vso zakonodajno mašinerijo, ki bo morala naši narodnostni skupnosti kot celoti zagotoviti nacionalno enakopravnost z italijanskim narodom».
Proti sporazumu so nastopile tiste sile, ki so vedno nasprotovale in tudi danes nasprotujejo dobrim odnosom med sosednima državama in katerim so nerešena vprašanja vedno služila za pogrevanje nacionalističnih, šovinističnih in iredentističnih stališč. Vse svoje sile so usmerile v to, da bi z raznimi pobudami, kot je tista o «integralni prosti coni» kot protiutež «industrijski prosti coni na Krasu», preprečile ratifikacijo osimskega sporazuma v njegovi celoti.
«Menimo — je zaključil svoja izvajanja predsednik Race — da bi bilo škodljivo in samo v korist desnice, če bi se ratifikacija zavlekla.»
V	drugem delu se je predsednik Race dotaknil preštevanja koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji ali bolje bojkota, ki so ga koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati z uspehom izvedli proti preštevanju. Race je dejal, da je SKGZ takoj po prvih vesteh o uspehu bojkota, poslala obema o-s’-ednjima organizacijama koroških Slovencev brzojavko, v kateri jima je izrazila svoje zadovoljstvo nad uspehom kot zgovorno potrdilo, kaj lahko manjšina doseže z borbenostjo tudi proti tako široko organizirani akciji, kakršno je bilo preštevanje. Polom preštevanja pomeni poraz nacionalistične politike na Koroškem in postavlja tudi vpraš-ljivost zakonov, ki jih je sprejel avstrijski parlament o manjšinah in ki so ga manjšinske organizacije odklonile kot nesprejemljivo osnovo, skupno s preštevanjem, za reševanje manjšinskih vprašanj.
Zmaga koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov pomeni zmago za pozitivno manjšinsko politiko, kajti če bi preštevanje uspelo, bi to imelo negativne posledice tudi pri nas. Neuspeh preštevanja pomeni namreč poraz načela zaščite posameznika, ki je dejansko usmerje-
................................................
USPELA 4-URNA STAVKA V INDUSTRIJI
ZA SPREMEMBO VLADNIH UKREPOV IN ZAŠČITO DELOVNIH MEST
V ponedeljek In včeraj tudi stavka občinskega osebja
Kot po vsej državi, je bila včeraj tudi v Trstu 4-urna stavka v industrijskem sektorju, v ponedeljek in včeraj pa so stavkali tudi občinski uslužbenci in nameščenci. Namen stavke, ki so jo oklicali vsedržavni sindikati CGIL, CISL in UIL, je doseči spremembo vladnih ukrepov in zaščititi delovna mesta (v Trstu pri podjetjih Calza Bloch, Dreher in SIRT — ex Vetrobel).
Stavka, ki je popolnoma uspela, je bila razčlenjena, in sicer dve uri dopoldne s sindikalnimi zborovanji ter dve uri popoldne pred zaključkom. V vseh večjih obratih so bila zborovanja, na katerih so delavci in sindikalni predstavniki razpravljali o splošnih in specifičnih vprašanjih.
Zborovanje na enotnem sindikalnem sedežu pri Domju je odprl član osrednjega vodstva sindikalne konfederacije Giovanni Bon, ki je orisal sedanji položaj v državi ter obrazložil, zakaj je treba nadaljevati sindikalni boj z vso odločnostjo. Vedno bolj prihajajo namreč do izraza poskusi vlade in industrijcev, da bi sindikate potisnili v podrejeni položaj. Omenil je srečanja z vlado in pogajanja ter pripomnil, da mora vlada spremeniti svoje sedanje izbire glede gospodarske politike za premostitev krize, da se mora čimprej obnoviti delovna pogodba zr nameščence v javnih u-stanovah in da sindikati zavračajo spreminjanje draginjske doklade.
Delavci so izvajanja sindikalnega predstavnika poslušali zelo pozorno in odobravali, poudarili pa so, da sindikalna vodstva ne smejo sprejemati nobenih obveznosti, ne da bi se prej posvetovali z delavci v tovarnah.
Včeraj so zborovali tudi delavci ▼ podjetju «Calza Bloch», ki je v stečajnem stanju. Vse kaže. da bo
rok stečaja, ki je zapadel včeraj, podaljšan za nadaljnje tri mesece, da bi se medtem našla primerna rešitev. Delavci so na včerajšnjem zborovanju poudarili, da se s tem strinjajo, toda zahtevajo jamstva, da bodo v prihodnjih treh mesecih pristojni organi našli primemo rešitev, kar za tržaško tovarno ne bi bilo tako težavno, saj ima najmodernejše naprave in stroje.
Nič novega ni na vidiku za bivšo pivovarno Dreher, ki ne obratuje več, lastniki pa čakajo na regulacijski načrt, da bodo zemljišča prodali in z izkupičkom nekje drugje postavili drugačen obrat.
Nekaj novega je za podjetje SIRT (ex Vetrobel), kateremu so kreditni zavodi dodelili finansiranje v znesku 13 milijard lir, da se preobrat preusmeri na novo proizvodnjo na področju železarstva.
Zaradi stavke občinskega osebja je bilo na občini in v raznih občinskih uradih pravo mrtvilo v ponedeljek in včeraj. Stavkali so tudi mestni redarji in delavci podjetja za smetarsko službo. Zato ni nihče odvažal smeti in odpadkov, mestni promet pa se je odvijal brez nadzorstva mestnih redarjev. Na svoj račun so tokrat prišli avtomobilisti, ki niso plačali globe in jim niso odpeljali avtomobila, če so parkirali na prepovedanem kraju. Kljub temu, in čeprav je bilo te dni veliko jugoslovanskih avtomobilistov, ni bilo večjih zastojev in zapletljajev v prometu, ker so avtomatično delovali semafori, šoferji so bili bolj previdni, pešci pa disciplinirani.
Rajonska konzulta za Rojan - Greto in Barkovlje, ki bi se morala sestati v ponedeljek, se bo zaradi stavke sestala drevi, občinskim u-službencem pa izraža vso svojo solidarnost.
na k asimilaciji. Narodnostno skupnost je treba jemati kot celoto in zato je zadostna že sama ugotovitev njene prisotnosti neglede na njeno število.
Glavni odbor SKGZ — je poudaril Race — zato pošilja tudi s svoje seje pozdrav koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom in čestitke, ker so s svojim odločnim nastopom in uspehom prispevali k uveljavljanju naprednega in modernega načela v manjšinski politiki.
Poročilu predsednika Borisa Ra-ceta je sledila izčrpna razprava, v katero so s tehtnimi prispevki posegli številni prisotni. Razprava, v kateri je prišla do izraza pozitivna ocena sporazuma v njegovi celoti in nujnost, da pride do njegove čimprejšnje ratifikacije v rimskem parlamentu, je opozorila še posebej na potrebo, da se v okviru sporazuma samega s pomočjo vseh naprednih sil doseže čimbolj konkretna obveza italijanske države glede pravic naše narodnostne skupnosti in njeno globalno zaščito, prav tako pa je opozorila tudi na potrebo, da se po ratifikaciji brez odlašanja pristopi k izvajanju sporazuma z neposrednim sodelovanjem krajevnih gospodarskih in družbenih dejavnikov.
V	povzetku razprave je bilo še ugotovljeno, da je proti sporazumu samo desnica v Trstu in v Italiji, to je krogi, ki ne marajo sodelovanja z jugoslovanskim zaledjem pri reševanju gospodarskih problemov Trsta in ki se ne morejo pomiriti z dokončno ureditvijo meje med obema državama. Prav tako pa je bilo poudarjeno tudi stališče, da bomo morali biti narodnostna skupnost aktivno prisotni tako pri uresničevanju proste industrijske cone na Krasu, kot pri vseh drugih gospodarskih pobudah in da se bomo morali v ta namen oborožiti z vsemi potrebnimi argumenti in sprožiti široko aktivnost.
V	drug’ točki dnevnega reda je glavni odbor razpravljal o občnem zboru SKGZ in na predlog izvršnega odbora soglasno sklenil, da se občni zbor, najavljen za 12. december, odloži na kasnejši čas glede na dejstvo, da bo ratifikacija sporazuma nudila naši osrednji manjšinski organizaciji ne le priložnost za jasno analizo, marveč in predvsem priložnost za jasne cilje in zelo konkretne naloge v bodočnosti. Glavni odbor je nato razpravljal še o nekaterih spremembah statuta, podrobnejšo razpravo o tem pa bo nadaljeval s posameznimi članicami.
V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
Številna udeležba na reviji cerkvenih pevskih zborov
Nastopilo je dvanajst zborov, med katerimi tudi «Rečan» iz Beneške Slovenije . Zorko Harej o pomenu revije
V Kulturnem domu je bila v nedeljo popoldne tradicionalna revija pevskih zborov, ki jo prireja vsako leto ob tem času Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Ob veliki u-deležbi občinstva, med katerimi so bili tudi konzul SFRJ Kovačič, predstavnik Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije Lotrič, deželni svetovalec dr. Štoka ter predstavniki raznih organizacij s Tržaškega, se je letos predstavilo dvanajst zborov. Med temi je bil posebno drag gost mešani zbor «Rečan» iz Ljes v Beneški Sloveniji, ki ga je občinstvo sprejelo z veliko toplino in navdušenjem. Kot gost je nastopil tudi zbor «Brda» iz Krmi-na - Plešivega.
Takšna srečanja so vselej najboljša priložnost za preverjanje živahnosti in zakoreninjenosti zborovske dejavnosti predvsem v naših narodnostno ogroženih krajih ter obenem priložnost za ugotavljanje razvoja zborovske tehnike. O tem je na začetku nedeljskega sporeda spregovoril predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Zorko Harej, ki je med drugim ugotavljal, da današnjo družba ne vrednoti naporov pevovodij, tako kot bi jih morala. Starejši počasi uhajajo, v zameno pa ni dovolj dotoka mlajših. Predsednik Zveze je nato podčrtal narodnostni pomen zborovskega petja, v katerem se o-draža duša naroda in njegovi ohi-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiii umi iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii imi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiia
VPRAŠANJE V DEŽELNEM SVETU
Na čelo kmetijskega nadzorništva imenovati slovenskega človeka!
Znanje slovenščine je potrebno tudi pri vodstvu gozdarske ustanove PSI, KPI in SSk nezadovoljne z argumenti odbornika Del Gobba
Odbornik za kmetijstvo Del Gobbo je včeraj v deželni skupščini odgovoril na vprašanja o imenovanju strokovnjakov veščih slovenskega jezika na čelo tržaškega pokrajinskega nadzorništva in nadzorništva za gozdarstvo. Vprašanja so pred časom vložili svetovalci Zanfagnini in Ermano (PSI), Colli, Lovri ha, Mo-schioni in Bettoli (KPI) ter Štoka (Slovenska skupnost), ki so v tej zvezi poudarili nujnost, da pridejo na vodilna mesta omenjenih ustanov, ki so vsak dan v neposrednem stiku š kmetóvàlti H' tržaške pokrajine, strokovnjaki vešči slovenskega jezika, saj so kmetje z našega področja v ogromni večini'Slovenci.
Pri kmetijskem nadzorništvu je predsedniško mesto prosto že od 1. januarja, ori nadzorništvu za gozdove pa od začetka oktobra letošnjega leta. Zahteva, da se na čelo o-menjenih ustanov imenujeta strokovnjaka slovenskega jezika, ki jo je od vsega začetka postavila Kmečka zveza, enotno podpirajo zainteresirane občine, tržaška pokrajinska uprava, sindikalna zveza CGIL - CI SL - UIL in druge demokratične organizacije /, našega področja. Ne-poznanje slovenščine pri vodilnih organih obeh nadzomištev — so v svojih vprašanjih poudarili svetovalci — je v nasprotju s členom 3 deželnega statuta, hkrati s tem pa močno ovira delovanje omenjenih ustanov, saj je slovenskim kmetovalcem onemogočeno, da bi v svojih stikih z njunimi predstavniki izražali svoje želje in potrebe v lastnem materinem jeziku.
Odbornik Dei Gobbo je v odgovoru dejal, da si deželna uprava ves čas prizadeva, da bi zagotovila redno in zadovoljivo poslovanje kmetijskega in gozdarskega nadzorništva v Trstu. Pri obeh ustanovah — je nadaljeval — so nameščeni tudi uradniki, ki obvladajo slovenski jezik in ki torej omogočajo učinkovite stike s slovenskimi kmetovalci. Kar zadeva vodilna mesta obeh ustanov, je še pristavil Del Gobbo, je deželni odbor dolžan upoštevati določbe zakona štev. 48 z dne 5. avgusta 1975 o deželnem osebju. Na taka mesta mora deželna uprava po zakonu i-menovati funkcionarje, ki so dosegli vodilno službeno stopnjo, kakršnih pa trenutno ni na razpolago.
Deželni odbor si pridržuje pravico, je zaključil Del Gobbo, da ponovno vzame v pretres to vprašanje, ka-
DRLIGE VESTI NA ZADNJI STRANI
kor hitro bodo na voljo vodilni kadri z ustrezno strokovno izobrazbo in z znanjem slovenskega jezika.
Svetovalci Coli: za KPI, Zanfagnini za PSI m Štoka za Slovensko skupnost so izrazili svoje nezadovoljstvo z odgovorom. Colli je naglasil, da nihče :ie zahteva, naj bi deželni organi ne spoštovali ustreznih zakonskih določb, da pa je treba kljub temu čim prej poskrbeti za redno
Učiteljski zbor in ravnateljstvo Gldsbene mdtitiè čestitata'
KLAVDIJU FURLANU
za■. uspešno opravljeni diplomski izpit iz harmonike na šoli Glasbene matice.
Dne 30. novembra 1976 je na visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu diplomirala z odliko
JADRANA GABROVEC Čestitamo.
ŠK Kras iskreno čestita pevovodji
JANKU OBADU ob 70-letnici rojstva.
delovanje obeh nadzorništev, in sicer v smislu zahteve slovenskih in drugih demokratičnih organizacij z našega področja. Zanfagnini je naglasil, da gre pri tem za vprašanje, ki terja predvsem političen in ne tehničen odgovor, oziroma interloku-toren odgovor, ki se sklicuje na težave tehnične narave. Svoje neza-dovoljstvo je poudaril tudi svetovalec Slovenske skupnosti Štoka, ki je v svojem posegu naglasil, da gre pri tem za širši problem, saj se slovenski ljudje znajdejo pred podobnimi težavami v svojih stikih tudi z drugimi ustanovami, tako na primer s funkcionarji zemljeknjižnega urada v Trstu.
• V Vidmu bo danes deželno zborovanje delegatov in sindikalnih predstavnikov CGIL, CISL in UIL, ki bodo razpravljali o nalogah sindikata za obnovo in poživitev gospodarstva v Furlaniji-Julijski krajini. Tajništva vsedržavne enotne konfederacije bo zastopal Giorgio Benvenuto.
0 Poslanci KD Belci, Fioret, San-tuz in Marocco so vložili v parlamentu zakonski predlog za finansiranje gradnje novega tržaškega vodovoda od Štivana do Soče. Zakonski predlog predvideva izdatek 12 milijard lir, po tri milijarde letno v štiri-letju 1977-1980.
čaji, istočasno pa tudi družbeni pomen, saj se pevci med petjem čutijo eno in v tem izginjajo pregrade med njimi. Zaključil je z mislijo, da bi bilo treba spodbuditi delo skladateljev ter pesnikov in s tem obogatiti našo pevsko zakladnico. Sama Zveza je v tem pogledu pobudnik izdaje zbirke trinajstih ljudskih napevov, ki jih je zbral in priredil Ubald Vrabec.
Poleg že omenjenih zborov iz Ljes in Plešivega, ki ju vodita Anton Qualizza in Zdravko Klanjščak, so na nedeljski reviji nastopili še zbor iz Rojana pod vodstvom Humberta Mamola, zbor iz Bazovice, ki ga vodi Zorko Harej, zbor iz Mačkolj pod vodstvom Cvetka Marca, dekliški zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča, zbor z Opčin pod vodstvom Janka Bana, zbor Fantje izpod Grmade, ki ga vodi Ivo Kralj, zbor iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa, zbor od Sv. Ivana pod vodstvom Nade Žerjal, ki je še enkrat dokazal, da ga lahko uvrstimo med najboljše zbore v zamejstvu, zbor «Majnik» iz Zgonika pod vodstvom Hermana Antoniča ter zbor iz skednja, ki ga vodi Dušan Jakomin.
Obvestilo INAM
Generalno ravnateljstvo INAM je sporočilo pokrajinskima sedežema v Trstu in Gorici, da se lahko pri INAM zavarovani bolniki poslužujejo katerekoli lekarne in ne več samo tistih, ki so last ustanove. Zakon namreč predvideva, da se lahko vsak državljan poslužuje lekarne, ki mu najbolj ustreza.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA
LJUDSKEGA GLEDALIŠČA
IZ CELJA
V počastitev stoletnice pisateljevega rojstva
IVAN CANKAR
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
farsa v treh dejanjih
Scena
in kostumi Meta Hočevarjeva Lektor	Majda Križajeva
Režija	MILE KORUN
Danes, 1. decembra ob 20.30 abonma red D — mladinski v sredo in abonma red E — mladinski v četrtek.
Jutri, 2. decembra, ob 16. uri abonma red H.
V	petek, 3. decembra, ob 16. uri abonma red I.
V	petek, 3. decembra, ob 20.30 abonma red A — premierski.
V	soboto, 4. decembra, ob 20.30 abonma red B — prva soboto po premieri in abonma red F — druga sobota po primieri.
V	nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri abonma red C — prva nedelja po premieri in abonma red G — okoliški.
«iiiliiliiiiiiiiiniiiiiHiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ut im ni m" i|r,,|i,ll,,III,'l>iiMiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiimiiftiuiij(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO ENOMESEČNEM REMONTU IN LEPŠANJU V LADJEDELNICI SV. MARKA
«Istra» - ponos jugoslovanske «bele flote» odplula včeraj iz Trsta na Karibsko morje
Na pot se je podala s 180 nemškimi turisti • S križarjenja se bo vrnila sredi marca in je razprodana za vse prihodnje leto ■ Člani gen. konzulata in naš urednik pred odhodom gostje kapitana Konjuha
Po enomesečnem remontu in «lepšanju» v tržaški ladjedelnici Sv. Marka je včeraj pristala ob pomolu glavne Pomorske postaje potniška ladja «Istra» reške družbe «Jadroli-nija», ki jo izletniki Primorskega dnevnika zelo dobro poznajo, saj so bili z njo na križarjenju do Tunisa in Pireja ter ob dalmatinski obali. «Istra» — ponos jugoslovanske «bele flote», je namreč popoldne začela vkrcavati kakih 180 zahodnonemških turistov, okrog 19. ure pa je dvignila sidro in odplula naravnost proti Mal-
ti, od koder bo nadaljevala vožnjo skozi Gibraltar ter mimo Madere, Portorica, Nassaue na Bermudih do Miamija na Floridi. Potem bo ostala do sredine marca v Karibskem morju, kjer bo opravljala križarjenja za ameriško turistično podjetje «Elkin Tours» med Florido in Severnimi Antili.
Pred odhodom ladje je kapitan tov. Konjuh povabil na krov člane jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu z generalnim konzulom Ivanom Renkom na čelu in predstav-
Kapitan «Istre» tov. Konjuh s svojimi gosti
nika Primorskega dnevnika in jih zadržal v tovariški družbi z znano dalmatinsko gostoljubnostjo. Kapitan, simpatični znanec naših izletnikov, je našega urednika naprosil, naj preko časopisa sporoči njegov pozdrav vsem udeležencem križarjenja do Grčije pred dvema letoma in pri tem izrecno poudaril, da mu je potovanje z nami ostalo v najlepšem spomina predvsem zaradi sproščenosti in simpatičnosti naših ljudi. Žal mu je, da prihodnje leto ne bomo mogli biti njegovi gostje na ponosni «Istri», ker je ladja razprodana za vso sezono od prihodnje pomladi do pozne jeseni, ko bo križarila po Sredozemlju v glavnem z nemškimi, angleškimi in drugimi turisti.
Prav gotovo jo bomo takrat lahko spet pozdravili, ko bo vsa bela in elegantna pristala v našem pristanišču in sprejemala na krov inozemske turiste, pri katerih uživa jugoslovanska potniška mornarica izjemen ugled ne samo zaradi prijaznosti osebja in vzorne postrežbe, pač pa tudi zaradi priznane sposobnosti dalmatinskih pomorščakov.
Ob slovesu je generalni konzul SFRJ Ivan Renko kapitanu Konjuhu in njegovi posadki čestital k državnemu prazniku in jim zaželel srečno plovbo čez Atlantik in po Karibskem morju. Seveda smo enako željo izrekli komandantu ladje, komisarju Danetu Belaku in vsej posadki tudi v imenu naših izletnikov in ob tem izrazili upanje, da nam bo pač kdaj kasneje spet dano preživeti teden dni na «Istri» ter podoživljati nepozabne dneve s križarjenja v preteklosti.
