RIMORSKI dnevnik 13 ačel izhajati v Trstu PrertrT^3 1946' njegov DNEW?KiknaPA,RfiTIZANSKI bra lol-i pa 26 novem" Ce-1943 v vasi Zakriž nad ci«™"1, razmnožen na °d 5. do 17. se-Ptembra 1944 se je tiskal GnunKarni “Doberdob« v li Od iPRri Gore"ii Trebu-do i septembra 1944 »Sim,™?18 1945 v tiskarni prj id®.h'|a“ P°d Vojskim Idriji, do 8. maja 1945 ki.. . osv°bojenem Trstu, k? J? ,lzšla zadnja števil-ti?an Je ec^'n' tiskani par-suJn-Sk' DNEVNIK v za-Sužnieni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 265 (13.496) Trst, petek, 17. novembra 1989 Danes predstavitev zakonskega predloga o zaščiti slovenske manjšine v Italiji DUŠAN KALC Sovami- ^ Palači Chigi bodo danes n®Pov h ° Slovencih v Italiji. Kot je edal na torkovi seji senatne us-Za>Pr°dali n napovedali slavnemu imenu in simbolu in se V m j raxiiu<<' K°t je bilo včeraj slišati tu in tam. faiehia ^(Mkem tako imenovanem »rdečem« območju, ki :0,h m p9f vske kraje med Sestom San Giovanni, Cinisel-kjhski Stai-ernom' t0 ie kraje, ki so jim nadeli ime »itali-ycchett; nngrad«, je veliko več pristašev partije izreklo t]6. zasl*»t*e kot pa soglasje. Delavci izražajo začudeni htitetn 0Benost, tesnobo. Kaj bo z njihovo politično .4°2i zuhji Se sPrašujejo zlasti starejši tovariši, ki so šli j6 Zaerikrnt ndporništva in silovitih delavskih bojev. Nih-t6 °dkritn , u ne 9ovori ° razkolu v partiji, marsikdo pa a' ahteva, naj Occhetto odstopi s tajniškega mes- ^arih kor9n9 se vrstijo vsepovsod. S Sicilije poročajo o Ptašajg; ^mističnih voditeljih, ki se s solzami v očeh ebe. f _ kaj se bo zgodilo, če bo partija zatajila samo se neust 9udie iz nekdanjih povojnih kmečkih zvez, ki ' rasn° zoperstavili krajevnim baronom in mafij- cem. V njihovem spominu še tli vihranje zastav s srpom in kladivom tistega 1. maja 1947 v Portelli delle Ginestre. Podobno zaskrbljenost izražajo komunisti s Sardinije, Calabrie in drugih južnih dežel. Iz Toskane poročajo o zbiranju podpisov proti Occhettovemu predlogu. Tudi genovski pristaniščniki se s tesnobo sprašujejo, kaj bodo pravzaprav prinesle predlagane spremembe. Tudi oni, kot mnogi drugi, vidijo v KPI edino stranko, ki lahko zaščiti delavce. KPI naj le menja obleko, vendar naj se ne prelevi v nekaj čisto drugega, pravijo v Markah in tudi v nekaterih drugih krajih komunistična baza dopušča novosti, vendar ob veliki previdnosti. Po vsem tem se Occhettova pobuda izkazuje za dokaj problematično. Po anketi, ki jo je po naročilu tednika Epoca izvedla tržaška agencija SVVG, je kar 48,7 od sto komunistov proti spremembi imena in 59,6 od sto proti spremembi simbola. Za ti spremembi se je izreklo le 27,7 od sto oziroma 22,6 od sto. Še zanimivejši je podatek, da je kar 73,7 od sto članov KPI odločno proti temu, da bi socialistični tajnik prevzel liderstvo nad italijansko levico. Zanimivo je tudi, da je podobna anketa iz letošnjega februarja pokazala manjše nasprotovanje spremembi imena. Proti spremembi se je namreč tedaj izreklo 46,2 od sto partijskih članov. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tržaška založba predstavila knjige iz »italijanskega programa« Slovensko okno ZTT v italijanski svet ^enat odobril sredstva Za manjšino NA 2. STRANI □ D D gospodarska Gornica SRS 0 težavah gospodarstva NA 3. STRANI Deset plodnih delovnih let DUŠAN UDOVIČ Zgodi se, da se nekatere pomembne odločitve sprejemajo tudi brez velikega hrupa in retorike, kar bi se za današnje čase, v katerih kraljuje medijska vest, zdelo skoraj nemogoče. In vendar se realnih posledic takih odločitev zavedamo šele po razmeroma dolgem času, kar je očiten dokaz, da so bile zamišljene dolgoročno in z občutkom za strategijo, ki ga v našem življenju drugače še kar pogrešamo. Takšno premišljeno