Tajništvo SSk o deželnem urbanističnem načrtu
Občinske uprave ter deželni svetovalci so te dni prejeli v pogled novi deželni urbanistični načrt, ki ga je izdelalo deželno odbomištvo za programacijo in prostorsko na črtovanje. Obenem je dežela objavila na celotnem območju dežele Furlanije-Julijske krajine lepake, s katerimi obvešča prebivalstvo, da bo s 1. decembrom deponiran omenjeni načrt v pristojnih deželnih uradih.
S tem se je dejansko začel postopek za dokončno odobritev deželnega splošnega regulacijskega načrta.
S tem v zvezi je deželno tajništvo Slovenske skupnosti ponovno proučilo celotno problematiko okrog deželnega regulacijskega načrta in potrdilo svoje odklonilno stališče do njega, ki ga je že zavzelo po svojih predstavnikih v deželnem svetu in v deželni ekonomsko-socialni komisiji ob priložnosti razprave leta 1972.
Slovenska skupnost ugotavlja, da se ni deželni odbor žal predhodno posvetoval s pristojnimi organi in vprašal za mnenje dežlno urbanistično komisijo, kot je to po zakonu predvideno, preden je deponiral o-menjeni deželni urbanistični načrt. Zaradi tega si je Slovenska skupnost pridržala pravico nadaljnje akcije, posebej zato, ker bi ta načrt, če bo v tej obliki in razsežnosti sprejet, povzročil slovenskemu prebivalstvu v deželi Furlaniji-Julijski krajini ogromno gospodarsko iti narodnostno škodo. Med drugim bodo po tem deželnem načrtu costale velike površine slovenskega o-zemlja in slovenskih naselij naravni parki, v katerih bi bil dejansko o-nemogočen vsakršen normalen razvoj ter dejavnost prebivalstva. Po deželnem zakonu iz leta 1968 in 1972 bodo za te naravne parke izdelali podrobne načrte organi, v katerih ne bodo prizadete občinske uprave imele odločujoče besede. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da bodo zemljišča v teh naravnih parkih po imenovanih zakonih podvržena tudi razlastitvam.
Po tem deželnem načrtu bo o-zemlje kraških rezervatov (zakon Belci), ki so del teh naravnih parkov, že s 1. decembrom zaščiteno. S tem je tudi ogrožena gradnja zadružne mlekarne v repentabrski občini ter normalen razvoj zadružnega hleva v devinsko-nabrežinski občini.
V zvezi z vsem tem si deželno tajništvo Slovenske skupnosti pridržuje vsakršen nadaljnji korak v obrambo zakonitih pravic ter narodnostnih in ekonomskih koristi slovenske narodnostne skupnosti, ki jo ta deželni načrt tako hudo ogroža.
OR
GLASBENA MATICA Sezona 1976-77 Tretji abonmajski koncert
Jutri, 2. decembra 1976, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trst«
KOMORNI ZBOR RTV — LJUBLJANA
Dirigent: MARKO MUNIH Skladatelji:
Pahor, Škerjanc, Ukmar, Jež, Srebotnjak, Morley (angleški madrigali), Brahms in Bartok.
Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Lil. R. Manna 29, tel. 418 605) m eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
prireja
RAZSTAVO OB 100-LETNICI SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V KOPRU
Otvoritev danes, 1. decembra 1976, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9.
Razstava bo na ogled do vključno 6. decembra t.l., vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, L decembra
MARIJAN
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.57. — Luna vzide ob 13.40 in zatone ob 2.07. Jutri, ČETRTEK. 2. decembra BLANKA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,3 stopinje, najnižja 9, ob 19. uri 10, zračni pritisk 1016.8 mb pada, vlaga 82-odstotna, brez vetra, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,6 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sormino 4; Inam - AI Cedro, Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure; telet št 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel. 226-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se-slian: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Slovenska prosvetna zveza Koordinacijski odbor kulturnih diuštev Benečije
MLADI
ZA BENEČIJO
Mladinska revija v solidarnosti z beneškimi Slovenci.
V sredo, 8. decembra 1976, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
* * »
Izkupiček predstave za prizadete po potresu v Beneški Sloveniji.
liiaikd knfigabna
prireja razstave knjig in plošč:
Danes. 1.. in jutri, 2. decembra, v društvenih prostorih PD «Slovenec» v
BORŠTU od 17. do 20. ure
V petek, 3., in soboto, 4. decembra, v društvenih prostorih PD «V. Vodnik» v
DOLINI od 17. do 20. ure
PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN GRBEC»
V ŠKEDNJU
priredi od danes, 1., do nedelje, 5. decembra, tradicionalno
RAZSTAVO KNJIG
Razstavo bodo odprli danes, 1. XII., ob 17. uri z nastopom narečne pesnice MARIJE MIJOT, ki bo pripovedovala svoje otroške pesmi škedenjski mladeži.
Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure.
V petek, 3. decembra, ob 20. uri bo v okviru razstave literarni večer mladega pesnika BORISA PANGERCA.
Prosveta
SPD «TABOR» — Opčine vabi v Prosvetni dom na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč v petek, 3.12., in v soboto. 4.12., od 16. do 19. ure, ter v nedeljo, 5.12., od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
PD Kraški dom — Repentahor prireja razstavo in prodajo knjig v dvorani občinske kopalnice v Repnu vsak dan do 4. decembra od 18. do 20. ure.
Kino
Ariston Danes počitek. Jutri: 16.30 «Le due sorelle». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30—22.15 «Contestazione generale». Barvni film. Igrajo A. Sordi, N. Manfredi in V. Gassman.
Nazionale 15.30 «Immagine allo specchio»,.- Liv.JUllman. Režiser Ingmar Bergman. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «L’eredità Ferramenti». Dominique Sanda, Fabio Testi in Anthony Quinn. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Leniče 16.00 «Il corsaro della Giamai-ca». Robert Shaw in Peter Boyle.
Excelsior 16.00 «Lo sparviero». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Eden 15.00-17.20-19.40-22.15 «L’innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15 00 «L’innocente» Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Mister Klein». Alain Delon. Barvni film.
Capitol 16.30 «Classe mista». Barvni film. Igra D. Lassander. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Da mezzogiorno all® tre». Charles Bronson
Moderno 16.30 «Drum, l’ultimo man-dingo». Ken Norton. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Reportage di giovani modelle in un atelier svedese». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Quaranta gradi all’ombra del lenzuolo». B. Buchet, E. Montesano. S. Rome. Barvni film-Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Le mele marce». Barvni film. Igrata Peter Fonda in W. Holden. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Ideale 16.00 «L’uomo di Saint Germani». Barvni film.
Abbazia 16.00 «Doppia taglia per Mi-nesota Stinky». Barvni film. Igra" ta K. Kinski in G. Mitchell.
Radio Revija znanstvenofantastičnih
filmov. 16.00 «Mattatoio cinque»-
Astra 16.30 «Il figlio di Zorro». Barvni film. Igrata Robert Widmark in William Berger.
Volta 16.00 «Silvestro gatto raalde-slro». Barvni risani film.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Štefanije Pirc daruje Danilo Lupine z družino 10.000 lir za ŠD Kras.
Ob 15. obletnici smrtni nepozabnega očeta daruje družina Birsa 5.000 za Dijaško matico.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Lidije Krasne roj. Žafran
se iskreno zahvaljujemo č.g- žuP" niku ter vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili pokojnico na zadnji poti.
Družine Krasna, Kuret in Giordano
Ricmanje, 1. decembra 1976

NA BREGU,'r OB MORJU POD RODNO DOMAČO VASJO»
V nedeljo odkrili spominsko ploščo nabrežinskemu pesniku Igu Grudnu
Nastop moškega pevskega zbora Igo Gruden pod vodstvom Sergija Radoviča Dijakinji Tatjana Rojc in Patricija Terčič orisali pesnikovo življenje in delo
Slovenski primorski človek je že od nekdaj navezan na morje, ki je pomenilo zanj ne le okno v svet, ampak ,tudi najosnovnejši vir življenja, dopolnilo k tistemu, kar mu revna kraška zemlja ni mogla dati. Kontovelski, kriški, tunkovljan-ski, nabrežinski in devinski ribiči so tako postali sestavni del slovenskega življa na Tržaškem, in so danes — tistih nekaj, kolikor jih je še ostalo — eden izmed simbolov naše prisotnosti v teh krajih. V Nabrežini pa se je v zadnjem stoletju tema dvema* stvarnostima, kmečki in ribiški, pridružilo še kamnarstvo. Vas se je razvijala v težkih pobojih: ribolov in kmetijstvo od nekdaj nista bila kdove kako donosna poklica, kamnarji pa so se morali v težkem sindikalnem boju potegovati za svoje pravice. Tudi tukaj je razvoj kamnarske industrije predstavljal izkoriščanje delavcev in obogatitev gospodarjev. Z nastopom fašizma pa so se razmere še poslabšale.
Ta motivika se v poeziji nabre-žinskega rojaka Iga Grudna prepleta s strahotami vojne in z ljubeznijo do domačega kraja, še predvsem pa do morja. In prav «na bregu, ob morju pod rodno domačo vasjo», kot je pesnik z ljubeznijo zapisal, so v nedeljo odkrili spominsko ploščo, ki jo je postavilo prosvetno društvo «Igo Gruden». Čeprav skromna, je ta spominska plošča pomemben spomenik, ki bo bodočim pričal o prisotnosti slovenskega življa v teh krajih, o tem, da je bila nekoč vsa obala, od Trsta do Devina, slovenska. To izpričujejo tudi Grudnovi verzi, ki so vklesani v ploščo:
Naj kdor koli kdaj te vpraša
kdo živi va zemlji tej,
vedi: zemlja je ta naša,
tvoji dedi spijo v njej,
zanjo, bori se naprej!
Nedeljska svečanost, ki so ji. prisostvovali številni domačini, med predstavniki oblasti pa smo opazili župana Albina Škerka, didaktičnega ravnatelja Tavčarja, ravnateljico nižje srednje šole «Igo Gruden» prof. Antoninijevo in nekatere občinske svetovalce, se je pričela s kratkim nagovorom predsednika domačega društva Sava Ušaja, ki je med drugim naglasil, da predaja društvo to ploščo v varstvo mladiri rodovom, ki jo bodo nedvomno znali ceniti in čuvati. Moški pevski. zbor «Igo Gruden» pod vodstvom Sergija Radoviča je zapel «Kosec koso brusi», nato pa sta dijakinji Tatjana Rojc in Patricija Terčič z orisom življenja in dela Iga Grudna ter z recitacijo nekaterih poezij predstavila pesnikov lik občinstvu. Naglasiti pa je treba, da je bil tako izbor pesmi kot tudi spremno besedilo izredno lepo podan ter je tudi poslušalcu, ki bi pesnika ne poznal, dovolj nazorno prikazal njegovo zvestobo svoji zemlji in skrb za usodo tlačenega naroda v slovenskem Primorju. Svečanost se je zaključila z odkritjem plošče — odkril jo je vnuk pesnikovega brata Aleks Gruden — in s pesmijo «Nabrežina» na Grudnovo besedilo, ki jo je pevski zbor ubrano in občuteno zapel.
TV oddaja o TPPZ
Včeraj sta ljubljanska in koprska televizija uvrstili v svoj spored oddajo o Tržaškem partizanskem pevskem zboru z naslovom Partizanska balada. Člani Partizanskega zbora in dirigent Oskar Kjuder so obrazložili pomen zbora in govorili o njegovi sestavi in programu. Poudarili so, da zbor ohranja spomin na partizansko osvobodilno borbo jugoslovanskih in drugih narodov. Poleg tega sledi zbor osvobodilne-1Jlu boju še danes zatiranih narodov (Južna Amerika, Španija) in budi narodno zavest Slovencev, ki živijo v Italiji. V svoj program je torej sprejel partizanske in uporniške slovenskega, italijanskega, čilskega in drugih narodov.
..Zbor so snemali v različnih kra-Ph: na Trgu Unità, na kraški planoti, v tržaških okoliških vaseh, v Pristanišču na ladji, tako da je jum podčrtal vsebino in melodijo pesmi Med pesmi in slike o zboru so vpletli tudi fotografije in odlom-e j umov iz druge svetovne vojne. Pomemben del filma je bil tisti, l Prikazuje gostovanje Partizan-ega zbora v škocijanu na Koroš-em ln to dk pred zloglasnim ugo-
tavljanjem manjšin, ki ga je izvedla avstrijska vlada. Program, ki je trajal nekaj več kot štirideset minut, je režiral Mirko Pribela.
Pozornost, ki jo je slovenska televizija pokazala do Tržaškega partizanskega zbora z včerajšnjo oddajo, je brez dvoma priznanje pevcem in vsem, ki zboru omogočajo tako plodno in pomembno delo.
V Borštu predavanje o vinogradništvu
Danes ob 18. uri bo v srenjski dvorani v Borštu zanimivo predavanje o vinogradništvu. Izvedenec Milan Sirk bo, poleg obravnave načina obdelave trte in kar je s tem v zvezi, lahko objasnil brežanskim kmetom vsak dvom in problem, ki ga imajo z delom na njivi.
Upajmo, da se bodo naši vinogradniki udeležili večera v polnem številu in potrdili pravo pot, ki jo uprava dolinske občine že vrsto let ubira z željo, da bi še povzdignila kvaliteto in pristnost domače vinske kapljice.
Čez dva tedna bo v istem prosto-
ru ob 18. uri zanimivo predavanje inž. Zvonimira Simčiča o kletarstvu.
Razstave knjig in plošč v Bregu
V času miklavževanja prireja Tržaška knjigarna razstavo knjig in plošč po vaseh Brega. To je vsekakor hvale vredna pobudo, saj je marsikomu težko v mestno knjigarno, zato pa take razstave na podeželju doživijo precejšen uspeh.
Za nami sta razstavi v Prebene-gu in Mačkoljah, pravkar pa se je zaključila v Ricmanjih’ vse so bile deležne velikega obiska mladine, saj je večinoma knjig namenjena njim, od slikanic pa do mladinskih romanov. Danes in jutri bo razstava v srenjski hiši v Borštu, v petek in soboto pa se bo prodaja knjig in plošč zaključila v društvenih prostorih v Dolini.
Ob Miklavžu, ko se otroke obdaruje z vsemogočimi igračami, bi bilo pametno, da pomislimo tudi na koristno igračo — to je knjigo. Starši pohitite!
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiuiiiiiim
Govor odv. Battella na procesu o petoveljskem atentatu
«PRIZIVNA RAZPRAVA IZKLJUČUJE VSAKRŠNO KRIVDO OBTOŽENCEV»
Odv. Maniacco je v deseturnem govoru razčlenil izjave vseh prič
ta dejstva pa slišimo odgovore, da so zagovorniki komunisti in da so kot taki proti inštitucijam, torej proti karabinjerjem,» je naglasil odv. Battello in nadaljeval:
' «To ni res. Prav naša zavzetost za to, da odkrijejo resnične krivce priča o tem, koliko so nam pri srcu inštitucije. Samo s tem, da kaznujemo resnične atentatorje, bomo zadostili pravici in bomo izpolnili svojo dolžnost. Mi smo nakazali nekatere hipoteze, čeprav je to presegalo našo dolžnost. Po drugi strani pa državni tožilec vztraja pri svojih trditvah, čeprav bi bila njegova dolžnost, da preveri naše trditve in poskrbi za to, da odkrijejo atentatorje. Tožilec, je naglasil odv. Battello, «pa govori o nekem Cic-cuttiniju, kot da ne bi bil znani Ciccuttini, ki ga je prav ta sodni zbor obsodil na visoko kazen zaradi poskusa preusmeritve letala na ron-škem letališču.» Zagovornik je še dodal, da ni nihče preveril dejavnosti desničarskih skrajnežev in da je še celo po preusmeritvi letala polk. Mingarelli dejal, da gre za običajno pobalinsko dejanje, ki nima nobenega političnega ozadja.
Kar zadeva prizivno razpravo, je bil. odv. Battello zelo kratek, a tudi zelo kategoričen. Dejal je, da je prvostopenjsko sodišče oprostilo obtožence zaradi pomanjkanja dokazov, prizivno sodišče pa je hotelo z zaslišanjem dodatnih prič in z dodatno primerjavo registracije anonimnega telefonskega poziva z glasovi obtožencev, preveriti nekatere indice. «Prav pri tem pa je treba poudariti, da je bil ves ta trud koristen, ker smo v vseh primerih ugotovili, kako ničeva je obtožnica. To velja tako za fonično preiskavo, kot za zaslišanje švicarskih policistov, za ugotovitev prehodov tovornjakov čez italijansko - švicarsko mejo, in za zaslišanje dodatnih prič Cintijeve in Drusiana. Po vsem tem ni mogoča nobena drugačna odločitev kot popolna oprostitev vseh obtožencev,» je zaključil svoj poseg odv. Battello.
Včeraj je tudi zaključil govor odv. Maniacco, ki je govoril že v petek in v ponedeljek. V več kot desetih urah je odv. Maniacco razčlenil izjave vseh prič in posamezne točke preiskave, ob koncu pa je tudi on zahteval popolno oprostitev za obtoženca Budicina in Resena, ki ju zagovarja. Danes bo govoril zadnji zagovornik, odv. De Luca iz Verone.
b. br.
Odv. Nereo Battello
Goriški odvetnik Nereo Battello je na včerajšnji razpravi proti obtožencem petoveljskega atentata natančno razčlenil ozadje preiskave, prvostopenjskega in prizivnega procesa ter zahteval oprostitev vseh obtožencev, ker niso zagrešili dejanja. Battello je uvodoma naglasil, da tu ni mogoče misliti na dilemo med obsodbo in oprostitvijo, ampak samo na način oprostitve. «S tem, da boste oprostili obtožence, ker niso zagrešili dejanja, boste avtomatično ponovno odprli preiskavo, v kateri bo treba ugotoviti, kdo je kriv za atentat v Petovljah, če bi pa potrdili razsodbo, to je oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, boste dali preiskovalcem alibi, češ da je krivda sedanjih obtožencev v dvomu in da to“ej ni razlogov za iskanje drugih krivcev,» je dejal zagovornik.
Odv. Battello je odločno zavrnil vse obtožbe, ki so padale na zagovornike. Opozoril je na dejstvo, da so njegovega odvetniškega pripravnika dr. Cobbeja obtožili, da je nagovarjal neko pričo k lažnemu pričevanju, in potrebni sta bili dve leti, da ga je preiskovalni urad videmskega sodišča popolnoma oprostil. Njega samega so obtožili, da je zanemarjal službo in so ga prišli i-skat v šolo, kjer je poučeval, prav na dan, ko je bil prost ter ga, seveda, niso našli. «Vse te obtožbe so iz trte izvite,» je dejal Battello, «niso pa take obtožbe, zaradi katerih se bodo morali zagovarjati preiskovalci. Tako je polk. Mignarelli dejal, da je prišla časnikarka Laura Canta Alessi pričat prostovoljno, medtem ko je slednja izjavila beneškemu državnemu pravdniku, da jo
MIKCI NA SINDIKALNEM ZBOROVANJU V GORICI
Delavski razred ni pripravljen plačevati političnih napak drugih
Okoli 5.000 industrijskih delavcev iz vse pokrajine v sprevodu po Korzu ter zborovanje na Travniku
POPRAVEK
V nedeljski številki se nam je v članku o 80-letnici Metlikovčeve vrinila neljuba napaka: Metlikovčeva ni Olga, kot smo pomotoma napisali, temveč Avgusta. Prizadeti se oproščamo.
je častnik prisil1] k pričevanju. Na
Približno pet tisoč delavcev industrijskega sektorja je včeraj sodelovalo v sprevodu po glavnih gori-ških ulicah, ki ga je sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL priredila (skupno z zborovanjem na Travniku) med štiriumo splošno stavko. V povorki so kovinarji iz goriških in tržiških obratov nosili številne transparente, s katerimi so opozarjali na sedaj važna vprašanja. Zborovanje na Travniku je odprl predstavnik pokrajinske federacije Gio vanni Padovan, ki je dejal, da zah teva vlada od delavcev nove žrtve in da mora sindikalno gibanje organizirano odgovoriti na te pritiske. Ena izmed oblik takšnega pritiska je uspela pokrajinska manifestacija v Gorici, ki je bila najpomembnejša v naši deželi, druga o-blika soočanja z vlado pa bo danes v Vidmu, ko se bodo v razstavišču zbrali sindikalni kadri iz vse dežele ter ocenili sedanji politični in gospodarski trenutek.
Vsedržavni konfederalni tajnik Gildo Mucci je takoj v začetku svojega govora dejal, da stavka označuje politično voljo delavcev, da se prepreči slabšanje gospodarskega stanja in da se prepreči poskus zmanjšati ali celo odpraviti sindikalne pridobitve zadnjih let. Zavrniti moramo provokacije, da bi odvzele ugled sindikalnemu gibanju, je dejal Mucci, in opozoril na priznanje strank, s katerimi so se sindikati sestali, da je bilo prav sindikalno gibanje tisto, ki je vlado prvo opozorilo na krizo v državi.
«Ugotovili smo — je nadaljeval Mucci — da z vladnimi ukrepi, ki povzročajo inflacijo, ne pridemo iz krize. Prav nasprotno bodo ti u-krepi povzročili še večjo brezposelnost in tudi nestabilnost našega demokratičnega ustroja. «Sindikalne organizacije so vladi predlagale svoje gledanje na razvoj v prihodnjem letu ter na prvem mestu zahtevale naložbe v takšno proizvodnjo, ki bodo zagotavljale ohranitev delovnih mest, razvoj Juga in še zlasti zaposlovanje mladine, kar je opredelje no z zakonom. Govornik se je zavzel za strokovno vzgojo mladih za njihovo izenačenje glede prejemkov z ostalimi, obsodil je zlasti «črno delo» ter pozval k budnosti, da se bo zakon izvajal.
«Govorijo in pišejo — je nadaljeval govornik — da bomo krizo premagali z odpravo inflacije, inflacijo pa premagali z večjo storilnostjo. Ta stara trditev kapitalistov delavcev ne sme zapeljati. Prav tako ne bomo popustili pri premični lestvici, naši temeljni pridobitvi za obrambo prejemkov in odpravo hujše družbene napetosti. Ko je govoril o predlogu, ki se je izoblikoval pri vladi in delodajalcih, da bi zaradi pomanjkanja dela sindikati pristali na preseljevanje delovne sile. je Mucci ponovil sindikalno stališče, ki dopušča premeščanje dlavcev z enega delovnega mesta na drugega, ne pa z delovnega mesta na cesto. Sindikati niso pripravljeni braniti tovarn za vsako ceno in so ustano vili deželne komisije za zaposlovanje. v okviru katerih naj se sprejmejo odločitve o premeščanju delovne sile.
Iz podatkov državnega statističnega urada ISTAT izhaja, da se je proizvodnja v drugi tretini letošnjega leta občutno povečala in da gre ta pojav pripisati večjemu izkoriščanju proizvajalnih sredstev in manjšemu vpisu delavcev v dopolnilno blagajno.
Ko je govoril o javnem aparatu, ki je neučinkovit in zastarel ter ga bo mogoče izboljšati z reformo javnega sektorja, je Mucci obtožil vlade iz prejšnjih desetletij nesposobnosti, da bi kaj takšnega storile «Krizo so povzročili drugi in delavski razredi pripravljen pia čevati njihovih političnih napak,» je dodal govornik.
Ob koncu je Mucci izrazil svoje razumevanje za nezadovoljstvo nekaterih delavcev s sindikalnimi stališči ter je dejal, da bo mogoče samo s pojasnjevanjem in razšči-ščevanjem mogoče ohraniti enotnost delavcevi ter zavreči napake vlad in delodajalcev.
Sestanki raznih rajonskih konzult
V teh dneh bo v Gorici več sestankov rajonskih konzult. Na drugem mestu poročamo o protestu
j;: DARWIL QUARTZ SOLAR jy ČUDO VISOKE ELEKTRONIKE
ji: brez baterij, uporablja kot gonilno jij ®0o svetlobno energijo katerega koli izvora in jo avtomatsko ohranja v akumulatorju.
ZA CENO NAVADNE URE 52 tipov jn modelov digitalnih quartz-ur DARWIL QUARTZ od 28.000 lir daje z jamstvom in servisom.
I
<b
TRG SV. ANTONA 4/1. - II. - III. nadstr. tel. 36231/61932 TRST

Obiščite našo izredno razstavo, ki je odprta vsak dan v decembru
DARWIL
500 modelov in tipov ročnih ur DARWIL izredne preciznosti - DRAGULJI - SREBRNINA - BISERI - NAKIT iz zlata in srebra - OKRASNE IN HIŠNE URE - BAROMETRI - NAJVECJA IZBIRA DRAGIH KAMNOV IZ LASTNEGA UVOZA
CENE ŠE VEDNO BREZ POVIŠKOV — NAJVEČJA IZBIRA V EVROPSKEM MERILU VSAKEMU KUPCU DARWIL QUARTZ - URE DRAGOCENO DARILO
štandreske rajonske konzulte, kjer so v ponedeljek zvečer prekinili sejo v znak protesta, ker ni občina poskrbela za prevajalca.
Drevi ob 18. uri bo na sedežu dcpolavora v Stražicah seja tamkajšnje rajonske konzulte, ki se je bodo udeležUi tudi načelniki skupin v občinskem svetu. Prisotni bodo tudi stanovalci vile Ritter, ki so bili v to staro stavbo preseljeni iz svojih bivališč, ki so bila poškodovana v majskem potresu. Stanovalci zahtevajo, da poskrbijo oblasti za boljša stanovanja. Do sestanka je prišlo potem, ko so socialistični občinski svetovalci predložili županu interpelacijo z zahtevo, da se stvar reši.
V Katoliškem domu pa bo v petek ob 18.30 seja rajonske konzulte za svetogorsko četrt. Razpravljali bodo o šolskih vprašanjih v severnem delu mesta s posebnim ozirom na šolske pros tore in na šolske pre-vuze.
Konzulta za mestno središče pa se bo sestala prihodnji teden, 9. decembra, ob 20.30, v zavodu Lenassi. Razpravljali bodo o vprašanju veleblagovnice Stantìa. Prisotni bodo tudi sindikalni predstavniki.
Rajonska skupščina za Pevmo, O-slavje m Šima ver se bo sestala jutri zvečer. Na dnevnem redu so številna urbanistična vprašanja.
9 Drevi se bo sestala konzulta za območje Sv Ane in Podturna. Dnevni red predvideva razpravo o u-reditvi zelenih površin v tem predelu mesta ter ureditev službe za oskrbo na domu ostarelih občanov. Predvidoma se bo seje udeležil občinski odbornik Zucalli.
Prejšnji teden so se v enoteki «La serenissima» v Gradišču zbrali na drugem letošnjem, srečanju briški vinogradniki, pridruženi člani Konzorcija za zaščite briških vin. Pod predsedstvom. Douglasa Attemsa so razpravljali o številnih vprašanjih stekleničenju in prodaje briških vin. Pri tem so ugotovili pravilnost izbire dosedanjih pobud konzorcija, kar tudi potrjuje povečano povpraševanje po kakovostnem pridelku.
Konzorcij pa je prejšnji teden priredil v števerjanu predavanje s prikazom filma o poletni ekskurziji skupine vinogradnikov v južni Italiji. Govoril je dr Fabbro.
PREKINJENA SEJA RAJONSKE KONZULTE
PROTEST ŠTANDREŽCEV ZARADI ODSOTNOSTI PREVAJALCA
Predsednik Reščič je prejšnji teden zaman zahteval od župana prevajalca
V ponedeljek zvečer ni bilo napovedane seje krajevne konzulte v Štandrežu, ker občina ni pravočasno priskrbela prevajalca. V štandrežu so sicer pred nekaj tedni sami poskrbeli za prevajalko, t.j, za študentko, ki pa je pred dnevi zbolela in zato je predsednik konzulte Walter Reščič zaprosil župana De Simona, naj občina poskrbi za prevajalca v tem izjemnem primeru. Toda župan se je izgovarjal s težavami.
Seja se je pričela ob napovedani večerni uri v Domu Andreja Budala. Nameravali so razpravljati o ustanovitvi raznih komisij, ki bi olajšale delo konzulti. Predsednik Walter Reščič pa je povedal, kakšne težave je imel z iskanjem prevajalca,
KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ IN SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredita
MIKLAVŽEVANJE
v soboto, 4. decembra, ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu v Gorici.
Otroci vabljeni!
iiiiiiii imi iiiiiiiiiiiii ini im im nuni m im 1111111111111111111 tu im mn i m mili m mi min iiiiiiini m iiiiuiiiiii n iiiiiii mi mil n iiiiiiiiiiiiiin nuni iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiia
NA GORIŠKEM DOSTOJNO PROSLAVILI 29. NOVEMBER
Iz tradicij narodnoosvobodilnega gibanja črpajmo zdrave moči za naš današnji boj
O zgodovinskem pomenu lega datuma je govoril Milan Pahor iz Trsta Nastop zamejskih pesnikov ter zbora «Oton Zupančič» iz Slandreža
29. november, obletnico rojstva nove, socialistične Jugoslavije so tudi Slovenci na Goriškem proslavili s prireditvijo, ki jo je novoustanovljeni Mladinski center pripravil v prostorih Dijaškega doma. Pomembnost dogodka je izpričala prisotnost občinstva, ki se je v veliki meri odzvalo vabilu prirediteljev, da na dostojni način in s poudarkom, ki je potreben, proslavimo najvažnejši praznik v Jugoslaviji.
To je v uvodnih mislih poudari! predsednik Mladinskega centra Mauro Dornik, ki je obžaloval, da smo se komaj v zadnjih letih spomnili tega praznika. S tem v zvezi- je dejal, da šola ni znala v zadostni meri poučiti našo mladino o tem zgodovinsko važnem dogodku. «Učili smo se,» je nadaljeval, «da je E-vropo zajela druga svetovna vojna, da ie bil Hitler kriminalec, o naši zgodovini pa smo bili le bežno in površno poučeni. Zato zajema današnja proslava širši in globlji pomen.»
Osrednji govor na ponedeljkovi proslavi je imel član Komisije za tniadino m šport pri SKGZ ter starosta tabornikov RMV Milan Pahor iz Trsta, ki je izčrpno podal takratno zgodovinsko podobo zasedene Jugoslavije. Zasedanje v Jajcu je bilo zgodovinskega pomena ne samo za nastanek nove Jugoslavije, marveč za vso Evropo, ki je spoznala. kako je narodnoosvobodilna vojska pod poveljstvom Tita zatrla na-cifašističnega velikana in si izbrala socialistično in svobodno državno ureditev.
«V sklopu jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja,», so bile Pahorjeve sklepne besede, «smo Slovenci v maju 1945 izbojevali prav tako zgodovinsko zmago. Iz tega pa ni sledilo, da smo kot pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji debili vso potrebno zaščito in pravice, ki jih predvideva državna ustava (spomnimo se samo zadnjih dogodkov na Koroškem). Nadalje je iz naše zgodovine razvidno, da nam ni bilo nikoli ničesar podarjeno, vse, kar imamo, smo si morali sami priboriti. Zato je tembolj logično, da mora naš sedanji boj sloneti na tradicijah narodnoosvobodilnega gibanja. Mladina, ki je nositeljica tega boja, mora biti nanj ponosna ter iz njega črpati potrebne moči, nikoli pa ne smemo pozabiti na partizansko geslo: «Smrt fašizmu, svoboda narodu».
Drugi del sporeda je obsegal recital treh zamejskih pesnikov. S poezijo sta nastopila Marko Kravos
iz Trsta ter Ace Mermolja iz Gorice, Tržačan Marij čuk pa je prebral krajšo prozo. Sodelovanje tren zamejskih avtorjev na letošnji proslavi pomeni uresničitev zamisli prirediteljev, da našemu občinstvu nudijo krajši prerez pesniškega in pisateljskega ustvarjanja v zamejstvu. Lani so na proslavi nastopali koroški avtorji.
Bogat in zanimiv spored so sklenili člani pevskega zbora Oton Župančič iz štandreža, ki so pod vodstvom Aleša Hobana zapeli nekaj partizanskih pesmi. S harmoniko jih je spremljal Danilo Pelerin..
Visoka udeležba na volitvah na slovenskih šolah
V nedeljo so bile volitve v razne šolske svete na slovenskih in tudi na nekaterih italijanskih šolah na Goriškem. Volitve morajo biti najkasneje do 12. decembra in v slovenskih šolah so jih že opravili. Prejšnjo nedeljo so namreč volili na o-snovnih šolah, to nedeljo pa na srednjih. Udeležba staršev na nedeljskih volitvah je bila sicer manjša od one, ki smo jo zabeležili prejšnji teden na osnovnih, je pa vseeno višja od one na podobnih italijanskih šolah.
Na klasičnem liceju «Primož Trubar» je bila udeležba s strani staršev 66,8-odstotna. s strani dijakov pa 77,96-odsčctna. Na učiteljišču, kjer je tudi šola za otroške vrtnarice, je šlo na volišče 77,33 od sto staršev in 75,32 od sto dijakov. Na trgovski šoli je bila udeležba staršev 80-od-stotna, dijakov pa 74-odstot,na. Na nižji srednji šoli «Ivan Trinko» pa so volili samo starši in sicer 66,79-odstotno.
leg tega prostor ne razpolaga s sanitarijami. V kemijskem laboratoriju ni luči, knjizmca ni urejena, ogrevanje učilnic ni zadostno. Dijaki so od župana dobili zagotovilo, da bo občina poskrbela za odpravo pomanjkljivosti.
Ista vprašanja bo delegacija pre-dočila članom konzulte za slovenska vprašanja, s katerimi se bo srečala že ta teden.
Delegacija slovenskih dijakov pri županu
Vprašanje ureditvenih del v stavbi v Ulici Aiviano, kamor so se letos preselili gimnazija-licej, učiteljišče in nižja srednja šola, je bilo na dnevnem redu včeraj zjutraj na županstvu, kjer je goriškega župana obiskala delegacija dijakov liceja in učiteljišča, ki jo je vodil prof. Ivan Bratina.
Dijaki so se županu pritožili zaradi številnih nedokončanih del. V telovadnici manjka precej orodja, po-
Smučarskega tečaja SPD na Ncvejskem sedlu ne bo
Smučarskega tečaja SPD na Ne-vejskem selu letos ne bo. Vest so izvedeli v pisarni SPD včeraj in je v zvezi z dejstvom, da žičnice na Nevejskem sedlu letošnjo zimo sploh ne bodo obratovale. Tako ne bo možna smuka na italijanski strani Kanina, kjer so nameravali letos imeti člani SPD smučarske tečaje, za katere je bilo zelo veliko prijavljenih.
Iz pisarne Slovenskega planinskega društva pa so nas obvestili, da sc bo tečaj vseeno vršil, sicer v drugem kraju in to skoro gotovo v januarja.
omenil odgovor župana in zato so prisotni soglasno sklenili takoj prekiniti sejo. Seveda so s tem odločno protestirali proti županu in občinski upravi, ki ne dovoljuje delovanje konzulte. saj je v pravilniku rečeno, da imajo člani rajonskih konzult pravico uporabljati slovenski jezik.
Prihodnja seja bo čez deset dni,, prihodnjo sredo. Do takrat mora občinska uprava poskrbeti za preva-, jaica.
V prihodnjih dneh bo pokrajinska zveza obrtnikov v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj obrtništva priredila široko reklamno akcijo v korist kemičnih čistilnic.
Akcijo bodo izvedli z objavljanjem ogiasov v dnevnikih, ki izhajajo v deželi ter preko tržaške radijske postaje. Pri Lem velja omeniti, da lastniki čistilnic ne bodo imeli pri tem nikakršnih stroškov. Pokrajinska zveza oLrtnikov nadalje sporoča, da bode 12. in 13. marca prihodnjega leta priredili izlet v Rimini z ogledom razstave Detergo 77. Dei stroškov za izlet bo krila deželna ustanova za razvoj obrtništva.
Kino
Razdeljevanje sladkorja in kave po znižani ceni
Goriška trgevinska zbornica obvešča, da so te dni začeli razdeljevati kavo in sladkor po znižani ceni v okviru gor ske proste cone. Gre za zadnji letošnji kontingent, ki določa po 700 gr. kave in po 4,5 kg sladkorja na esebo. Upravičenci morajo omenjene količine dvigniti do vključno 31. januarja
Nakaznice za dodelitev omenjenih živil po znižani ceni lahko dvignejo tudi izseljenci iz Furlanije, ki so našli zavetišče v goriški pokrajini.
Pokrajinski odbor za cene je tudi dOiOcil maksimalno ceno za sladkor, ki se prodaja v okviru proste cone. Ta znaša 435 lir za kg.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Lo sparviero». J.
P. Beimondo. Barvni film.
CÓRSO 17.15—22.00 «Missouri». M. Brando in J. Nicholson. Banmi film.
MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Dacci oggi i nostri soldi quotidiani». J, Janne in B. Blier. Banmi film. CENTRALE 17.15-21.30 «Cataclisma». S. Reevers in C. Kaufman. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «L'educanda». P. Gori in V. D'Orsi. Barvni film, Mladini pod 18. letom prepovedan.
rrr v» v
Irzic
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Mahagany». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Pubertà»,
Banmi film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Spalnik», jugoslovanski banmi film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Poročilo o umoru», ameriški banmi film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Avanture belega ovčjaka», italijanski banmi film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriskega matičnega urada
RODILI SO SE: Eleonora Qualiz-za, Luciano Bcnavia, Nicoletta Pi-natti, Barbara Rapuano.
UMRLI SO: 75-letni upokojenec Andrej Gorjup, 63-letni upokojenec Umberto Bosso, 81-letna upokojenka Adelaide Roppa, vdova Miceu, 48-ietna učiteljica Giulietta Valotto por. Marsoni. 69-letni trgovec Basilio VerzegoESsi 56-letni upokojenec Florindc Giachetta, 54-letni delat ec Efrem Obiassia, 81-letni u-pokojenec Antonio Nazzi.
OKLiCI: uradnik Giovanni Gru-sovin in uradnica Maria Vidoz, delavec Gian Cauo Targa in učiteljica Chiara Sfiligoi, delavec Luciano Si-mionato ir. učiteljica Tiziana Zanetti, vratar Lauro Miani in učiteljica Elvira Simonom'. trgovec Sergio Biasini in nataxar ca Manuela Colletto, podcasnik javne varnosti Gualtiero Bucàccio in uradnica Tatiana Dominko
POROČIL. SO SE: trgovski izvedenec Leo F.; urite in učiteljica Mirjan Scodm.ih. rejec Jože Peric in učiteljica Vicltrta Dezorz. šofer Duilio Nar don in delavka Margherita Cortese upokojenec Izidor Mikluš in gospodinja Ivana Makuc.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
llanes ves dan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
Pogled ua zborovalce ua liavuiku
ZDRUŽENJE TRGOVCEV GORIŠKE POKRAJINE TRGOVINSKA ZBORNICA
OB PRILIKI ANDREJEVEGA SEJMA 27. XI. - 6. XII. 1976
f - aeromr*
SALON KMEČKE MEHANIZACIJE
GORICA (ITALIJA)
RAZSTAVIŠČE ESPOMEGO, UL. DELLA BARCA URNIK: vsak dan od 10. do 20. ure
ORGANIZACIJA
BI WU PUBBLICITÀ’ — GORICA (ITALIJA) KORZO ITALIJA 101 — TEL. 0481 87466
V PRVIH DVEH ITALIJANSKIH KOŠARKARSKIH LIGAH
Drevi v tržaški športni palači Pa JI. Trieste ■ CA in amar tini
Goriški Pagnossin bo v Vidmu odigral izredno važno tekmo s Snaiderom
Goriški Pagnossin in tržaški Pallacanestro sta v nedeljo zatajila. Goričani so namreč izgubili kar doma proti beneški ekipi Canon, medtem ko so bili Tržačani poraženi v Rimu.
Že drevi pa bodo Tržačani pred izredno težko nalogo. Ob 21. uri se bodo v tržaški športni palači spoprijeli z močno ekipo Chinamartini iz Turina, ki je ena od favoritov za uvrstitev v finalni del te lige.
Goričani pa bodo gostovali v Vidmu, kjer se bodo v deželnem derbiju spoprijeli s Snaiderom. Videm-čani so v nedeljo igrali izredno dobro, saj jih je državni prvak Sinudyne premagal le z dvema točkama razlike. Po dobrem startu bo torej naloga goriških košarkarjev izredno težka.
GBC — Pali. Trieste 78:71 (38:36)
PALLACANESTRO TRIESTE: Forza 2, Oeser 8, De Vries 28, Mene-ghel 12. Jacuzzo 4, Pozzecco, Bai-guera 19, R'tossa, Scolini. Avon.
Tržačanom v gosteh ne grò in ne gre: tudi tokrat so podlegli sicer ne premočnemu nasprotniku. Ekipi sta bili enakovredni skoraj skozi vso tekmo, proti koncu drugega dela pa so si domačini priborili rahlo prednost in jo tudi obdržali do konca. Kot običajno sta med gosti dobro zaigrala De Vries in Baiguera, IZIDI 8. KOLA
Lib. Brindisi	— Cinzano	65:96
Chinamartini	— Brina	89:90
Vidal — Scavolini	92:85
Fernet Tonic	— Cosatto	115:79
GBC - Pali.	Trieste	78:71
Emerson — Olimpia	88:62
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
sklicuje v sredo, 8. decembra 1976, ob 8.30 v prvem in ob 9 uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9
6. REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
L Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora
3: Izvolitev volilne komisije
4.	Poročila
5.	Pozdravi in diskusija na poročila
6.	Razrešnica staremu odboru
7	Volitve novega odbora
8	Razno
LESTVICA
Fernet Tonic 16, Cinzano in Emerson 12, Brina in Vidal 10, Pallacanestro Trieste, Chinamartini in GBC 8, Scavolini 6, Olimpia 4, Cosatto 2, Lib. Brindisi 0.
PRIHODNJE KOLO)
(Danes, 1. 12., ob 21.00)
Vidal - GBC, Emerson - Fernet Tonic, Cosatto - Lib. Brindisi, Olimpia - Cinzano, Scavolini - Brina. Pallacanestro Trieste - Chinamartini .