odločitev so skoraj v zatišju pred 10 leti sprejeli Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza, Slovenski raziskovalni inštitut, Dijaška matica in Sindikat slovenske šole, ko so ustanovili Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Kasneje sta se ustanovnim članicam pridružila še Krožek absolventov trgovske akademije in Zavod za slovensko izobraževanje iz Benečije. Zavod se je v kratkih 10 letih trdno vrasel v našo stvarnost z marljivim, vztrajnim in kvalitetnim delom, o katerem še najbolj zgovorno pričajo nekatere številke: oprav- ljenih je bilo kar 114 tečajev na področjih upravnega sektorja, informatike, kmetijstva, tujih jezikov, socialne problematike, obrtništva, gostinstva in trgovine. Od štirih tečajev iz prvega letnika je njihovo število v desetih letih naraslo na 27, kolikor jih je deželna uprava odobrila za šolsko leto 1989/90. Na tečaje je bilo doslej vpisanih okrog 2.000 obiskovalcev različnih starosti, ki so v slovenskem zavodu lahko izboljšali svoje strokovno znanje, kar je, če že ne vsem, vsaj marsikateremu izmed njih omogočilo pot do zaposlitve. Na zavodu, je redno zaposlenih sedem profesorjev in šest uslužbencev, ki sestavljajo upravno osebje. Vsako leto pa dodatno predava na tečajih tudi 30 honorarnih sodelavcev. S to ekipo je bilo možno opraviti pomembno količino skoro 7.000 učnih ur. To delovanje, katerega obseg narašča iz leta v leto, finančno krije deželna uprava, saj posluje zavod na podlagi deželnega zakona o poklicnem izobraževanju iz leta 1976. Naj zadostuje podatek, da je dežela za šolsko leto 1989/90 odobrila zavodu redni prispevek 700 milijonov lir in 30 milijonov lir za opremo. Ob vsem tem ne gre pozabljati dejstva, da se zavod kljub uspehom ukvarja tudi z odprtimi problemi. Še vedno NADALJEVANJE NA 2. STRANI MARJAN KEMPERLE Založništvo tržaškega tiska odpira slovensko kulturno okno v italijanski knjižni svet. Izdaja šestih knjig slovenskih avtorjev v italijanščini, ki so jih predstavili včeraj v okviru 9. slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani, je izjemna poteza, kot je na srečanju z novinarji poudaril pesnik Ciril Zlobec, saj daje italijanskemu bralcu konkretno možnost, da se seznani s kulturo in z ustvarjanjem naroda, ki živi na zahodni meji italijanske države. Doslej je bilo v italijanščino prevedenih že mnogo slovenskih avtorjev, tokrat pa gre za prvi poskus paketne predstavitve slovenske kulture v italijanščini v sklopu projekta, ki ga je Založništvo tržaškega tiska zasnovalo že pred leti in daje prav v teh dneh z izidom štirih knjig iz zbirke Estlibris in še drugih dveh del prve vidne rezultate. Na predstavitvi v Ljubljani so spregovorili urednik Miran Košuta, pisec Pavel Petričič, pesnik Ciril Zlobec in vodja Knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos (na sliki z leve). Zlobec je podčr- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Salvadorska gverila pripravlja končni napad Eskadre smrti pobile šest jezuitskih patrov Predstavljen osnutek zakona o stanovanjski problematiki RIM — Minister za javna dela Gio-vanni Prandini je včeraj Odboru za stanovanjsko gradnjo predstavil razčlenjen zakonski osnutek, ki ureja številna vprašanja povezana s stanovanjsko problematiko. Osnutek ima kar 49 členov, ministrski svet pa naj bi ga odobril še pred koncem leta. Med številnimi novostmi velja omeniti določila o tako imenovani pravični stanarini (eguo canone), ki naj bi po novem veljala le v občinah z več kot 200 tisoč prebivalci in še to le v primeru, da je v teh občinah huda stanovanjska stiska. Odlok tudi predvideva, da naj bi lastniki praznih stanovanj (z nekaterimi izjemami), ki bi bila prazna dalj kot eno leto, morali plačati precej višje davke. Med