* * *
V prvi skupini A lige so ponovno vse vodeče ekipe zmagale. Posebno zanimiva je bila tekma med drugo in tretjeuvrščenim Forstom in Al-com. Zmagali so sicer domačini, vendar je Alco velik del tekme vodil
in podlegel šele, ko je moral Američan Leonaird na klop zaradi petih
osebnih napak.	
IZIDI	
Brili - IBP	92:80
Forst — Alco	98:86
Jolly — Sapori	79:76
Pagnossin — Canon	77:80
Sinudyne — Snaidero	95:93
Mobilgirgi — Xerox	93:82
LESTVICA
Sinudyne 16, Forst 14, Mobilgirgi in Alco 10, Canon 8, Pagnossin, Brili, Sapori, IBP in Jolly 6, Snai-dero in Xerox 4.
PRIHODNJE KOLO (1. 12.)
Alco - Jolly, Brili - Canon, IBP -Sinudyne, Mobilgirgi - Sapori, Snai-dero - Pagnossin. Xerox - Forst.
Marko
KOŠARKA
V PRVEM KOLU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA
Nepričakovan spodrsljaj Jadranovih igralcev v Gradišču
Naše igralce sta v dokajšnji meri oškodovala sodnika - V dveh slovenskih derbijih Bor-Breg 1:1 Kerpan dal kar 40 točk - Visoka zmaga Borovih mladincev - PoSetovci so tokrat odpovedali
Itala — Jadran 93:90 (49:43)
ITALA GRADIŠČE:	Bressan 7
(7:12), Pellegrin 5 (1;2), Cei 6, Ver-solato 2, Rozbowski, Miseri 18 (10:18), Montagnani 18 (8:16), Mo-ruzzi 26 (6:9), Marizza 11 (5:9), Don-nini.
JADRAN: Klobas 31 (3:4), Sosič A. 21 (7:16), Starc 14, Zavadial 10 (4:4), Kraus 8 (0:5), Ražem 6 (1:6), Francia, Vitez, Lisjak, Koren.
SODNIKA: Angeli in Trevisani loba Gorica). P.M.: Itala 36:66, Jadran 15:34. O.N.: Itala 30, Jadran 43. POM: Ražem (23), Kraus (33), Starc in Koren (34), Miseri (38), Zavadial in Klobas (39), Vitez (40).
V 1. kolu promocijskega prvenstva je Jadran v gosteh izgubil z Italo. Že pred tekmo je Jadranove igralce zajela trema in zato so bili že od vsega začetka prenapeti, s čimer so
liiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii>iiii«iiiitmmiiiiimiiiifiiiiimtiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiniiiHiiiiiiiiimifiiimiiiiiiiiiiiiiH
ODBOJKA
V ZENSKI B LIGI
TRETJA ZAPOREDNA ZMAGA B0R0VK KONČNO TUDI NABREŽINKE SLAVILE
Plave» so trenutno zanesljivo na prvem mestu lestvice - Breg poražen
3:0
Bor — Primavera (15:8, 15:12, 15:13)
BOR: Bolčina. Batič, Fičur, Fur-lanič, Glavina, Jevnikar, Kalan, Kus, Mesesnel. Pernarčič, švagelj, Jazbec.
PRIMAVERA NOVENTA VICENTINA: Andriolo, Buratti, Fontana, Giona, Martinetto, Spiandore, Tode-sco, Verdolin.
Borovke so v 3. prvenstvenem kolu osvojile tretjo zaporedno zmago, tokrat na račun Primavere iz No-vente Vicentine. Ta ekipa bo v nadaljevanju prvenstva verjetno spravila v zagato marsikaterega nasprotnika in to zaradi svoje dokaj «čudne» igre. Igralke iz Novente Vicentine so namreč izredno požrtvovalne in borbene v obrambi.
Borovke pa, kljub zmagi, niso zaigrale, kot znajo. Svoje nasprotnice so preveč podcenjevale in njihova igra ni nikoli dosegla tistega vrhunca kot v prejšnjem kolu proti ekipi iz Mogliana Veneta. Res je sicer, da je proti slabemu nasprotniku tež:;

NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Triestina zopet poražena v gosteh
Derbi kola v Vidmu brez zmagovalca
Pro Vercelli — Triestina 1:0
(0:0)
TRIESTINA: Bàrtolini, Lucchetta, Zanini. Politti, De Luca. Monticolo, Andreis, Fontana, Peressin, Traini-ni. Furlan.
STRELEC: Cavagnetto v 40. minuti d.p.
SODNIK: Zuffi iz Ravenne.
Tesen poraz, ki ga je Triestina doživela v Piemontu proti Pro Vercelli-ju ne nudi nobene nove možnosti za komentar. Kot na prejšnjih gostovanjih je Triestina ves prvi polčas napadala. v drugem delu pa popolnoma popustila ter prejela zadetek proti koncu tekme. Ker so Tržačani telesno dobro pripravljeni ne moremo takega obnašanja pripisati slabi telesni kondiciji. Hiba tržaškega moštva je pravzaprav v napačni miselnosti: ko igralci opazijo, da so v napadu njihovi trudi zaman, se predajo obrambfii igri v prepričanju, da bodo le iztržili točko. Ker pa je obramba Triestine precej šibka, tudi povprečne ekipe, kot Pro Vercelli, prej ali slej dosežejo zadetek.
Tako Triestini kljub dobri igri
V prvem delu je edino resnejšo priložnost imel Politti, ki pa je streljal slabo. Kljub rahli terenski premoči se ostali napadalci Triestine niso izkazali. V nadaljevanju se je igra preselila v kazenski prostor gostov, ki so klonili le 5 minut pred koncem, ko je Cavagnetto izkoristil predložek Moruzze.
Udinese — Lecco	0:0
UDINESE: Marcatti, Corti. Lomon-te, Tormen, Groppi, Apostoli, Basili, Gustinetti, Pellegrini (Lovison), Galasso, Sartori.
V najvažnejši tekmi kola sta se v Vidmu spoprijeli moštvi Udinese in Lecco. Pričakovane borbe ni bilo in ekipi sta se razšli pri neodločenem rezultatu 0:0: Lecco je prišel v Videm s trdnim namenom osvojiti vsaj točko: gostje so na sredini u-stvarili nepropusten «zid» proti kateremu so bili domačini nemočni. Tako je Udinese sicer stalno napadal, resnejših priložnosti pa ni ustvaril.
Na lestvici se je tako pojavil še en kandidat za prvo mesto in sicer Cre. monese, ki je premagal Pro Patrio in dohitel Udineseja. Obe ekipi i-mata 18 točk.
A. K.
stalno grozi izpad iz lige. Tekma v Vercelliju ni bila preveč zanimiva.
• imliuiiilll ■■milini...■...■im.....................................................mirni. ..........................................umu
ko zaigrati dobro, vendar to ne more biti opravičilo za veliko število zgrešenih servisov in sprejemov.
V	prvem setu so bile borovke stalno v vodstvu in niz tudi osvojile z veliko prednostjo. Ostala dva seta pa sta si bila povsem podobna: po začetnem izenačenju so obakrat povedle gostje in le na koncu so domačinke poprijele in odločile tekmo v svojo korist.
Borovke so sedaj kot edina nepremagana ekipa trdno na prvem mestu lestvice in lahko rečemo, da bodo v drugem delu prvenstva igrale v skupini boljših ekip.
INKA
Sokol — Libertas PN 3:2 (-15, 9, -13, 11, 13)
SOKOL: Škerk, Zidarič, Legiša L. in V., Kralj. Zandomeni, Adamič, Vaiasi, Kostnapfel.
V	sobotni tekmi s prvouvrščeno ekipo Libertasa iz Pordenona je Sokol pripravil številnim navijačem prijetno in skoraj nepričakovano presenefienjek-ALinapetem in dramatičnem srečanju je pospravil prvi par prvenstvenih točk in s tem dokazal,'dawsta. hrta i prva dva poraza le sad nezadostnih predvenstvenih priprav. Tekma je pokazala, da bi se Sokol z malo več športne sreče lahko potegoval celo za vstop v A ligo in da so bile neutemeljene bojazni nekaterih, češ da bo Sokol v B ligi igral podrejeno vlogo. Poleg igralk, ki so steber ekipe, pa je tekma dokazala, da lahko računa trener Per-tot tudi na mlajše igralke, ki so zaigrale tokrat povsem zadovoljivo.
Tekma je bila vseskozi zelo izenačena in je bil šele po petih setih igre znan zmagovalec. Prvi set je pripadal igralkam iz Pordenona; drugi set so, po lepih akcijah osvojile domačinke, tretji, kljub močnemu odporu Sokola, ponovno Libertasu. Sokol se je nato končno le zbral in izenačil. Začel se je nato pravi maratonski set, saj se je vsem igralkam poznala utrujenost in živčna napetost. Igralke Sokola so prve povedle in vse je kazalo na lahek konec tekme, ko se je «belo-rdečim» nekaj zataknilo in nasprotnice so nizale točko za točko. Prisebnost in volja do zmage pa sta končno le pripomogli, da so domačinke zmagale. V nabrežinskih vrstah so se poleg drugih izkazale posebno Vida Legiša, Mariza Škerk in Cirila Kralj. Skratka, zadovoljiv nastop vseh naših i-gralk.	RaNe-
Mogliano Veneto — Breg 3:0 (15:3, 15:10, 15:6)
BREG: Kofol M., Kofol D., Kocijančič, Trenta, Olenik, Meneghet-ti, Prašelj, Premolin, Korošec.
MOGLIÀNO VENETO: De Rocco, Cesarin A. in C., Fiacchi, Pavan, Pasini, Sabadini, Tessarin, Toniolo, Valerio, Zambon B. in E.
V	soboto so predstavnice Brega gladko izgubile tekmo v Mogliano
A LIGA
1:2
0:1
2:0
1:1
1:0
1:1
2:1
2:0
IZIDI 7. KOLA Catanzaro — Bologna Cesena — Juventus Foggia — Sampdoria Genoa — Fiorentina Lazio — Roma Milan — Inter Torino — Napoli Verona — Perugia
LESTVICA
Juventus 14; Torino 13; Lazio 10; Napoli, Perugia. Roma, Fiorentina, Inter 7; Milan, Verona, Bologna 6; Foggia, Sampdoria, Catanzaro 5: Genoa 3; Cesena 2.
PRIHODNJE KOLO (5. 12.) Bologna - Genoa, Fiorentina - Foggia, Inter - Lazio, Juventus - Torino, Napoli - Cesena, Perugia - Ca-tazanro, Roma - Milan, Sampdoria - Verona.
Najboljši strelci A lige
7 ZADETKOV: Bettega (Juventus) in Savoldi (Napoli), 6 ZADETKOV: Graziani (Torino). 4 ZADETKI: Pruzzo (Genoa) in Pulici (Torino).
B LIGA
2:0
0:0
0:2
2:0
3:2
1:0
2:0
0:0
1:1
2:3
IZIDI 10. KOLA
Atalanta — Ascoli Avellino — Cagliari Brescia — Novara Como — Modena Lecce — Varese Palermo — Monza Rimini — Taranto Sambenedettese — Pescara Spai — Catania Ternana — LR Vicenza
LESTVICA
LR Vicenza 14; Como, Cagliari 13; Monza, Atalanta 12; Ascoli, Taranto 11; Lecce. Varese, Pescara, Palermo 10; Novara, Catania 9; A-vellino. Ternana, Brescia, Sambenedettese, Modena 8; Rimini, Spai 7.
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
Ascoli - Brescia. Cagliari - Catania, Como - Pescara, LR Vicenza - Palermo, Rimini - Lecce, Spai -Sambenedettese, Taranto - Modena, Ternana - Monza, Varese - Avellino.
C LIGA
2:1
2:0
0:0
IZIDI 12. KOLA Alessandria — Mantova Bolzano — Seregno Padova — Venezia Pergocrema — Juniorcasale 1:2 Piacenza — Albese	2:2
Pro Patria — Cremonese 1:3 Pro Vercelli — Triestina 1:0 S. A. Lodigiano — Biellese 3:1 Treviso — elodiasottomarina 1:1 Udinese — Lecco	0:0
LESTVICA
Cremonese, Udinese 18; Lecco 17; Mantova 16; Pro Vercelli 15; Bolzano 14; Treviso, Juniorcasale, A-lessandria, Piacenza, S. Angelo 13; Biellese 11; Triestina, Pergocrema 10; Albese 9; Padova, Venezia 8; elodiasottomarina, Seregno, Pro Patria 7.
PRIHODNJE KOLO (5. 12.) Albese — Udinese, Biellese - Treviso, elodiasottomarina - Piacenza, Juniorcasale - S. Angelo Lod., Lecco - Bolzano, Mantova - Cremonese, Pergocrema Padova, Seregno - Pro Patria, Triestina - Alessandria, Venezia - Pro Vercelli.
Veneto. O tekmi sami ni kaj povedati, kolikor je že od vsega začetka bila jasna premoč domačink. Slednje pa so verjetno ene najresnejših favoritinj za najboljša mesta v tej skupini. O predstavnicah dolinske občine pa lahko rečemo, da so igrale zelo požrtvovalno in jim je tu pa tam tudi uspelo zoperstaviti se močnim domačinkam. V drugem setu so Dolinčanke celo prešle v vodstvo, vendar pa je takrat prišla na dan večja izkušenost domačink. Brežankam pa se pozna, da je bila ekipa pozno sestavljena ter da manjka uigranost. Na vsak način se morajo dekleta potruditi in, če bodo nadaljevala po tej poti, lahko tudi zadovoljijo in prijetno presenetijo društvo samo ter tudi navijače.
V. M.
nasprotniku olajšali nalogo, zlasti v napadu. Igra ni bila lepa, ker sta sodnika svojeglavo žvižgala osebne napake, in predvsem sta oškodovala tržaške košarkarje, ki so v obrambi igrali bolj agresivno.
Ekipi sta torej zadovoljili le v napadu in že visok končni izid o tem zgovorno priča.
Medtem ko so Jadranovi košarkarji v prvem polčasu poprečno igrali, pa so se opomogli v drugem delu tekme, saj so dohiteli nasprotnika pri izidu 90:90, vendar sta tudi tokrat sodnika posredovala tako, da sta oškodovala Jadran, ki je najprej ostal v štirih in v zadnjih sekundah celo v treh.
Naj omenimo še, da so košarkarji Jadrana igrali pod svojimi sposobnostmi, razen Klobasa in Ražma.
K. Leo
MLADINCI
Bor — Barcolana 114:69 (52:30)
BOR: Mazzucca 2, Luk.ša 6, Ukmar 23 (3:4), Kneipp 2, Fontanot 24 (4:8), Parovel 23 (3:6), Volk 6 (0:4), Perco 8, Marassi 6, Žerjal 16 (6:8).
SODNIKA: Spizzamiglio in De Boni iz Trsta.
PROSTI METI: Bor 16:30; Barcolana 21:38; PON; Russi in Scro-bogna.
Bor je osvojil svoj drugi par točk na račun skromne Barcolane. Tekma ni imela nobene privlačnosti, kajti razlika med ekipama je bila preveč očitna. Borovci . so opravili , dober trening in z lahkoto obračunali z nasprotnikom. Domačini so se vseeno požrtvovalno borili, da bi omilili razliko in s pomočjo Borove nepazljive obrambe jim je to tudi uspelo. Takoj je treba reči, da so se «plavi» nekoliko izogibali obrambnih poslov in se raje podajali «ekskurzijam» proti nasprotnikovemu košu. Tako so, zanemarili, obrambo in kakovost tekme. Vseeno se jim to ni maščevalo, kajti nasprotnik je bil res prešibak, da bi lahko ogrožal zmago borovcev. Nasprotno: borovci bi lahko dosegli še višjo zmago, kajti bili so zelo razpoloženi.
Med najboljšimi so bili Ukmar in pa presenetljiva Parovel ter Fontanot, ki sta bila res nezgrešljiva. Vsi ostali so dobro izpolnili svojo nalogo in zapustili dober vtis.
Peter
Italsider — Polet 103:54 (42: 26)
POLET: Malalan, Danev, Kalin, Berdon 3, Taučer 4, Sosič 20, Vitez 21, Škabar 6, Ferluga, Volpi.
SODNIKA: Modolo in Gilleri.
P.M,: 8:15. PON: Danev, Taučer, Sosič, Škabar.
Poletovci so sicer povsem zasluženo izgubili proti močni ekipi Italsi-dra, vendar pa je takoj treba poudariti, da katastrofalna razlika v koših še zdaleč ne odgovarja realnemu stanju na igrišču. Sodnika sta namreč sodila povsem nesramno in močno oškodovala poletovce, ki so končali tekmo praktično brez celotne prve peterke, tako da so nasprotniki z neusmiljenim «pressin-gom» stalno pobirali žoge mladim in neizkušenim poletovcem in dajali koše. s kar vrtoglavo naglico., Tekmo je odločila neverjetna netočnost poletovcev v metih na koš v prvih minutah, ko so nasprotniki povedli, kar s 13:0. Takrat so se O-penci zbrali in uspeli nadoknaditi nekaj razlike (15:22 v 13. minuti), toda nekaj netočnosti v obrambi in enostransko sojenje sta dokončno pokopala vsako upanje poletovcev,
da bi se dokončno približali nasprotnikom.
Vsekakor treba povedati, da je Polet odigral svojo zdaleč najslabšo tekmo letos. Edini, ki je zaigral res na višku, je bil Valter Sosič, medtem ko sta bila Taučer in Vitez kar neverjetno netočna. V obrambi je tudi precej šepalo, saj predvsem visoki igralci niso zapirali prostora pod svojim košem in vseskozi premalo zagrizeno igrali.
Sergij Tavčar
NARAŠČAJNIKI Bor — Breg 86:71 (42:30)
BOR: Slepčevič 2, Bajc 2, Can-ciani- (k) 22, Kalc, Pegan 7, Kerpan 40, Ražem M. 8, Štavar 6, Husu.
BREG: Labiani, Di Donato. Pasi-nato, Barut 20, Meneghetti (k) 12, Slavec 17, Pertot 22, Starec, De Bernardi.
Borovi mladinci so v nedeljo brez večjih težav odpravili Barcolano
UVIDIH Vt l \M Vs. \ \M H( V.
OBVESTILO
ŠD BREG obvešča vse zainteresirane, da se bo tečaj v rekre-akcijski telovadbi pričel jutri,
2. decembra, ob 21. uri v dolinski telovadnici.	„--- ----
■ 1'. H I !/‘(
V SOBOTO NA STADIONU «PRVI MAJ» DRUGI LETOŠNJI KROS ZA DIJAKE IN DIJAKINJE
Med 100 udeleženci najuspešnejši tekmovalci iz Doline
V raznih kategorijah so zmagali: Henrik Maver (Gregorčič), IMrjam Kalc (Cankar), Ifalter Gruden
(Erjavec), Elena Hlabjan (Gregorčič), Berto Cerkvenik (Cankar) in Manuela Sancin (Gregorčič)
Dečki med sobotnim tekmovanjem na «Prvem maju»
V soboto je bil na stadionu «1. maj», v Trstu drugi letošnji kros za dijake in dijakinje slovenskih nižjih srednjih šol. Tekmovanje je organizirala srednja šola Ivan Cankar od Svetega Jakoba, udeležili pa so se ga predstavniki petih šol, in sicer: Kosovel (Opčine), Gregorčič (Dolina), Erjavec (Rojan), Sv. Ciril in Metod (Sv. Ivan) in pa seveda šola - organizator, to je Cankar. Za nabrežinsko in piroseško šolo je bilo tako tekmovanje pred dvema tednoma, organiziral pa ga je nabrežinski Gruden.
Sobotnega tekmovanja se je udeležilo 100 nižješolcev. Med mladimi tekači je bilo nekaj pravih športnih talentov, za katere je res škoda, da se še ne bavijo z nobeno športno disciplino.
Preidimo sedaj k rezultatom tekmovanja samega.
Dečki (letnik 1965)
PROGA: 1000 m
1.	Henrik Maver (Gregorčič)
2.	Julijan Pelicon (Erjavec)
3.	Franko Bonano (Ciril in Metod)
4.	Rado Milkovič (Kosovel), 5. Igor Meden (Erjavec), 6. Aljoša Gašperlin (Erjavec), 7. Franko Lovriha (Gregorčič), 8. Aleš Štefančič (Gregorčič), 9. Davorin Bandi (Gregorčič), 10. Igor Kakovič (Ciril in Metod). 11. Dorjan Smotlak (Gregorčič), 12. Aleksander Beltrami (Erjavec), 13. Igor Gombač (Cankar), 14. Damjan Locatelli (Gregorčiči, 15.
Igor Čok (Ciril in Metod),-16. Robert Tedesco (Gregorčič), 17. Damjan Vodopivec (Gregorčič), 18. Branko Jankovič (Cankar).
Deklice (letnik 1965)
PROGA: 800 m
1.	Mirjam Kalc (Cankar)
2.	Ariana Prašelj (Gregorčič)
3.	Marta Cerkvenik (Cankar)
4.	Sabina Salvi (Gregorčič), 5. Elizabeta Malalan (Ciril in Metod), 6. Norina Dobrila (Gregorčič), 7. Darja Betocchi (Cankar), 8. Adrijana ■Škamperle (Ciril in Metod), 9. Tanja Košuta (Cankar), 10. Danijela Duiz (Cankar), 11. Loredana Guštin (Gregorčič), 12. Vilma Kancja-ni (Gregorčič), 13. Gabrijela Ma-stronuzzi (Cankar), 14. Aleandra Furlanič (Ciril in Metod), 15. Ana Korbato (Cankar), 16. Elena Zobec (Gregorčič), 17. Anamarija Apolo-nio (Cankar), 18. Klara Kozina (Gregorčič), 19. Silva Zobec (Gregorčič), 20. Erika Košuta (Cankar), 21. Danijela Žerjal (Gregorčič), 22. Tamara Petaros (Cankar), 23. Rosita Ferluga (Cankar), 24. Norma Prašelj (Gregorčič), 25, Erika Zobec, 26. Vera Stoper, 27. Alenka Dobrila (vse Cankair).
Odstopili sta dve dijakinji.
Dečki (letnik 1964)
PROGA: 1200 m
1.	Valter Gruden (Erjavec)
2.	Igor Milkovič (Kosovel)
3.	Sergio Kraljič (Gregorčič)
4.	David Poljšak (Erjavec), 5. Go-
razd Pučbik (Gregorčič), 6. Igor Tul (Gregorčič), 7, Marko Graho-nja (Cankar), 8. Peter Paoli (Ciril in Metod), .9. Valter Kovačič (Kosovel), 10. Franko Valli .(Cankar).
Odstopila sta Mauro Zgubin in Mitja Jankovič.
Deklice (letnik 1964)
PROGA: 1000' m
1.	Elena Hlabjan (Gregorčič)
2.	Kristina Tomšič (Ciril in Metod)
3.	Sonja Ozbič (Ciril in Metod)
4.	Milojka Ota (Gregorčič), 5. Patricija Orel (Cankar), 6. Tatjana Andlovič, 7. Livija' Korošec, ,8. Nataša Kalin (vse Cankar), 9. Silvana Sancin (Gregorčič), 10. Cinzia Ostro-uška (Cankar), 11. Manuela Prašelj (Gregorčič), 12. Ana Ctpar (Cankar),- 13. Helena Jovanovič (Cankar), 14. Darja Sancin, 15. Sabina Germani, 16. Nadja Žerjal, 17. Mirjam Maver (vse Gregorčič).
Dečki (letnik 1963 in starejši)
PROGA: 1400 m
1.	Berto Cerkvenik . (Cankar)
2.	David Kalc (Cankar)
3.	Pavel Gregorčič (Cankar)
4.	Renzo Pieri (Gregorčič), 5. Denis Merlak .(Gregorčič), 6. Ivo Co-retti (Gregorčič), 7. Peter Gerdol
(Cankar), 8. Igor Glavina (Ciril in Metod), 9. Igor Škrlj (Cankar), 10. Robert Slavec (Gregorčič), 11. Ivan Vapner ^Cankar), 12. Moreno Grižon (Gregoj.čič), 13. Gianfranco Slavec (Gregorčič), 14. Robert Pregare (Gregorčič), 15. Robert Mihel j (Ciril in Metod).
Deklice (let. 1963 in starejše)
PROGA: 1200 m
1.	Manuela Sancin (Gregorčič)
2.	Adrijana Margon (Cankar)
3.	Rosana Paoli (Ciril in Metod)
4.	Laura Pečenik (Gregorčič), 5. Tanja Kuret (Cankar), 6. Nadja Mihelčič (Gregorčič), 7. Ana Kermol (Cankar), 8. Tanja Vecchiet (Cankar), 9. Erika Junc (Cankar).
LESTVICA PO ŠOLAH
1.	Gregorač	47
2.	Cankar	35
3.	- Ciril in	Metod	19
4.	Erjavec	17
5.	Kosovel	8
Tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Prvi trije tekmovalci iz vsake skupine so bili nagrajeni s kolajnami, prvim trem uvrščenim šolam pa je ravnateljica šentjakobske šole dr. Vera Bedendo podelila spominske pokale.
INKA
Na sobotnem šolskem krosu je bilo tudi veliko deklic
PM: Bor 14:28, Breg 5:13. PON: Bajc in Pertot,
Drugi slovenski derbi naraščajni-škega prvenstva, med Borom in Bregom, je pomenil borbo za predzadnje mesto. Zmagali so borovci, ki so se bolje znašli proti conski obrambi, ki sta jo morali obe moštvi izvajati že po prvih minutah i-gre zaradi prevelike obremenitve z osebnimi napakami.
Breg je startal z dokajšnjim elanom in povedel z 12:2 v 4. minuti. Tedaj so se domačini zbrali in pričeli zasledovati nasprotnika, ki so ga dohiteli v 16. minuti prvega polčasa. Od t:stega trenutka dalje so Tržačani vedno vodili in obdržali prednost do konca tekme.
Brežani so zgubili srečanje predvsem zaradi neokretnosti proti conski obrambi, medtem ko so borovci imeli v svojih vrstah Cancianija in Kerpana, ki sta s svojimi meti priborila zmago tržaški ekipi. Predvsem je treba pohvaliti Kerpana, ki je s svojimi 40 pikami prav gotovo postavil trenutni rekord letošnje sezone pri slovenskih moštvih. Pri Brežanih so vsekakor dobr > igrali Slavec, Pertot in Barut. Slednji je bil zelo točen pri metanju na koš.
FP
Polet — Ferroviario 42:92 (32:45)
POLET: Kovačo 8, Stojan Sosič, Hrovatin 4, Kalc, Taučer, Bratož 10, Pisani 2, Piccini 18, Sergij Sosič, Leniša 2.
Poletovi naraščajniki so v nedeljo izgubili s Ferroviariom predvsem zaradi slabe igre v drugem polčasu.
Medtem ko so se naši košarkarji v prvem delu tekme močno upirali močnim gostom, pa so v drugih 20 minutah povsem odpovedali v o-brambi.
Od poletovcev so dobro igrali: Piccini, Bratož in Hrovatin.
A. S.
DEČKI Skupina A
Breg — Bor 46:38 (14:10)
BREG,: Corbatti 16 (0:1), Čok 22 (2:6), Pertot 2, Korošec 6, Starec (0:2), Štrajn, Kozina, Pečar, Maver.
BOR: Devaldrestein (0:3), Jankovič, Zupančič 2, Furlan 8 (0:3), Cej 12 (0:3), Turk 8 (2:6), Gordan 2, Curri 4 (0:3), Savi 2, Roiz.
PM: Breg 2:9, Bor 2:18. POM: Pertot.
Slovenski derbi, s katerim se je pričelo prvenstvo dečkov, ni zadovoljil.
Breg si je zagotovil zmago po zaslugi Čoka, ki je bil v napadu skoraj neustavljiv.
Pff borovcih sta se dobro odrezala Furlan, k? je dobro vodil igro v napadu, in Cej, ki je bil najtoč-nejši v metih v Borovih vrstah. Poleg čoka pri Bregu sta igrala dobro v napadu Corbatti in v obrambi Starec.
K. Leo
Skupina B
Bor B — Inter 1904	54:84
(25:50)
BOR B: Škerl 4, Devetak, Kosovel, Gerdol, Don, Lokar 24, Švara (k) 14. Schillani 12, Merku 2.
SODNIKA: Puopolo in Del Conte iz Trsta.
P.M.: 5:17.
Bor je še kar zadovoljivo začel svojo pot v prvenstvu dečkov. Brez Pečarja, ki je standardni igralec tržaške peterke, so se naši fantje pozitivno izkazali proti močnemu Interju, v katerih vrstah nastopa približno 185 cm visok center. Seveda, večja izkušenost in boljša individualna tehnika italijanske ekipe sta znatno pripomogli h končnemu rezultatu. «Plavi» pa so pokazali veliko voljo do u-resničevanja košarkarskih prvin napada, ki jih vadijo na treningu. Pri tem je treba pohvaliti zlasti Lokarja, Švaro in Schillanija, ki poleg tega, da so zbrali skoraj celoten izkupiček Borovega moštva, so tudi igrali premišljeno in večkrat učinkovito. V vrstah Bora je presenetil tudi Kosovel, ki je v prvem polčasu z Lokarjem «pobiral» vse odbite žoge pod lastnim košem. •	fp
SABA — Kontovel 54:49
Catanzaro — Bologna Cesena — Juventus Foggia — Sampdoria Genoa — Fiorentina Lazio — Roma Milan — Inter Torino — Napoli Verona — Perugia Avellino — Cagliari Palermo — Monza Sambenedettese — Pescara Udinese — Lecco Arezzo — Siena KVOTE
13 — 3.100.200 lir 12 —	138.400 lir
2
2
1
X
1
X
1
1
X
1
X
X
X
1. —
1.	Rimedio
2.	Anguilla
1.	Rivelino
2.	Falco Rosso — 1. Fragu
2. Ceciliano
1.	Poderoso
2.	Fregene
1.	Eclettico
2.	De Gagna 6. — 1. Barzache
2. Umenia KVOTE
12 — 17.540.731 lir 11 —	407.900 lir
10 —	33.700 lir
2. —
4.	-
5.	-t'
2
X
2
X
X
2
2
X
1
2
X
X
NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
Tretji zaporedni uspeh Zarje Dragocena zmaga Štandrežcev
Primorje in Vesna sta remizirala, Breg pa je ostal praznih rok
Zarja —; Pro Farra 3:2 (1:0)
ZARJA: Puzzer, Žagar, Ivo Grgič, Nessi, Trampuž, Križmančič, Jacopino, Kralj, Metlika, Terčon (Ražem), Darko Grgič.
PRO FARRA: Furlan (Rot), Bru-mat, Fantini, Stessot, Tassolo, Bla-zon, Donda, Radovcich, Bressan, Fellizon (Virgolin).
SODNIK: Fraussin.
STRELCI: v 24. min. p.p. Metlika, v 17. min. d.p. Metlika, v 24. min. Jacopino, v 34. min. Stessot, v 37. min. RadovcichT
Zarja je skoraj z dramatičnim zaključkom premagala Pro Farro. Bazovci so startali na zmago in bi jo lahko z lahkoto dosegli, če ne bi obramba popolnoma odpovedala v zadnjih 15 minutah. Igra je bila ves čas lepa in živahna, zlasti s strani Zarje, ki pa je v prvem polčasu igrala precej raztrgano na sredini igrišča. Kljub temu so Bazovci dosegli gol z Metliko in kmalu bi podvojili s Terčonom, katerega strel je vratar z veliko mero sreče ubranil. Tako' je potekel prvi polčas v stalni premoči Zarjanov.
V	drugem polčasu se je premoč Bazovcev nadaljevala in videli smo boljšo igro na sredini igrišča. V 17. min. je Metlika podvojil po strelu iz kota, sedem minut kasneje pa je Jacopino po osebni akciji diagonalno streljal v vrata in ukanil vratarja Rota. Po tem golu je izgle-dalo, da bo zmaga Zarje precej lahka, a iz nerazumljivih razlogov je bazoviška obramba popustila in igrala precej zmedeno. To so gostje seveda izkoristili in znižali rezultat na 3:2 s Stessotom in Radovci-chem. Zadnje minute tekme pa so bile precej napete, saj je bila Pro Farra večkrat blizu remija.
Bazovci so v tej tekmi pokazali dobro telesno in tehnično pripravljenost, a tudi veliko razburljivost, zlasti ko so prejeli gol. Po tej zmagi je Zarja zapustila slabe vode, v katerih je plavala v začetku prvenstva in se s desetimi točkami in tekmo manj povzpela do sredine lestvice.
KAAL
Aiello — Juventina	0:1
JUVENTINA: Plesničar, Marson (Marvin), Zin, Mikluš, E. Tabaj, Lorenzon, Montico, Russo, Uras, M. Tabaj, Gomišček.
STRELEC: v 31. min. d.p. Gomišček.
štandreška Juventina je v nedeljo izbojevala dragoceno zmago v Aiellu. Štandrežci so s tem- ijispe-hom prehiteli sam Aiello ter zasedli tretje mesto na lestvici. Zmaga pa je pomembna tudi zato, ker so Štandrežci pokazali lepo igro in to še posebno v začetku srečanja, ko so prisilili domačine, da so se branili na svoji polovici igrišča.
Ze v prvih minutah igre smo zabeležili razburljiv dogodek. Po lepi akciji je Uras streljal naravnost v vratarja, štandrežcem pa so se v nadaljevanju igre ponudile še nekatere priložnosti za zadetek. Po začetni štandreški premoči, so domačini nekoliko bolje zaigrali na sredini igrišča in ob eni priložnosti nevarno ogrožali Plesničarjeva vrata.
V	drugem polčasu so gostje nekoliko popustili, tako da so domačini večkrat ogrožali štandreško o-brambo, ki je v tem srečanju pokazala precejšnjo prisebnost in je vsakokrat odbila domače napade. Povedati je še treba, da so nekateri Plesničarjevi posegi preprečili kapitulacijo Juventine. V trenutku, ko so domačini izvajali največji pritisk pred štandreškimi vrati, je Juventina prišla v vodstvo. Zaradi Prekrška nad Urasom (eden najboljših na igrišču) je sodnik dosodil prosti strel izven kazenskega prostora. Negotovost Montica in Mar-sona je izkoristil Gomišček, ki je z močnim strelom ukanil vratarja.
Po začetni zmedi zaradi gola je Aiello v zadnjih minutah izvedel več napadov, štandreška obrambna vrsta pa je tokrat zaigrala zelo u-mirjeno in je Juventini zagotovila obe točki.
P. R. .
Op. Supercaffè - Primorje 0:0
OP. SUPERCAFFE’: Paulin, Gior-gesi, Macchi, Mezzalira, Mercuri, Maranzana, Stocovaz, Bretti, Lubis, Giovannini (76. min. Creso) in Gar-doz.
PRIMORJE: Štoka, Marassi, To-mizza, Bezin, Race, Angelieri, Barnaba, Valenti Clari, Lanza, Vižintin, Rustja.
SODNIK: Medeot iz Krmina.
GLEDALCEV: 250.
Izenačen, napet in lep dvoboj med Op. Supercaffè in Primorjem se je končal brez zmagovalca.
Srečanje je prav gotovo zadovoljilo številne navijače, ki so se zbrali okrog openskega pravokotnika. Že v začetnih udarcih je bilo takoj vidno, da enajsterici ne mislita i-grati obrambno. Igra se je takoj razživela, posebno na sredini igrišča, kjer ' so z ene strani Valenti Clari in Angelieri z druge pa Bretti in Maranzana organizirali , igro svoje ekipe. Takoj naj omenimo, da sta kljub živi in dinamični igri o-brambi prevladovali nad napadalci in zato vratarja nista imela večjih težav. Šele proti koncu polčasa je rahlo premoč pokazalo Primorje, ki
V devetem kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je vodeča ekipa Op. Supercaffe bila spet prisiljena remizirati. Tokrat so se morali Openci zadovoljiti z belim izidom, v lepem in napetem dvoboju s Primorjem. Ta delni spodrsljaj Opencev je izkoristila drugouvrščena Rosandra, ki je z dvema zadetkoma Stojana Grahonje premagala v občinskem derbiju Brežane. S tem je Rosandra znižala na 3 točke svoj zaostanek na lestvici.
S točko zaostanka sledijo na tretjem mestu tri ekipe in sicer Edile Adriatica, Vesna in Opicina. Edile Adriatica je po odličnem startu, (tri zaporedij zmage) proti poprečni ekipi S. Sergio izbojevala remi (peti v tem prvenstvu), do remija (peli zaporedni) je prišla tudi Vesna v napetem dvoboju s Flaminiom, medtem ko Opicina nadaljuje svojo pozitivno serijo. Openci so tokrat pospravili v poslednjih minutah igre solidno Costalungo, ki po t m spodrsljaju precej zaostaja. ,
Do pomembne zmage je prišla tudi Zarja na račun Pro P arre. To 'je bil ža Bazovce tretji zaporedni uspeh, s katerim so si znatno poboljšali svoj položaj na lestvici. Omenili bi še nepričakovano zmago Zaul nad S. Marcom (Devin) in peti poraz Aurisine v dvobojs S. Marcom.
IZIDI 9. KOLA
Costalunga - Opicina	1:3
Vesna - Flaminio	2:2
S. Marco	- Aurisina	3:1
Rosandra	- Breg	2:0
Op. Supercaffe Primorje	0:0
S. Sergio - E. Adriatica	1:1
Zarja - Pro Farra	3:2
S. Marco Duino - Zaule	1:4
LESTVICA
Op. Supercaffe	15
Rosandra	12
Edile Adriatica, Vesna in
Opicina	11
Primorje	10
S. Marco	I uino	9
Flaminio	in Costalunga	8
Zarja, S. Marco, Zaule in
Breg	7
S. Sergio	5
Aurisina in Pro Farra	3
PRIHODNJE KOLO (5. 12.) Zaule - Pro Farra Primorje S. Marco (Devin) Costalunga - S. Sergio Flaminio Zarja Aurisina - Vesna E. Adriatica - Rosandra Opicina - S. Marco Breg - Op. Supercaffe
B. R.
je z množičnim pritiskom skušalo spraviti mladega vratarja Paulina v zadrego. Najzrelejšo priložnost je imel v 30. minuti igre Lanza, vendar se je njegov strel z glavo odbil od prečke. Do konca polčasa je Primorje vztrajalo v napadu, vendar so bili vsi poskusi brez uspeha.
V	začetku drugega dela igre je pobudo spet imelo Primorje, ki bi lahko v 5. minuti povedlo. Tomizza se je po ozkem driblingu predstavil sam pred vratarjem, ki je s posegom pod noge prestregel strel, vendar žoge ni zadržal in tako je Tomizza ponovno streljal, toda Paulin je z drznim posegom spet rešil svoje zavetišče. Kmalu nato so se domačini organizirali in se s tem rešili pritiska Primorja ter so s hitrimi protinapadi, kjer se je posebno izkazalo levo krilo Gardoz, skušali presenetiti zanesljivega Štoko.
Akcije so si tako sledile kot na tekočem traku, sedaj je bila žoga na eni, sedaj na drugi polovici igrišča. Skratka, res zanimiv dvoboj, katerega je v 90. minuti prekinil odlični sodnik Medeot iz Krmina, kateremu gre vsa pohvala za lep nedeljski popoldan v dvoboju med Op. Supercaffè in Primorjem, ki sta pokazala, da upravičeno sodita med favorite tega prvenstva.
B. R.
Vesna — Flaminio	2:2
VESNA: Košuta, B. Tence, Visin-tin, Vecchio, Zucca, Skrem, Botti, Botolotti, Gergolet, Zucca in Germani, 12 Carmeli, 13 Sulčič.
FLAMINIO:	Parovel, Jerman,
Verdnic, Deri, Di Pasquale, Godas, Gallinotti, Visintin, Gallinotti, Orto, Colombo.
SODNIK: Grassi iz Gorice.
V	9. kolu prvenstva 2. amaterske lige je kriška Vesna na domačih tleh remizirala s šibkimi gosti, ki so prišli v Križ z edinim namenom, da odnesejo točko. Prvi del igre je potekel v znamenju izenačenosti, saj sta obe ekipi enkrat pretresli nasprotnikovo mrežo, drugih nevarnih akcij pa sploh ni bilo.
V	drugem delu igre pa so domačini trdno prevzeli vajeti v svoje roke in to predvsem na sredini i-grišča, kjer so bili mnogo boljši od igralcev Flaminia. Nepričakovano pa so povedli prav gostje in to z avtogolom, katerega je zakrivil branilec Boris Tence. Po prejetem golu pa so se vsi domačini premaknili v napad in sedem minut pred koncem tudi zasluženo remizirali z odličnim Gergoletom, ki predstavlja pravo presenečenje tega prvenstva.
Najboljša v kriških vrstah sta bila oba Zucca, predvsem pa starejši, ki je bil tudi strelec prvega zadetka.
S.	T.
Rosandra — Breg 2:0 (1:0)
ROSANDRA: Depas, Gulič, Hlača, Taddeo, Legovich, Grezar, Kirch-mayr, Zancope, Perlangeli, Sodo-maco, Grahonja.
BREG: Ghersinich, Rodella, Kre-vatin, Klun, Melon, Sovič, Samec, Cadenaro, Bonazza (Jez), Mikuš in Stermad.
STRELEC: v 5. in 89. min. Grahonja.
Pred številnim občinstvom sta se na dolinskem igrišču spoprijela Breg in Rosandra. Ni minila še peta minuta, ko je Grahonja z glavo preusmeril žogo na dno Ghersenicheve mreže. Rosandra je tako praktično startala z golom prednosti. Sicer so imele konice «plavih» nekaj u-godnjh priložnosti, katere so (kot po navadi) zapravile. V vrstah Brega se je očitno poznala odsotnost nekaterih ključnih igralcev kot sta na primer Bržan in Bonnes. Napadalna vrsta Brega je še vedno prešibka in neučinkovita, v nogometu pa se brez golov ne zmaga.