novostmi velja omeniti še to, da se najemniške pogodbe za stanovanja lahko podaljšajo, če stanovalcem zagotavljajo najmanj devetletno bivanje v najetih stanovanjih, bolj »managerski« pristop pa je predviden tudi pri ljudskih gradnjah. SAN SALVADOR — Medtem ko se gverilska fronta Farabundo Marti pripravlja na poslednjo in nemara najsilovitejšo ofenzivo, da bi zavzela glavno mesto Salvadorja, so se ponovno organizirale tudi zloglasne eskadre smrti. Prav v San Salvadorju so namreč včeraj pobile šest jezuitskih patrov in dve ženski. Vsi so bili člani srednjeameriške univerze UCA. Do pokola je prišlo v Jezusovi skupnosti, ki ima svoj sedež v rezidenčni coni glavnega mesta. Mestna četrt je že od začetka gverilske ofenzive pod strogim nadzorstvom redne vojske, zato skoraj ni dvoma, da so zločin zagrešili vojaki ali njihovi plačanci. Z mitraljezi so pokosili predstojnika Jezusove skupnosti, rektorja univerze, njenega poddirektorja, vsedržavnega ravnatelja ljudskih šol in dva profesorja. Med žrtvami sta tudi kuharica in njena komaj 15-letna hčerka, ki sta živeli v Jezusovi skupnosti. Vest o okrutnem zločinu so salvadorske oblasti najprej zanikale, včeraj pozno popoldne pa jo je uradno potrdil škofijski urad Jezusove skupnosti. Dogodek je močno odjeknil po vsem svetu, saj je ta poslednji in nesmiseln zločin samo še zaostril težak položaj v Salvadorju. V dneh spopadov med vojsko in gverilo je namreč umrlo na stotine civilistov, boji pa se nadaljujejo brez prestanka. Položaj je že tako dramatičen, da je Rdeči križ ob podpori salvadorske Cerkve pozval obe strani, naj vsaj za nekaj ur prekineta spopade, tako bi omogočili pokop trupel in oskrbo ranjencem. V zasilna zaklonišča, ki so jih dale na razpolago posamezne verske organizacije, se vsak dan zateče na stotine civilistov, primanjkujejo pa jim najosnovnejše življenjske potrebščine. Pozivi k spravi prihajajo od povsod, ZDA pa so sporočile, da ne bodo poslale svojih marincev v Salvador, kot je včeraj poročalo panamsko časopisje. Jugoslovanska partija v zagati: za izredni kongres ni denarja LJUBLJANA Koordinator slovenskih delegatov v zvezni skupščini (po naši terminologiji načelnik poslanske skupine) Jože Šušmelj pozitivno ocenjuje razpravo o jugoslovanskih manjšinah, ki žive zunaj meja Jugoslavije. V razpravo sicer iz objektivnih razlogov ni posegel Silvano Sau, ki je pripravil konkreten prispevek še o vprašanjih, ki zamejske Slovence neposredno zanimajo. Vendar je bila razprava načelna in je utrdila temeljno obvezo, da se tudi ne sme prepuščati generičnemu splošnemu interesu manjšinske zaščite in odgovornosti matične države za manjšine v sosednjih državah. Zlasti so bili aktivni Srbi in Makedonci. Srbe zanima njihova manjšina v Romuniji, ki so jo toliko let prepuščali nasilnemu raznarodovanju. Makedonce pa vznemirja položaj njihove manjšine kar v treh obmejnih državah: Bolgariji, Grčiji in Albaniji, kjer ne uživa nobene zaščite. Izredno zanimiv pa je sklep zvezne skupščine, da država ne bo finansirala izrednega partijskega kongresa. Tekla je polemika, vendar se delegati niso razdelili po tradicionalnem republiškem ključu. Proti finansiranju kongresa so bili dokaj strnjeni Slovenci in Hrvati, v drugih republikah pa velika večina delegatov, tako da je za finansiranje glasovala komaj slaba četrtina. Rezultat je torej, da bodo ta sredstva porabili za modernizacijo skupščine in uvedbo elektronskega sistema, namenjenega za tajno glasovanje. To ni kak obroben sklep. S tem je skupščina poudarila ločitev partije od države, svojo oblast in pomen, ki objektivno stalno narašča, saj je partija povsem razdvojena, skupščinski delegati pa se pogosto ujamejo ob reševanju konkretnih problemov. Za finansiranje so