Breg je, razumljivo, zaigral napadalno, vendar se domačini niso pustili presenetiti in so z žogami, katere je obramba odbijala, ustvarjali nevarne protinapade, toda ra-
zen gola nismo videli drugih večjih nevarnosti za vratarja.
V drugem polčasu je ostala tema tekme pretežno enaka. Proti koncu srečanja je Breg res pokazal nekaj več, vendar minuto pred končnim žvižgom je Grahonja dal še drugi gol za Rosandro.
Jolo
V povratnem kvalifikacijskem srečanju za svetovno nogometno prvenstvo je Trinidad izenačil proti Surinamu z 2:2.
Ker se je prva tekma končala z 1:1, se bosta morali obe moštvi srečati še enkrat.
OBVESTILO VABILO K ATLETIKI ŠZ BOR vabi dijake in dijakinje, ki se nameravajo posvetiti atletiki, da se zberejo v Trstu, na stadionu «1. maj» v soboto, 4. decembra, med 14. in 14.30, kjer se bodo pogovorili o uskladitvi treningov.
Vabilo je namenjeno predvsem tistim, ki so se udeležili zadnjega tekmovanja v krosih.
NOGOMET
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
Prva zmaga Sovodenjcev Gaja na 2. mestu lestvice
Kras ni igral podrejene vloge, a je ostal brez točk
Sovodnje — Medeuzza 2:1
(1:1)
SOVODNJE: G Marson, Trivellato, Podveršček, Kovic, Ferfolja, Petejan, Florenin, Butkovič, Tomšič, B. Marson, Bagon (Devetak).
IvIEDEUZ/iA: Cavassi, Mocchiutti, Banello, Pascoletti, Dissegna, Ba-neilo II, Narduzzi, Bergamasco, Za-nutbn, Sverz, Dilena.
STRELCA ZA SOVODNJE:	B.
Marson in Devetak.
Po sestih zaporednih porazih je eKipa iz Sovodenj v nedeljo izbojevala svojo prvo prvenstveno zmago. Na domačih tleh so Marsonovi varovanci (tokrat je v vratih igral sam trener) zmagali proti Medeuzzi in se otiesli večtedenske krize, ki jih je pestila.
ludi na tem srečanju je v začetku kazalo, da bodo domačini klonili Medeuzzi, saj so gostje takoj prišli v vodstvo. Sovodenjci so tokrat odločno zaigrali in pred koncem poicasa z Brunom Marsonom izenačili.
V drugem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča in kazalo je, da se bosta ekipi razšli pri neodločenem izidu. Domačini pa so ob koncu srečanja dali vse od sebe, da bi pnsii do zmagovitega za-
iimiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiimimmiHiiiiiimuiuiiuiitiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiniiiiimiiii
KOŠARKA
V prvenstvu kadetov
Le ekipa Kontovela ugnala nasprotnika
Dom in Bor sta bila premagana
Servolana — Kontovel 68:76 (37:39)
SERVOLANA: Pellan 21, Grisoni 6, Schillani 5, Appolonio 2, Cataruz-za, Crevatin 13, Vignetti, Carta, Varsaika 18, Pinzelli.
KONTOVEL: Čuk 2, Ban 25, Perini, Udovič 2, Kneipp 8, Race 2, Trevisan 2, Klavdij Starc 22, Ivo Starc 13, Prašelj.
PM: Servolana 19:40, Kontovel 7:28.
PET OSEB. NAPAK: Čuk (42:41) in Grisoni (66:71).
SODNIKA: Galante in Gardosi.
Letos so kontovelske vrste ojačili štirje košarkarji Bora:	Udovič,
Krfèijbp, Rhtl? in Trevisan. Ta ekipa lahko upravičeno meri na odlične rezultate
Obe ekipi sta slabo začeli in igra res ni bila zanimiva. Kontovelci so se znašli v hudih težavah proti coni in se zato niso mogli oddaljiti. Tako je bil rezultat stalno izenačen, čeprav so Kontovelci metali dosti več na koš kot nasprotniki. Odstotek metov iz srednje razdalje pa je bil res porazen. Visoki Čuk se v napadu ni znašel. Tako se je tekma dolgočasno vlekla naprej. Zadnje minute pa se je kontovelska peterka vendarle zbudila in zmagala.
Najboljši v Kontovelovih vrstah je bil Ban. Delno je dobro zaigral K. Starc, vsi ostali pa so razočarali.
I.	S.
ACLI Ronke — Dom 86:73 (41:54)
DOM:	Košuta, Tomažič, Sošol,
Fajt 2, Dornik 21, Semolič 36, Marušič 2, Prinčič 4, Devetak 11.
Tokrat fantje poraza niso zaslužili. Tekmo so začeli v velikem slogu in so popolnoma nadigrali nasprotnika, tako da je bila razlika ob polčasu 13 točk! Za Domove barve je bil usoden začetek drugega polčasa. Fantje so preveč lahkotno začeli drugi del tekme, kar je nasprotnik izkoristil ter s hitrimi protinapadi nizal koš za košem. Naj omenimo, da so Domovci v prvih desetih minutah dosegli vsega osem točk, nasprotnik pa kar 22. Po time-outu so slovenski fantje zopet pri-
šli v vodstvo ter ga obdržali tja do 15 minute, nakar so jim pošle moči.
Kljub porazu moramo domovce pohvaliti, saj so se borili srčno. Z malo več športne sreče bi nedvomno bolj veseli zapustili igrišče. Fantom se namreč pozna, da so pozno pričeli z rednimi treningi. Prepričani pa smo, da pod vodstvom odličnega trenerja Devetaka ter z marljivostjo pri treningih pozitivni rezultati ne bi smeli izostati.
Naslednjo tekmo bo Dom igral v nedeljo, 5. dec. ob 11. uri na tujem igrišču proti ekipi Pagnossin A.
vili Prinčič
Bor — Ferroviario 56:97 (25:41)	"
BOR: Koren 19, Mazzucca, Mesesnel 13, Slobec 12, Dovgan 10, Pegan (k), Brana, Gombač, Jančar 2, Kuriš.
FERROVIARIO: Pecchi 2, Simeone, Sollazzo 6, Marsich 12, Sossi (k) 8, Pieri 10, Ranieri, Leonzini, 39, Craievich II, Bellussi 9.
SODNIKA: Lenardon in Gilleri.
PON: nihče: PROSTI METI: 8:21 Bor, 17:27 Ferroviario.
Po počitku v p~vem kolu so se v soboto Borovi kadeti srečali z igralci Ferroviaria
Začetek «plavih» je bil porazen in v 6. minuti prvega polčasa je bil rezultat že 2:13 za nasprotnike, ki so do 9. minute celo povečali na 4:19. Taki razliki so botrovale predvsem številne napake naših fantov, ki so zgrešili vse preveč podaj. Bili so tudi zelo netočni pri metanju na koš, istočasno pa so igrali v o-brambi preveč pasivno ter dopuščali nasprotnikom, da so nemoteno lovili odbite žoge pod obema košema. Nenadoma pa so se «plavi» zbudili in z borbenejšo igro začeli manjšati razliko, dokler se niso v 16. minuti približali nasprotnikom na 23:30. Takrat pa se je med borovci pojavila utrujenost in igralci Ferroviaria so se s hitro igro spet oddaljili.
Nedvomno so v tej tekmi borovci zadovoljili s prikazano igro in pohvaliti je treba vse igralce. Posebno sta se izkazala Koren, kot najboljši strelec, ter Dovgan, ki je dobro vodil igro.
Meko
detka. Ta želja se jim je tudi uresničila, ko je mladi Devetak (tokrat je prvič nastopil v članski ekipi) zatresel Cavassijevo mrežo.
Gaja — S. Anna	1:0
GAJA: Kante, Vrše, Križmančič, Rismondo, Čermelj, Savarin, Branko Grgič, Iztok Grgič, Zuzich, Bol-cich, Viviani, 12 Klavdij Grgič, 13 Dani Milkovič.
S. ANNA: Ciacchi, Vergan, Ma-cor, Pohlen, Valzano, Dambrosio, Rocco, Magnis, Budicin, M. Dambrosio, 12 Zecchini, 13 Marcionni.
STRELEC: v 7. min. d.p. Bolcich.
GLEDALCEV: okrog 100.
Z golom iznajdljivega Bolcicha so si gajevci v nedeljo na domačih tleh zagotovili obe zelo dragoceni točki na račun nevarne tržaške S. Anne in so s tem .seveda, dohiteli Tržačane na drugem mestu lestvice ter izkoristili počitek vodečega Primorca. Po porazu s Trebenci so gajevci stopili na igrišče, da odločno premagajo Tržačane, to pa jim je uspelo šele po odmoru in s precejšnjo težavo, kajti S. Anna se je predstavila kot solidna in žilava e-kipa. Pri domačih je tokrat letos prvič zaigral Rado Križmančič, ki je (predvsem v prvem delu igre) solidno opravil svojo nalogo, junak dneva pa je bil brez dvoma vratar Kante, saj je sredi drugega polčasa mojstrsko ubranil 11-metrovko in tako preprečil gostom remi.
Prvi polčas je minil v rahli premoči domačinov, ustvarili so si nekaj ugodnih priložnosti z Bolcichem in Grgičem. Gostje so enkrat rešili žogo na sami gol črti, nevarnejši so bili v napadu le pri strelih izven kazenskega prostora in pa predvsem pri prostih strelih, s katerimi so večkrat resno zaposlili vratarja Kanteja.
Takoj po odmoru .je Gaja odločno pritisnila, tako izsilila tri zaporedne kote in takoj povedla z Bolcichem ter obdržala minimalno prednost do konca, čeprav so gostje za-streljali 11-metrovko in v zaključnih trenutkih tekme imeli nekaj zrelih priložnosti za gol ,tnda žoga ni zatresla Kantejeve mreže.
Najboljša pri domačih sta bila Kante in Zuzic.h, pri gestih pa Valzano; naj omenimo, da smo med gledalci zasledili tudi bivšega trenerja Milana Nerea Rocca.
d.gr.
Chiarbola — Kras 1:0 (0:0)
KRAS: F'eifolja, Verša, Kralj, Trampuš, Šegina. Rebula, Guštin, Blazina (Ljubo« ; ..Milič)/ Černjava, Miloš Milič in Albi.
Nogometaši Krasa so ostelli tudi v nedeljo praznih >rok. «Rdeče^beli» niKakor niso igrali podrejene vloge. Ko je že vse kazalo, da bodo končno odnesli prvu točko je najboljši i-gralec Chiarbole s prostim strelom poslal žogo čez živi zid v mrežo. Po prejetem zadetku so krasovci še bolj napadali in večkrat poskušali srečo, predvsem s streh od daleč, a do konca tekme je ostal rezultat nespremenjen. (Podobno kot lansko leto) Krasovi napadalci nikakor ne najdejo poti do mreže v tem prvem delu prvenstva. Upajmo, da bodo v nedeljo proti predzadnjemu na lestvici imeli \eč sreče.
R. B.
Mladost — Edera
0:0
MINIBASKET
Turnir Llbertas
BOR: Aleksander Semen 2, Štefan Semen 1, Pertot 10, Bradassi 18, Aleksij Tavčar, Jagodic, Jogan, Zaccaria, Krapež Furlan.
PM: 1:4
GINNASTICA TS: Bertoni 12, Zot-ti 7, Mancini 6, Guido Boni 2, Fran-ceschini, Buttazoni 4, Burgher 20. Pocusta 2, Cresevic 2, Zorzet.
Fantje so v tej tekmi pokazali najboljšo igro, odkar nastopajo. S pazljivo consko obrambo in z u-činkovitimi protinapadi so v prvih dveh četrtinah onemogočili nasprotnike, ki so ena najboljših ekip na Tržaškem.
Popolnoma drugačen pa je bil potek v drugem delu tekme. Domačini sodnik je s svojimi enostranskimi odločitvami zelo vplival na končni rezultat (55.31 za domačine). Kljub porazu pa je bil Borov trener popolnoma zadovoljen s svojimi fanti. Vsi nastopajoči so zadovoljili, o-ineniti pa je treba Pertota. ki je «izbrisal» z igrišča najboljšega i-gralca Ginnastice Triestine.
NAMIZNI TENIS
V NEDELJO V MILANU
Kras s težavo preko ovire
V drugem prvenstvenem nastopu ženske namiznoteniške A lige so v nedeljo dekleta Krasa žele v Milanu proti tamkajšnji ekipi CSI še eno zmago in so s polnim številom točk ohranila prvo mesto na lestvici. Vendar so krasovke tudi tokrat imele težje delo kot je bilo pričakovati in so po enakovrednem boju odločile srečanje v svojo korist s tesnim izidom 5:4.
Glavni delež h končni zmagi je (kot vselej) prispevala državna prvakinja Sonja Miličeva, ki je osvojite tri prepričljive zmage. Ostali dve igralki (Vesnaverjeva. ki zaradi družinskih opravkov zadnja dva tedna sploh ni mogla trenirati, in Zigonova) nista zaigrab preveč zanesljivo, saj sta ju premagali tako Saporetti kot presenetljiva Bevilacqua. K sreči pa sta naši predstavnici odpravili poprečno tretjo igralko Buzzerio in tako se je tehtnica nagnila v korist Krasa.
Čeprav ta zmaaa ni bila blesteča pa je bilo poglavitno le osvojiti celoten izkupiček. Čez deset drli bo Kras gostil nevarno ekipo Esperia Como in upajmo, da si bodo do tedaj vse igralke opomogle in zaigrale na ravni svojih sposobnosti.
B. S.
V Havani sta se v kvalifikacijski nogometni tekmi za svetovno prvenstvo reprezentanci Kube in Haitija razšli pri remiju 1:1.
iiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiniimimiiiiii
SMUČANJE
V APRICI
Zmaga Morerodove v slalomu za WS
Italijanka Claudia Giordani na 5. mestu
APRICA, 30. — 20-letna Švicarka Morerod je zmagala v prvem slalomu za «World's Series» v Aprici. Svoje najnevarnejše tekmice je na skupni lestvici prehitela kar za dve sekundi. Veliko presenečenje in odkritje tega tekmovanja pa je predstavljala 17-letna Francozinja Pe-len, kateri bi skoraj uspela celo zmaga nad samo Morerodovo, za katero je zaostala le za 29 stotink sekunde v prvem in za 29 stotink v drugem spustu, čeprav je startala šele kot 45. med 51 tekmovalkami iz desetih držav. Francozinje so sprožile pravo ofenzivo in so lahko z rezultati zadovoljne, saj i-majo v prvi deseterici štiri svoje tekmovalke,« od teh tri na 2., 3. in 4. mestu.
Italijanka Giordani je bila po prvi vožnji tretja, v drugi pa je vozila preveč previdno in je padla za dve mesti nižje.
Tekmovanje za WS se bo nadaljevalo v četrtek v Bobbiu z veleslalomom in se bo zaključilo v soboto v St. Moritzu z vzporednim slalomom.
Rezultati današnjega slaloma so bili taki:
1.	Lise Marie Morerod (Švi.) 92’ '41
2.	Ferrine Pelen (Fr.)	92”96
3.	Patricia Emonet (Fr.)	94”45
4.	Danielle De Bernard (Fr.) 94”51
5.	Claudia Giordani (It.)	94”65
6.	Fabienne Serrat (Fr.)	94”67
i : i
-
■mméKI
li..
Del udeležencev zadnjega krosa v Lonjerju
7.	Annie Wenzel (Liecht.)
8.	D. Kuzmanova (ČSSR)
9.	Wilma Gatta (It.)
10.	Monica Berwein (Av.)
95”66 96’12 96”39 97”12
VELESLALOM V LIVIGNU
I. STENMARK PRED VSEMI
LIVIGNO, 30. - V Livignu je v ponedeljek Šved Ingemar Stenmark, ki tekmuje na smučeh begunjske tovarne ELAN, zmagal tudi v drugem tekmovanju, v veleslalomu, potem ko je bil v nedeljo prvi že v slalomu.--
V veleslalomu se je zelo dobro odrezal tudi jugoslovanski smučar Bojan Križaj, ki je zasedel odlično 11. mesto.
Lestvica:
1.	I. Stenmark (Šve.)	2’38’’20
2.	P. Gros (It.)	2’38”96
3.	H. Hemmi (Švi.)	2’40”63
4.	M. Sochor (ČSSR)	2'40”79
5.	G. Thoni (It.)	2W88
6.	B. Noeckler (It.)	2’41”23
7.	T. Jacobsson (šve.)	2'42”05
8.	A! Navillod (Fr.)	2’42”31
9.	C. Hemmi (Švi.)	2’42”36
10.	A Wenzel (Liecht.)	2'42”70
ODBOJKA
DEŽELNO ŠOLSKO PRVENSTVO
Dijakinje liceja «France Prešeren» druge v Pordenonu
Na medpokrajinskem odbojkarskem srednješolskem ženskem prvenstvu je včeraj v Pordenonu slovenski licej «F. Prešeren» iz Trsta zasedel drugo mesto.
V	polfinalu so prešernovke premagale Videm z 2:0 (2, 8), Porde-non pa Gorico z 2:0 (5, 12).
V	malem finalu za 3. mesto je Gorica odpravila Videm z 2:1, prav tako z 2:1 pa je v velikem finalu za 1. mesto Pordenon premagal Trst, tj. dijakinje našega liceja, v setih pa s 15:10, 4:15 in 15:10.
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gami! na plazu so.
«Poročilo bom poslal tudi po drugi zvezi in po legalni zvezi, da bo zanesljivo prispelo do vas. Pričakujem pa, da mi boste tudi vi pisali. Prosim, da mi pošljete dovolj literature. Predvsem bi potreboval malih knjižic «Fašizem m delavski razred» in podobno. Ostanite zdravi!»
Skupaj s tovariši Iztokove čete smo nato iskali sekretarja Krištofa in ga čez nekaj dni res našli. Taboril je v bližini Stiftschwaga. Tam sem tudi prvič srečal tovariša Janeza Wutteja - Luca, ki si je bil v nekem spopadu nalomil nogo v kolenu in si jo je sedaj v Krištofovem bunkerju zdravil z jelenovo mastjo. Skupaj s Krištofom smo nato brž vzpostavili zvezo z vsemi vojaškimi enotami na Svinški pianini.
Oblastnemu komiteju sem torej dne 10. novemebra ves vesel pisal :
«Sporočam vam, da sem danes dobil zvezo s Krištofom, prek njega pa imamo zvezo z Bojem in našim bataljonom. Povezani so torej s Kijevom vred vsi partizani, kar jih je tostran Drave. Od Gur do Svinške planine je tudi ?Ve^a,..samo Prek Drave jo še kujemo. Posredujte, da bodo kurirji prihajali vsako nedeljo na običajno javko ob Dravi. Tov. Modras namreč še tudi ni prispel do svojega bataljo-
na. Neobhodno potrebno je, da nam pošljete literature, in to čim več. Posebno je važno, da prejmemo avstrijsko literaturo, ker tako avstrijsko kakor slovensko prebivalstvo či-ta samo nemško. Avstrijsko prebivalstvo pa se bolj kakor slovensko zanima za politiko. Tov. Krištof se prav dobro počuti. Ima tudi že nekaj tehničnega gradiva in pisalni stroj.
Danes grem v bataljon, da uredim glede orožja. Iztokova četa je silno slabo oborožena. Vseh 60 mož ima samo dve brzostrelki in italijanski mitraljez. Fantje pa so zelo udarni in si želijo samo še brzostrelk. Urediti moram tudi glede Avstrijcev in mobilizacije.
Tudi Krištof ima legalno zvezo».
Nato sem pripisal:
«Pisma mi pošljite po isti poti, po kateri bodo prispela do vas. — Prosim, zbudite kurirje! Naši bodo čakali vsako nedeljo na običajnem mestu ob Dravi, od enajstih do ene ponoči.»
BOJEVI BORCI
Ko sem se sešel z Bojem, so mi pripovedovali o mnogih dramatičnih dogodkih, ki so jih doživeli pri svojem pionirskem delovanju na Svinški planini. Pred njimi so sicer že prišli aktivisti s Krištofom na čelu, tako da je bil teren več ali manj pripravljen. Bojevita četa je odšla čez Dravo 24. junija. Bilo jih je le trinajst, kljub temu pa so se pogumno lotili vojaških akcij.
Najprej so napadli Djekše. Zgrabili so stražarja francoskih ujetnikov, nato pa še landvahovce. Razorožili so jih, policista pa slekli. V dveh dneh so nabrali kakih trideset pušk.
Večkrat so se tudi pošteno udarih s policijo Nekoč so jim policisti napravili zasedo. Ko so se približali hiši, se je nenadoma posvetilo. Vsi so odskočili in poiskali za-
klon. Ker pa je bilo vse tiho, sta Janez Wutte - Lue in vodnik Slemnikov Gašper odprla leso in se previdno priplazila do hiše. Vzpela sta se na balkon pred hišo, tedaj pa se je z vseh oken prvega nadstropja vsula toča krogel. Prav tako tudi skozi vrata. Lue je nekajkrat ustrelil skozi vrata in se pognal na tla. Tedaj so se ob njem razletele prve bombe.
Uspelo jima je, da sta se umaknila. Gašper pa je bil težko ranjen. Prestrelili so mu trebuh. Luca je prosil, naj ga ustreli. Ta je odklonil in ga tolažil, češ da se bo že izlizal. Gašper pa ga je prijel za roko in vzdihnil:
«Lue, umrl bom, z menoj je konec.»
Stisnil mu je roko, nato jo je dal še drugim in jim ječe govoril: «Držite se, maščujte me...»
Vzel je pištolo in si jo nastavil na desno sence. Trenutek je pomislil potem sprožil.
Pri hiši so se takrat še bili. Toda že so iz sosednjih hiš prihajali na pomoč novi policisti in morah so se umakniti. Pri tem je bil ranjen tudi komandir in treba ga je bilo spraviti na varno.
Naslednjega dne so ponoči nosili ranjenega komandirja. Eden je bil v izvidnici, štirje pa so odšii z njim po temni deževni noči, se vzpenjali v strmine, padali in se pobirali, zdrsnili v grapo, bredli neko vodo, se spet zgrudili, se pobirali in po tem dolgem napornem pohodu le prišli v staro taborišče.
Povedali so nam tudi podrobnosti o prelivanju krvi pri avstrijskem kmetu Spitzbauerju nad Pollingom:
Kmet je bil vnet partizanski sodelavec in večkrat so se pri njem zadrževale naše čete. Dne 17. oktobra je bila v njegovi hiši spet skupina partizanov, z njimi pa še okrog štirideset poljskih in avstrijskih delavcev rudnika sljude v št. Lenartu. Pred kratkim je namreč Bojeva četa razorožila posadko tega rudnika in delavci so odšli v partizane. Bili so še neoboroženi in pri Spitzbauerju so le počivali.
Nekdo pa je ovadil policiji, da so tam partizani, in okrog štirih popoldne so policisti že začeli obkoljevati hišo. Partizanske straže so bile razporejene v gozdu nad hišo, toda niso mogle zadržati premočnega sovražnika, že so vsuli točo izstrelkov na samo hišo in na skedenj. Streljali so z vžigalnimi naboji.
Že je bil skedenj v plamenih, kmalu pa vsa hiša. Večina partizanov se je še utegnila pravočasno umakniti v prepad pod hišo, neizkušeni delavci - prostovoljci pa so begali po jasi pred hišo, z njim pa tudi domači. Te neoborožene so policisti neusmiljeno kosili.
Gospodar Spitzbauer in žena sta se uspela rešiti v jarek. Mrtev pa je obležal stari oče, gospodarjeva sorodnica z Dunaja z dveletno hčerko, dve ženski iz soseščine ter neka Poljakinja, ki je bila tam zaposlena. Poleg teh je padlo še okrog trideset mož, večinoma poljskih delavcev iz rudnika sljude. Dva pa so ujeli in odvedli v Dravograd, kjer so ju obesili.
Prizorišče je bilo strašno. Ožgani zidovi, med njimi pa trupla. Otroško trupelce je imelo dvanajst zadetkov. Vse rane so bile grozotne, kajti streljali so z dum-dum kroglami.
Po tem uspehu so se policisti silno pršili. Govorih in pisali so o tem, kako so pobili celo partizansko enoto, dejansko pa so postrelili avstrijsko družino in večino neoboroženih delavcev. Zbali so se protifašističnega gibanja med Avstrijci in odhajanja v partizane ter so prav zato' izvedli tako strašne represalije.
Te niso bile prav nič milejše od tistih na slovenskem ozemlju Koroške. Hoteli so pač brž uničiti prve žive priče severno od Drave, ki so dokazovale, da tudi avstrijski delavci vodijo protifašistično borbo, in to na ozemlju, kjer živi pretežno avstrijsko prebivalstvo.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemslvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
1. decembra 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» » DZS . 61000 Ljubljan«,
Gradišče 10/il nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožaija 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Član italijanske ÌL-j-zveze časopisnih ]r j[ j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
:H
žir
Trst
založnikov FIEG
NA GOSTOVANJU V TRBOVLJAH
Prodoren uspeh dekliškega pevskega zbora «Vesna»
Po slavnostni seji, kjer sta se prosvetni društvi Svoboda II in Vesna uradno pobratili, je bila v dvorani trboveljskega društva proslava Dneva republike, na kateri je sodeloval tudi dekliški pevski zbor iz Križa. Takoj je treba povedati, da so kriška dekleta s svojim odličnim nastopom povsem presenetila številno občinstvo, ki je njihovo izvajanje nagradilo z dolgim. burnim ploskanjem.
Proslavo je odprl domači pevski zbor, ki je ob spremljavi trboveljske Delavske godbe, zapel jugoslovansko državno himno. Na o-dru so se nato vrstili recitatorji, ki so poudarili vse najvažnejše etape zgodovine nove Jugoslavije, od drugega zasedanja AVNOJ, od odpora proti fašizmu, pa do uveljavitve samoupravnega sistema in do današnjih dni. Vmes pa je nastopil domači mešani pevski zbor, ki ga vodi prof. Ponikvar in pa trboveljski oktet, ki sta zapela več borbenih in partizanskih pesmi. Po slavnostnem govoru, ki ga je imel predstavnik občinske skupščine Trbovlje, so nastopila kriška dekleta, ki so zapela štiri pesmi in sicer Pirni-kovo «Smrt v Brdih», Rozinovo «Vstani mladina», Maličevo «Sinku» in Simonitijevo «Naše slavje». Pod vodstvom požrtvovalne dirigentke Pie Cah je zbor zapustil zelo dober vt:s, saj je vse pesmi zapel zbrano in občuteno in tudi na dobri umetniški ravni. Skupna izvedba Internacionale pa je zaključila zelo dobro in skrbno pripravljeno proslavo.
Kriška dekleta in prosvetarji so bili gostje Trboveljčanov tudi v nedeljo, ko so si v jutranjih urah o-gledali nekatere zanimivosti tega mesta, predvsem pa premogovnik, Dom kulture in spomenik, ki spo-nrnja na prvi spopad rudarjev s fašistično Orjuno leta 1924. Tukaj so križka dekleta zapela žalostinko in položila šopek rož. Pred odhodom pa je goste iz Križa pozdravil predsednik DPD Svoboda II Stane Šu štar, odgovoril p- mu je v imenu PD Vesna njen predsednik Niko Sirk. ki se je zahvalil za izredno topel sprejem in izrazil željo, da bi se že itak prijateljski odnosi med obema društvoma v prihodnosti še še bolj utrdili v sklopu sodelovanja med zamejskim in matičnim kulturnim življenjem.
s. t.
KI DNEVNIK
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Izglasovana dva nova zakona s področja kmetijstva in higiene
Položaj |to potresu zahteva nagle in pe - Danes v skupščini razprava o
učirikovite ukre-šolskili okrajih
Deželna skupščina je na včerajšnji seji izglasovala dva nova zakona, od katerih se eden nanaša na poenostavitev postopkov za naglo poseganje v kmetijstvo — kar je postalo posebno aktualno po majskem in septembrskem potresu —. drugi pa določa vrsto novih finančnih nakazil za ureditev higiensko-sanitarnih naprav v Furlaniji-Julijski krajini.
Zakon o kmetijstvu bo praktično nadomestil sedanji normi štev. 2 in štev. 22 iz leta 1967. na podlagi katerih se odvija delovanje deželnega odborništva za kmetijstvo. Zakon nadalje dcioča višino predujmov (v razmerju 501 o), ki naj jih omenjeno od-borništvo prizna gorskim skupnostim in krajevnim upravam, katerim prepušča skrb za izvajanje predvidenih del. Končno je v novem zakonu določeno, da se sklad na razpolago za nujne posege po članu 28 zakona štev. 22/67 dvigne s sedanjih 50 na 150 milijonov lir. V razpravo so posegli svetovalci Fuppini (MF), Bertoli ,PL1). Ermano (PSI). Magrini (KPI), Specogna (KD), poročevalec Chinella-to (KD) in pristojni odbornik Del Gobbo. Vsi so izrekli pozitivno mnenje o novi normi, ki je bila nato potrjena soglasno. Zakon bo stopil takoj v veljavo.
Druga norma se kakor rečeno nanaša na nove deželne posege za izboljšanje higiensko-sanitarnih naprav v Furlaniji-Julijski krajini. V ta namen je določena deželna pomoč na račun kapitala in obresti, ki naj bi v okviru srednjeročnega načrta omogočila skupno naložbo v višini 40 milijard lir. V poštev pridejo razna raziskovalna dela, zlasti kar zadeva biokemično analizo podtalnih voda v de želi ter razna javna dela, tako spe ljava vodovodov, ureditev kanalizacij skih naprav (kot prvo delo naj bi u-redili novo kanalizacijo v Gradežu), vprašanje izkoriščanja novih nahajališč pitne vode ob južnem toku Soče za potrebe tržaškega mesta, in druga javna dela higiensko-sanitarne narave. V razpravo o novi normi so posegli svetovalci Trauner (PLI), Lonza (PSDI), Volpe (PSI), Comuzzi
•imiiMiiiiiiuiiifiiiiiiiiuimitMiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiimiuimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimi
Osimski sporazum in politične intrige
(Nadaljevanje s 1. strani)
nega odbora, značaja protesta proti osimskemu sporazumu in industrijski coni na Krasu, ki jo sporazum odloča.
Kakor je demagoška sama akcija za 1odpise. je perfidna zahteva, ki jo pobudniki postavljajo, naj politični del sporazuma ostane, ponovno pa naj obe državi razpravljata o Svobodni industrijski coni. Perfidnost je v tem, da se pobudniki ne kažejo več kot nasprotniki sporazumevanja med obema državama, ampak kot «rešitelji» tržaškega gospodarstva in Krasa, zato predlagajo, da bi bilo treba ponovno razpravljati le o tej «malen-kosti». S tem predlogom, če bi bil sprejet, bi dosegli svoj politični cilj. ker se dobro zavedajo, da je sporazum celota in bi ponovno pogajanje o kakršnikoli klavzuli pomenilo začeti vse znova. To pa hočejo doseči, ker vedo, da bi na ta način preprečili kakršenkoli sporazum tudi v bodočnosti.
Tiste stranke, organizacije in posamezniki, ki niso nasprotni temu, da se Italija in Jugoslavija dogorita o vseh odprtih vprašanjih, so pa danes proti Svobodni industrijski coni na Krasu iz gospodarskih ali ekoloških razlogov, ali celo a-gitirajo za podpis za Integralno prosto cono in zahtevajo zato, naj se obe državi ponovno usedeta za pnaajalno mizo, podpirajo politične cilie nacionalističnih pobudnikov.
Tainik tržaške Krščanske demokracije je v tržaškem občinskem svetu pred dobrim tednom dejal, da ima pobuda za integralno prosto cono izrazito politični značaj, ki jo narekuje «sovraštvo do Slovencev in do jugoslovanskih narodov-». To je velika resnica, ki meče še temnejšo luč na tiste stranke, organizacije in posameznike, ki se proglašajo za prijatelje Slovencev, narave in okolja, so se pa vpregli v isti voz nacionalisti in šovinisti.
Integralna prosta cona naj bi bi-' la. po mnenju piscev v «Piccolu». ki tako radodarno daje strani na razpolago, edina rešitev tržaškega gospodarstva: da bi bila za Tržačana kongenialna. da Tržačani niso nagnjeni k industria. Strašijo z jugoslovanskimi priseljenci, ki naj bi jih v Trst privabila industrijska cona. govorijo o tem, da je treba tržaško gospodarstvo reševati_ izključno z notranjimi državnimi, u-krepi samo zato,'ker nas sovražijo. Z a namišljeno obrambo nacionalnih interesov zahtevajo danes od italijanske vlacle plačilo, zato da bodo jutri ceno dvigali. Ni jim do tega, kakor jim nikoli ni bilo. da bi postavili solidne temelje za ponoven dvig tržaškega gospodarstva, ki je mogoč edinole v sodelovanju x zaledjem, z lastnimi napori in z novimi pobudami. Vedno so zahte-
vali privilegije, in vcepljali parazitsko miselnost ne preveč razmišljajočim državljanom, kar zagotovo ne more navajati k aktivnosti in iniciativnosti.
Če bi se integralna prosta cona res ustanovila, bi to bila šele prava pot, ki bi vodila k propadu, gospodarskemu, socialnemu in človeškemu. Vodila bi v izolacijo, v zapiranje mej in si zato ni mogoče predstavljati, kako naj si Trst s tako cono ponovno zagotovi vlogo emporija in mednarodnega pristanišča, kakor nekateri prvaki iniciativnega odbora neodgovorno pišejo, drugi pa v prepričanju, da ni uresničljivo, trdijo.
Priložnost, ki se sedaj nudi. je morda za Trst in Gorico zadnja. Velike probleme je treba reševati na široki fronti in ta fronta danes
je-
Naša narodnostna skupnost želi biti del te fronte. Zato smo sporazum v samem začetku pozdravili. Z našimi žrtvami bomo pripomogli k ponovnemu dvigu tržaškega in goriškega gospodarstva. Hočemo pa biti tudi aktivno prisotni pri zasno-vanju in uresničevanju vseh pobud.
Desnica bo s podpisi, kot rečeno, skušala na vse načine izsiljevati. Ovirati bo skušala uresničevanje raznih delov sporazuma, tudi obveznosti do naše skupnosti. Tolikšne neposredne moči res nimajo, da bi uveljavljali svoja stališča, kar sta dokazali razpravi v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu in izidi glasovanja. Bodo pa še naprej intrigirali.
Danes moramo ponovno poudariti, da bo kakršnokoli sklicevanje na pritiske tistih, ki bodo vihteli s podpisi, neupravičeno, ker to so podpisi desnice in tistih, ki so bili dobesedno prevarani.
Slovenci želimo, aktivno sodelovati pri uresničevanju sporazumov. Enako seveda soglašamo z resolucijo demokratičnih strank v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu, ki govori o tem. da morajo pri. uresničevanju sporazumov sodelovati vsi prizadeti krajevni dejavniki. V zvezi s Svobodno industrijsko cono pa. da morajo biti zavarovani interesi slovenskega prebivalstva, da je treba zagotoviti varstvo okolja in onemogočiti onesnaževanje in končno, da je po ratifikaciji treba v kratkem času s posebnimi zakoni zagotoviti globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji.
Parlamentarne komisije v Rimu in v Beogradu so že priporočile o-bema parlamentoma, naj sporazum ratificirata. Enako delo morajo o-praviti v rimskem senatu, tako da je pričakovati, da bo do ratifikacije kmalu prišlo.
Menimo, da bi bilo škodljivo in samo v korist desnice, če bi se ratifikacija zavlekla.
(KPI) in Del Conte (KD) ter poročevalec Masutto in odbornik Rigutto. Pri končnem glasovanju so se za normo opredelili svetovalci KD, PSDI. PRI in MSI, komunisti in socialisti so glasovali proti, pripadniki PLI in Furlanskega gibanja pa so se vzdržali.
Deželni svet se bo ta teden redno sestajal vsak dan. Danes bo na vrsti razprava o šolskih okrajih: o teni vprašanju bo v začetku seje daljše poročilo predstavnika deželnega odbora.
Zborovanj? Sindikata slovenska šole v Nabrežini
V	ponedeljek so zborovali v na-brežinski osnovni šoli učiteljstvo iz uabrežinskega didaktičnega ravnateljstva in profesorji iz tamkajšnjega srednješolskega zavoda «Igo Gruden». Didaktični ravnatelj Miro Tavčar je pozdravil šolsko osebje ter predstavil zborovalcem tajnika sindikata slovenske šole prof. Franca Škerlja in odbornike učiteljico Beni Fakinovo, prof. Vesno San-dalj - Jogan ter učitelja Armanda Skerlavaja. Prof. Škerlj je še zla sti poudaril pomen samostojnega šolskega okraja, deželne komisije za slovensko šolo in izbiro kandidatov za volitve v komisijo. Pojasnil je še, da je članstvo na drugih sestankih odobrilo kandidatno listo, v kateri zastopa učiteljstvo učiteljica Ivana Hrovatin (Stanka), profesorje na nižjih srednjih šolah prof. A-ieksander Kriščak profesorje na višjih srednjih šolah pa prof. Samo Pahor. Pri tem te še omenil, da bo za te kandidate volilo tudi učno esebje goriškega sindikata: sporazumno je bilo namreč določeno, da bosta nastopila kot kandidata na Goriškem kot zastopnik didaktičnih ravnateljev Milan Brešan (Bresciani! ter kot zastopnik ravnateljev višjih srednjih šol prof. Albin Sirk.
Govor je tekel tudi o delu volilne komisije za volitve v deželno komisijo in še zlasti o škodljivem zadržanju nekega člana te komisije. ki bi lahko s svojimi zgrešenimi stališči v podporo državne birokracije prizade’ veliko škodo slovenski šoli zlasti na Goriškem.
Po tajnikovem poročilu se je razvila živahna razprava, ki je zlasti zajela sindikalno problematiko: de lovni urnik, mesečne prejemke, dravinjsko doklado, posebno doklado za izobraževanje itd. Ob zaključku sestanka so pristopili v sindikat nekateri novi člani, medtem ko so se zborovalci poslovili od odbornikov sindikata ter izrazili željo, da bi pri šlo čimpre.j do ponovnega srečanja na šoli. Sestanka se je udeležila tudi ravnateljica prof. Antoninijeva.
V	času osmih dni so se zvrstila srečanja tajništva sindikata skoraj z vsem šolskim osebjem na slovenskih šolah; izostalo je, zaradi pomanjkanja časa, le srečanje z o-sebjem na nižji srednji šoli «Fran Erjavec» v Rojanu; bo pa prišlo v kratkem tudi do tega. Vsa dosedanja zborovanja, ki jih je priredil r.a slovenskih šolah Sindikat slovenske šole, so bila številno obiskana in zelo koristna, povsod je prišlo de odkrite besede med tajništvom in člani, kar je zelo pozitivno.
Tretja deželna komisija o šolskih okrajih
Tretja deželna komisija je včeraj nadaljevala razpravo o šolskih okrajih. Odbornik Mizzau je na začetku po vedah da je deželni odbor sklenil izvesti v zvezi s teni vprašanjem nadaljnjo serijo posvetovanj, ki bi o-mogočila poglobitev problema in morebitno formulacijo novega predloga za razdelitev v šolske okraje. Kot znano, je osnovni predmet razprave vprašanje slovenskega šolskega okraja
V razpravi so svetovalci podprli predlog o nadaljnjih posvetovanjih. Socialist Zanfagnini je med drugim izrazil zaskrbljenost, da bi predolgo odlašanje z določitvijo šolskih okrajev onemogočilo volitve, ki so predvidene za prihodnji marec. Pri tem se je vprašal, kaj deželni odbor pravzaprav pričakuje v prihodnjih dneh novega v trenutku, ko je edini kamen spotike slovenski šolski okraj. Podobnega mnenja je bil tudi komunist Bosari. ki je s svoje strani predlagal, naj bi posvetovalna srečanja vodila komisija sama ne pa deželni odbor. V razpravo je posegel tudi predstavnik SSk dr. Štoka, ki je izrazil željo, da bi nova posvetovalna faza prispevala k reševanju problema samostojnega okraja za slovenske šole. Za to vprašanje se je zavzel tudi svetovalec Lovriha.
Deželno tajništvo KPI o ohnovi Furlanije
V ponedeljek je deželni odbor KPI, ob navzočnosti posl. Macaiusa, člana osrednjega vodstva stranke, razpravljal, na podlagi poročila poslanca Cuffara, o razvoju političnega položaja v državi v zvezi z napori za obnovo Furlanije in o zapletenih razmerah v naši deželi. Deželni tajnik je orisal nova vprašanja, ki so povezana z ratifikacijo osimskih sporazumov, ter je analiziral potrebne pobude za izhod iz sedanjega kritičnega položaja in preporod dežele.
Posl. Macaiuso je po izčrpni diskusiji poudaril, da za KPI zavzemajo problemi Furlanije vsedržavni značaj in da spada obnova Furlanije ter vse naše dežele v vsedržavni okvir.