glasovali nekateri srbski delegati, proti pa nekateri drugi, prav tako srbski, ne prvi ne drugi pa niso vprašali za mnenje nikogar in so glasovali po svoji vesti. S tem je partija v resnih težavah in včeraj so že pričeli biti plat zvona, češ da je ogrožen izredni kongres, ker ga brez denarja ni mogoče organizirati. Menda so že do kraja zmanjšali izdatke, nekaj bo plačal Beograd", prevozne stroške posamezne partije ali celo tuji gosti sami. Pa vendar je denarja premalo. Zmanjkalo ga je, ker člani ZKJ ne plačujejo več redno članarine. To je splošen jugoslovanski problem, v konkretnem primeru pa pravijo, da so kongrese vedno finansirali z državno pomočjo in da so to predvidevali tudi tokrat. Zagata je skratka resna, toda sklep zvezne skupščine je nepreklicen in ni realne možnosti, da bi zvezni poslanci sprejeli drugačno stališče, s tem pa je na jugoslovanskem političnem obzorju novo vprašanje, kako finansirati ZKJ, in hkrati še vprašanje - če se finansira ZKJ, se bo finansiralo tudi druge ustanavljajoče se konkurente partije in zveze. (b. S.) Senat osvojil okrnjen popravek sen. Spetiča o sredstvih za manjšini RIM — Medtem ko radovedno čakamo, kaj se bo danes zgodilo v Palači Chigi, kjer bo Andreottijeva vlada razpravljala o Maccanicovem zakonskem osnutku za zaščito Slovencev, prihaja iz Palače Madama razveseljiva vest, ki nam vliva kanček upanja nad usodo zaščitnega zakona. Senatna skupščina je namreč včeraj popoldne z veliko večino glasov (proti so bili le misovci) sprejela Spetičev sicer popravljen in okrnjen popravek k finančnemu zakonu, ki zadeva finančno postavko za slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Jugoslaviji tudi za leto 1990. Kot smo že poročali, je Spetič že predvčerajšnjim obrazložil svoj popravek, s katerim pa se ni strinjala ne vlada ne poročevalec Ferrari Aggradi. Kazalo je, da bo zato popravek zavrnjen. Glasovanje o tem kakor tudi o drugih popravkih je bilo nato odloženo na včerajšnji dan, medtem pa je demokristjanska skupina Toth, Micoli-ni, Elia, Salvi, Manzini, Lipari, Perina, Montresori in Cortese predlagala popravek Spetičevega popravka. Predlagali so namreč, da se za leto 90 nameni za Slovence v Italiji in Italijane v Jugoslaviji 10 milijard lir (Spetičev popravek je namreč predvideval 12 milijard). Za kritje te vsote, da bi ne povzročila problemov samemu finančnemu zakonu, naj bi črpali iz sklada za likvidacijo ustanove »Gioventu Ita-liana«, to je naslednica tiste »Gioventu Italiana del Littorio«, ki se je med fašističnim dvajsetletjem proslavila v zaseganju slovenskih kulturnih in ljudskih domov. Po formalni predložitvi popravka popravku je na seji senatne skupščine spregovoril najprej Spetič, ki je sicer poudaril, da pomeni ta popravek znatno krčenje postavke, vendar da gre za dejanje dobre volje in se je pri tem zahvalil Tothu, Micoliniju in Elii kot pobudnikom. Poudaril je, da predstavlja njihova pobuda korekten odnos, za katerega je upati, da bo prišel do izraza tudi pri razpravi in glasovanju o slovenskem zaščitnem zakonu. V ta del razprave je posegel samo še radikalec Spadaccia, ki se je pridružil Spetičevim izjavam in posebej poudaril, da se s tem demokristj anskim aktom uresničujejo pogoji za izpolnitev obvez do obeh narodnostnih manjšin, ki sta jih sprejela ministrski predsednik Andreotti in zunanji minister De Michelis v Istri. Potem ko sta predstavnik vlade Rubbi kot por°£f valeč finančnega zakona socialist F<* te izrazila povoljno mnenje za demo, ristjanski popravek popravka, je 5 najprej na glasovanje popravek P” pravka, nato še popravljen Spetm popravek. Vsi, razen misovcev, so 9*“ sovali za. . „ Sen. Spetič je izrazil ob tem usPej veliko zadovoljstvo ter ob tem obn° upanje, da bi sedaj