VRSTA TATVIN V IADNJIH DNCH
Z naperjenim samokresom nad priletnega trgovca
V baru Franco je izgubil 1.760.000 lir
V	zadnjih dneh so v Trstu zabeležili vrsto tatvin. Najhujši dogodek se je pripetil v ponedeljek zvečer, ko sta še neznana mladeniča oropala 70-letnega trgovca Raffaella Mugnaonija iz Ul. Monte s. Ga briele 17. Okoli 20. ure se je Mu-gnaoni z avtom vračal iz trgovine proti domu, malo pred prihodom domov pa je opazil dva mladeniča, ki sta se sumljivo ozirala naokoli. Dogodku sprva ni pripisoval nobene važnosti, ko je prešel do vrtnih vrat in je izstopil iz avta ter se napotil k vratom, ga je nekdo poklical po priimku. Ozrl se je in takoj prepoznal enega od obeh mladeničev, ki pa si je medtem nadel krinko. Ta mu je z naperjenim samokresom velel, naj mu izroči ročno uro in de narnico. Mugnaoni je okleval, kajti zlata zapestna ura velja 2 mili jona in pol, lir, v denarnici pa je imel tudi ključe blagajne, vendar se pred samokresom ni mogel upirati. Medtem se je približal še drugi mladenič in roparja sta zagrozila trgovcu, naj ne obvesti policije, ker bi ga to drago stalo, nato pa sta jo pobrisala urnih nog. Malo kasneje je Mugnaonitev sin poklical agente letečega oddelka tržaške kve sture, ki so uvedii preiskavo. Oro pani ni znal povedati nič točnej.šega o napadalcih, če izvzamemo dejstvo, da sta govorila v italijanščini s slabo prikritim tržaškim naglasom, da sta bila zelo mlada in visoka približno 175 cm,
V	ponedeljek so tatovi okradli Maria Lavagninija iz Ul. dell’Eremo 35. Okoli 10. ure je z ženo odšel iz stanovanja, ključ pa je skril v vazo, pred vhodnimi vrati. Ko se je čez slabo uro vrnil domov, je o-pazil, da so medlem neznani tatovi ukradli iz spalnice skrinjico z nakitom v skupni vrednosti nad milijon 200 tisoč lir. Verjetno so tatovi našli ključ in odklenili vhodna vrata, na katerih ni nobenega sle-
MII Hilli HUMI Hill lili II llllllllllllllllllllllMHIIHIMIHIHtMIIII»I»MII UMIH MI1III1IHIIIII1IIIIHH1IIMIIIIIII11I1I1IMI
BENEŠKI DNEVNIK
S TRANSPARENTI PRED ŽUPANSTVO V F0JD1
PROTESTNA AKCIJA TREH BENEŠKIH VA SI
Od 500 prebivalcev je v vaseh Vile, Podcerkev in Pedroza o-stalo le še 40 ljudi, ki sedaj odločno terjajo svoje pravice
FOJDA, 30. — Vile, Podcerkev in Pedroza so slovenske vasi v narodnostno mešani občini Fojda, vasi, ki se vzpenjajo visoko v hrib in ki so najbolj izkrvavele zaradi emigracije. Ob koncu druge svetovne vojne so namreč štele skupno nad 500 prebivalcev, sedaj pa jih komajda preštejemo 40. Vile so postale prava «vas duhov», v njej je do pred kratkim živel le še obnemogel starček, 85-letn,i Alojz Bertolutti, ki ni mogel nikamor in so ga sprejeli vaščani Podeerkve.
Poleg tega so bile te vasi vsa ta leta tudi najbolj zanemarjene, nemara prav zato, ker so slovenske. Problemi so se kopičili iz leta v leto, obenem pa so se kopičile tudi obljube za njihovo rešitev. Vendar dejan-
•Hill» 11IIOM1IH11 Ml IIIH11 MHIIIMIIim III I II 11 Hill IIIHIM»il»**IM«M H H HUM IH M IMI M H UHI H* MIH IIH 1*****11111*111
V IZVEDBI PEVKE IN PLESALKE 0ISELLE PAGANO
Plošča «Mandi Fridl» izraz volje Furlanov po življenju
Uspela nedeljska predstavitev plošče ob navzočnosti deželnih oblasti
VIDIM, 30. — V videmski restavraciji «La’ di Moret» je v nedeljo popoldan upravnik nove družbe za izdajanje gramofonskih plošč SRM (Studio registrazioni musicali S.r.l. — Videm) Gianfranco Bruni predstavil prvo long piay ploščo SRM. Nova družba je nastala kot je sam Bruni povedal v slavnostnem govoru — neposredno pred tragičnim majskim potresom z namenom, da bi pripomogla k boljšemu poznavanju in u-»eljavitvi furlanske glasbene tradicije v italijanskem in širšem okviru. Ta pomembna vloga je v dramatičnih mesecih potresnih sunkov postala še aktualnejša.
že prvi album, ki ga je SRM izdala in ki nosi naslov «Mandi Fridl — con te intorno al mondo», uveljavlja zastavljene cilje mlade družbe. Posvečen je furlanskim ljudskim in drugim bolj ali manj uveljavljenim motivom. Najstarejše pesmi so iz 18. stoletja, medtem ko je najnovejši motiv .nastal po potresu. Večino pesmi poje znana italijanska pevka in plesalka Gisella Pagano, ki že nekaj let živi v Vidmu; nekaj je tudi izključno glasbenih motivov. LP plošča temelji na glasbenih raziskavah Maria Kriv ea; vse pesmi je aranžiral glasbenik Aldo Buonocore; osnutek za platnico je izdelal Giorgio Celiberti.
«Mandi Fridl» obsega dvanajst motivov v furlanskem jeziku: Jo soi
stade a confessarmi: Frute mé; Armoniche e Liron; Buine sere, ciase scure: Su pa Val Cialda; La quadriglia; Stelutis alpinis; Balin che bie-le stajare; Ai preat...; 1600; La Vinca: No, Mandi al Fnul. Ena izmed pogostih tem, ki jih pesmi obravnavajo. je emigracija — žalostna stvarnost te dežele, ki se razteza od morja do visokih alpskih vrhov. Vendar niso vsi motivi žalostni, otožni; pesmi izražajo tudi veselje in življenjsko voljo furlanskega človeka.
Nova plošča je pomembna zaradi dveh dejstev. Z ene strani odkriva oziroma predstavlja glasbeno tradicijo majhnega, à bogatega naroda. Z druge hoče prikazati trdno voljo prizadetega prebivalstva, da se v tragediji ne vda, temveč da se še naprej z novimi silami bori.
Nedeljske predstavitve so se med drugimi udeležili izredni vladni komisar Zamberletti, posl. Fortuna, predsednik deželnega sveta Pittoni in števibii župani prizadetih občin. V okviru krajšega kulturnega programa je Gisella Pagano zapela nekaj motivov. Spremljali so jo mladi plesalci iz Buje, ki ji bodo v prihodnjem letu sledili tudi po turneji, ki se bo pričela v Kanadi. Nekaj pesmi je zapela tudi pevka Marta Lami; spored je vodil znani Silvio Gigli.
Suadan Kapic
skega reševanja številnih problemov ni bilo. Ogorčenje med prebivalstvom jc naraščalo in lepega dne, to je 30. maja 1973, izbruhnilo v r-vi odločen protest. Vaščani Podeerkve so namreč objavili lepak, v katerem so opozorili na vse nerešene probleme ter napovedali, da bodo v znak protesta odklonili glasovnice za deželne volitve. Med številnimi problemi, ki so jih takrat nakazali, naj omenimo neuporabnost cest, pomanjkanje kanalizacije, zanemarjenost pokopališča, slabo vzdrževanje vodovoda, pomanjkanje razsvetljave in prevoznih sredstev. Lepak je podpisalo 36 volivcev in ga zaključilo z mislijo, da bo v kratkem prisiljeno oditi v tujino še preostalo prebivalstvo, če ne bodo pristojne oblasti poskrbele za takojšnje reševanje nanizanih problemov.
Od takrat so potekla tri leta in stvari se niso niti za ped premaknile. Nekaj ljudi, ki je omenjeni lepak podpisalo, je medtem že odšlo od doma. Zanimivo je tudi dejstvo, da so se oblasti tedaj prestrašile grožnje prebivalstva Podeerkve in sosednjih vasi ter mu prigovarjale, naj vendar odda svoj glas kot dotlej. Svoje prigovarjanje so podkrepile z novimi obljubami, katerih seveda niso uresničile. Tako je v zadnjem času nezadovoljstvo spet naraslo do take mere, da je bilo obupano prebivalstvo prisiljeno v novo protestno manifestacijo. S slovenskimi in italijanskimi transparenti so ljudje, kolikor jih je pač ostalo v rodnem kraju, odkorakali v soboto. 27. novembra, ob 9. uri. pred županstvo ter terjali svoje pravice. Med drugimi naj omenimo transparent, na katerem je bilo napisano: «Komun fuojski je pozabu na Podcerku — čiemo naše «diritte».
Manifestante je sprejel župan Cel-ledoni z občinskim tajnikom, svojim namestnikom m karabinjerskim podčastnikom. Skoraj tri ure so razpravljali o starih in novih problemih, vmes pa je padel marsikak očitek in robata beseda. Govorilo se je celo o neki aretaciji, stvar pa se je potem srečno iztekla. Župan je sprejel skoraj vse zahteve, istočasno pa jim je dal razumeti, da tako majhna skupnost pač ne more več veliko zahtevati. Ob tem se je v marsikom vzbudila misel, da bi bilo . pred 30 leti, ko je bilo v teh krajih še nad 501) ljudi, nemara vse drugače in da so tisti, ki so vztrajali na svoji zemlji, pravzaprav «krivi», da jih je premalo.
Maniiestacija 30 ljudi je vzbudila v vsej Beneški Sloveniji globok vtis. Bila je dejansko vzgled, kako se lahko tudi majhna skupnost odločno bori za svoje pravice. To je za beneške Slovence posebno pomembno vx trenutku, ko se borijo tudi za obnovo svoje zemlje, ki jo je tako hudo prizadel potres.
>	‘ '	' Izidor Predan
du o vlamljanju.
Ko je v ponedeljek zjutraj 61-let-ni Italo Butteri iz Ul. Vespucci 9 odprl svojo delikatesno trgovino v Ui. del Rivo 44/A, je opazil, da so ponoči neznanci vlomili v skladišče na dvorišču in ukradli 18 steklenic vina in 100 enolitrskih kant olja v skupni vrednosti 285.000 lir. Tatvino je prijavil tudi lastnik pizzerie Fenice, 30-ietni Luigi Napoiano, ki je v ponedeljek zvečer, ko je zapiral obrat, ugotovil, da so neznanci vlomili v skladišče in iz torbice njegove prijateljice 20-letne Vi-temirke Arandijelovac ukradli 110 mark, 200 tisoč starih dinarjev in zavojček cigaret. Napoiano je dejal policiji, da domneva, da je vlomilec neki mladenič, ki se je med 22. uro in 22.30 dalj časa zadržal v prostorih, kjer je poleg skladišča tudi stranišče.
Končno pa je treba omeniti še. da je v ponedeljek dopoldne 55-letriì A. S. izgubil v stranišču bara Franco v Drevoredu 2C. septembra najlonsko vrečko v kateri je bilo milijon 760.000 lir v bankovcih po deset in po sto tisoč lir. A. S. se je tega zavedel, ko je bil še v baru. medtem pa je nekdo že ukradel denar.
Tatovi so v noči med petkom in soboto obiskali tudi bar Bonavia v Križu, last Marie Rakar. Odnesli so 50 tisoč lir v gotovini, žetone ter večjo količino steklenic likerjev, pršuta : n salam za skupno vrednost 350 tisoč lir. Karabinjerji iz Nabrežine pa so imeli v tem primeru sorazmerno lahko delo. Njihova prva sled je bil 27-letni Bruno Bergamasco, ki je pred dnevi zapustil zapor. Ugotovili so, da se je Bergamasco v družbi 19-letnega Branka Hocevarija iz Nabrežine in 23-letnega Sergia Musizze s Proseka ter dveh mladoletnih deklet, ki sta pred dnevi zbežali od doma, dolgo zadrževal v baru. Izvedli so hišne preiskave ter na domu Musizze odkrili del ukradenega blaga. Vse tri so v nedeljo pričakali na domu, jih aretirali ter prijavili sodišču, mladoletni dekleti, 15 letno L. C. in 14 letno E. P. iz Trsta pa izročiD staršem. Tudi dekleti so seveda prijavili sodišču.
Nesreča na delu
elektrikarja iz Saleža
Včeraj popoldne se je na delu v delavnici Prešel v Ul. sv. Frančiška 16 ponesrečil 24-letni elektrikar Zvonko Rebula iz Saleža. Težka jeklena plošča, ki jo je prenašal, se mu je izmuznila iz rok in mu padla na desno nogo. Na ortopedskem oddelku, kamor so ga prepeljali z zasebnhn vozilom, se bo moral zdraviti 20 dni.
Na pobudo Tržaške hranilnice
Tudi letos operacija «trinajsta plača»
Upravni svet Tržaške hranilnice je na svoji zadnji seji, ki jo je vodil predsednik Terpin, sklenil ponoviti tudi letos tako imenovano «operacijo trinajsta plača». Hranilnica bo torej tudi letos izdala malTn in srednjim industrijskim obratom, trgovcem, obrtnikom in drugim podjetnikom predujme za izplačevanje trinajste plače zaposlenemu osebju. Predujmi bodo znašali 200.000 lir na zaposleno osebo, in sicer do največ 150 ljudi oziroma do 30 milijonov lir pri posameznem podjetju. Posojilo bodo podjetniki vrnili najkasneje do konca junija prihodnjega leta. Ustrezne prošnje bo hranilnica sprejemala do 17. decembra, predujme pa bo začela izplačevati 13. decembra.
PSI proti postavitvi skladišča Total v Viscu
Svetovalska skupina PSI v deželnem svetu je naslovila na predsednika deželnega odbora vprašanje, v katerem ga opozarja, da je deželno odborništvo za industrijo pred kratkim svetovalo občinskim upravam v neposredni bližini Visca, naj posredujejo pri lastnikih zemljišč za dobrohotno odstopanje svojih parcel družbi Total, ki namerava na tistem območju postaviti skladišče petrolejskih derivatov. Svetovalci PSI sprašujejo deželni odbor, ali ni mnenja, da bi kazalo premestiti kam drugam skladišče in ohraniti tamkajšnjo zemljo za kmetijske in druge gospodarske dejavnosti.
Glasbena večera
Pokrajinski odbor Italijanskega rekreativnega kulturnega združenja (ARCI . UlSP) prireja dva koncerta klasične, folklorne in jazz glasbe. Včeraj so nastopili Stream, Giorni Cantati. Silvano Vidmar član tržaške harmonikarske skupine, ansambel Praprot, Ucai/ali. Drevi bodo ob 20. uri nastopili Gruppo Espressione Ricerca Musicale. Maya, Canzoniere Triestino, Paolo Tagliolato (klavir), zbor Valentin Vodnik. Glasbeno pobudo so podprle kulturne in politične organizacije, med katerimi je tudi Slovenska prosvetna zveza.
?PS|lWj
rišL
IUmS
= J?§
SREDA, 1. DECEMBRA 1976
9.00
12.30
13.00
13.25
13.30
14.10
17.00
17.20
18.15
18.45
19.20
19.45
20.00
20.45
22.00
12.30
13.00
13.30
17.00
17.25
18.00
18.25
18.45
19.45
20.45
21.30
8.10,
17.10
17.25 17.55
18.10
18.45
19.30
20.00
21.50
21.55
22.15
'9.55
20.15
20.35
21.25
22.00
18.15
18.45
19.30
20.00
21.30
22.00 22.20
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Smučarske tekme, prenos iz Apriche
Poljudna znanost: Italijansko podeželje
Risani filmi
Vremenska slika
DNEVNIK
Jezik za vsakogar
Dopolnilni tečaj nemščine
Program za naj mlajše:
Cirkus v studiu:
Iluzionisti
Poljudna znanost: Proces proti Roberspierru
Kronike dnevnika 1
Tre nipoti e un maggiordomo
Almanah
DNEVNIK
7-adeva Rosenberg, četrto zaključno nadaljevanje Po procesu in obsodbi zaradi jedrskega vohunstva v korist SZ, so tako v ZDA kot drugod po svetu mnogi zahtevali nov proces za zakonca Rosenberg saj je bil prvi proces v takem političnem vzdušju, da nikakor ni mogel ustrezati pravični rešitvi vse zadeve. Posegle so mnoge svetovne osebnosti, vendar je bilo vse zaman. Odisejada zakoncev Rosenberg se je zaključila junija Ì953 z njuno usmrtitvijo Športna sreda
Sanremo - Boks: Catena — Amalter
Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
O tem govorimo:
Tednik znanosti, kulture in aktualnosti DNEVNIK 2 — OB 13. URI Retorika v sodobni kulturi Program za mladino:
Konni in njegovi prijatelji Trentaminuti giovani Tedenska oddaja o aktualnostih Poljudna znanost: Informatika . .. brilce dnevnika 2 Parlament — Šport Drops: Zadnja kapljica
Z današnjo oddajo se zaključuje serija posvečena risankam z vsega sveta. Slikarja, ilustratorja in scenografa Aleksandra Alexieffa imajo za Einsteina risank, čeprav se poslužuje bolj senc in nejasnih oblik kot risb DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO Ring — posebna oddaja Dnevnika 2 ^Zadnja oddaja prve serije)
Tokrat je «Ring» posvečen političnemu tajniku KD Benignu Zaccagniniju, potem ko so se na zaslonih že pojavili Storti, Amendola, Andreotti, Anseimijeva, Gassman, La Malfa, Lama in Craxi
Loseyeva džungla: Per il re e per la patria, film Gre za film, ki ga je Losey posnel leta 1944 po gledališkem besedilu Johna Willsona. V glavnih vlogah nastopajo Tom Courtney (ki je Za to prejel pokal Volpi na beneški razstavi), Kirk Bogarde, Leo McKern in d~ugi.
Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
9,00, 14.10 TV V ŠOLI:
Obdelava lesa. Obutev, Slovnica. Kocka. Izobraževalni film E. Peroci: Nina in Ivo, otroški film Pinakoteka v Ferrari, dokumentarna oddaja Obzornik
Po sledeh napredka
V današnjo oddajo srno uvrstTi drugega izmed sedmih prispev kov, v katerih bomo predstavili tehnike oceanografskih meritev. Tokrat bomo spoznavali razne oblike merjenja elementov valov, ob preprostih do najsodobnejših. V rubriki «naši znan stveniki danes» bodo svoje delo predstavili sodelavci inštituta za klinično nevrofiziologijo kliničnega centra v Ljubljani. Sku pini strokovnjakov je v večletnih raziskavah uspelo razviti in vpeljati vaine metode, s katerimi je mogoče odkriti poškodbe živcev
Glasbeni amaterji DNEVNIK
Film tedna: STRAŠILO
Film je režiral Jerry Schatzberg. V glavnih vlogah igrajo: Al Pacino, Gene Hackman, Doroty Tristan itd.
To je zgodba dveh avtostoparjev, ki se združita in skupaj po tujeta iz Kalifornije in je polna romantične naivnosti, optimizma brez povoda. Pa ne, da bi bile to šibke točke filma — nasprotno, ta značajska lastnost obeh glavnih junakov je nadvse simpatična. Na poti imata zaradi tega težave — celo v zapor morata za en mesec. Maks potuje, da bi z denar jem, ki ga je privarčeval v zaporu odprl avtoservis, Lyon pa želi v Denver, da bi obiskal svojega otroka, ki ga še ni videl. Lyon doživi grenko razočaranje, ko ga obvestijo, da se je sin rodil mrtev, čeprav to ni res. Resnica je le to, da ga žena noče v’deti. Sprva Lyon skriva žalost, nato zboli. Maki svoje prihranke nameni Lyonovemu zdravljenju Majhne skrivnosti kuharskih mojstrov Miniature: Boško Petrovič Convention DNEVNIK
Koper — barvna
Otroški kotiček DNEVNIK
Pustolovski Simplicissimus, nadaljevanka
Dokumentarna oddaja
Jazz festival «Ljubljana 75»
Zagreb
Kaj je fašizem?
Glasbeni amaterji
DNEVNIK
Izbor v sredo
Portret M. Konjiča
DNEVNIK
Safari v Argentini
TRST A
7.00. 10.00. 12.45, 15.30 Dnevnik: 7.20-12.45 Prvi pas — Dom in izročilo: Dobro jutro; Glasba in kramljanje: Dogodki iz naše zgodovine: Koncert; Jazz; Čakole; Glasba po željah; 13.00-15.30 Drugi pas — Za mlade: Sestanek: Kulturna beležnica: Roman; Glasba na našem valu; 16.00-19.00 Tretji pas — Kultura in delo: Deželni solisti; Za najmlajše: Radijska drama; Lahka glasba.
KOPER
6.30, 7.30. 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00. 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Lahka glasba: 9.30 Plošče: 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti: 11.15 Pojejo I Ricchi e Poveri; 11.45 Plošče; 12.05 Glasba po željah; 14.40 Juke box; 16.40 Lahka glasba; 16.45 Med rojakj v zamejstvu; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Izložba hitov: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.30 Pop glasba; 20.00 Zbori; 21.15 Orkestri.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poro čila: 6.00, 7.30, 8.50 Jutranji spored; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 13.30 Plošče; 15.35, 17.30 Primo NIP:
19.30	Lahka glasba; 21.05 Koncert,
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00. 14.00, 18.00. 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 7.20 Na današnji dan;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade ra dovedneže; 9.25 Zapojmo pesem; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po svetu glasbe; 12.10 Lahka glasba;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Češke pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam. ■ ■■ 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene u-metnosti; 14.30 Glasba po željah:
15.30	Glasbeni intermezzo: 15.45 Spomini in pisma; 16.00 «Loto vrtiljak»; 18.05 Odskočna deska; 19:20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Ansambel Francija Puharja; 20.00 Koncert; 22.20 S festivalov jazza: 23.05 Literarni nokturno: 00.30 Za pozne plesalce: 1.03 Zaprite oči in poslušajte; 2.03 Note v ritmu.