prišlo čimprej obravnave zaščitnega zakona. D°, volja, ki je prišla pri včerajšnjem 9j|; sevanju do izraza, bo omogočila m konstruktivno soočenje z drugimi <* mokratičnimi strankami o vsebini z ščitnega zakona. Upati je tudi, da mogoče dobiti v najkrajšem času ** kon za mejna območja, ki lahko da koj na razpolago določena sredstva podpore manjšinskim kulturnim U5*® novam. Važno pa je predvsem to, vlada že danes predloži zaščitni o s® tek parlamentu in da ne bi prišlo novih zavlačevanj. i. Medtem ko je bil popravek za poro slovenski in italijanski manj’1, odobren, je senat zavrnil drugi Spej čev popravek, ki je predvidel podobno podporo za finančno kri J okvirnega zakona o jezikovnih mati nah. V zvezi s tem je poslanka iz na dežele Silvana Fachin Schiavi izd9^ I tiskovno poročilo, v katerem ostro 0. soja odnos vlade in večinskih stram do jezikovnih manjšin in napoved^ akcijo za kolegialno predložitev Jr j treznega popravka v poslanski zbod1 ci. - DUŠAN KAL V' Precej manjši kratkoročni dolg SFRJ BEOGRAD — V začetku leta je.jjjj kratkoročni dolg Jugoslavije tuj1 . milijardo 50 milijonov dolarjev, pa se je zmanjšal na 577 milijonov 0 larjev. Na dobre rezultate jugoslov*^ skega zunanjega sektorja kaže dV znatno povečanje deviznih rezerv. . trenutno znašajo pet milijard 618 ra j ono v dolarjev. To je včeraj na kod renči v sekretariatu ZIS za informs^, sporočil novinarjem generalni dir tor Narodne banke Jugoslavije D) dje Nicovič. • Danes predstavitev ministrski predsednik Andreotti sprejel med italijansko-jugoslovanskim srečanjem v Istri, in sicer, da se minister Maccanico pred razpravo v Palači Chigi posvetuje z interesirano manjšino in jo seznani z realnimi nameni vlade. Kajti, če je res, da se besedilo osnutka, ki ga bo vlada danes sprejela, ne razlikuje od besedila, ki je bilo namenjeno v razpravo pred vladno krizo, potem je razlogov za nezadovoljstvo naše manjšine že čez glavo. Že sam naslov zakonskega osnutka ne obeta nič dobrega. Glasi se prav tako, kot se je glasil prejšnji osnutek, in sicer: »Ukrepi v prid prebivalstvu slovenskega jezika iz tržaške in goriške pokrajine ter prebivalstvu slovanskega porekla iz videmske pokrajine«. Delitev slovenskega prebivalstva v Furla-niji-Julijski krajini je povsem očitna. Med parlamentarci iz naše dežele je kljub temu čutiti veliko zanimanje in precejšnje zadovoljstvo nad tem, kar se bo danes zgodilo. Tudi v vrstah večinskih strank vlada precejšnje pričakovanje. Na naše pripombe, da bo vlada sprejela nespodobno besedilo, pa je slišati vedno iste pripombe: »Vse se bo dalo popraviti med parlamentarno razpravo«. Sinoči pa se je ob robu razprave o finančnem zakonu senator Spetič sestal s predsednikom vlade Andreottijem. Zavzel se je, da ne bi prišlo do nobenega zavlačevanja, tako da bi lahko zakon kot predvideno predložili že danes. Senator Spetič nasprotuje namreč kakršnikoli odložitvi, zakon je treba popraviti, a to med parlamentarno razpravo. • Komunistična baza O nadaljnjih usmeritvah partije bo v ponedeljek odločal centralni komite. Pričakovati je, da bo prav tako razgiban, kot je razgibana debata na bazi. Glasovom, ki so se dvignili proti Oc-chettovi pobudi, se je včeraj pridružil še glas Pietra Ingraa, ki ima znotraj partije še vedno veliko in pomembno težo. Novinarjem, ki so ga oblegali v veži Montecitoria, je na kratko povedal, da se ne strinja z Occhettovim poročilom, in da bo svoja stališča obrazložil na ponedeljkovi seji centralnega komiteja. Pri tem je Ingrao, ki se je pravkar vrnil s pogreba Dolores Ibar-rurijeve v Španiji, kritiziral zlasti Oc-chettovo metodo, to je, da ga ni obvestil o svojih namenih. Tudi komunistična ministra v senci Minucci in Garavini, ki sta se pred nedavnim izrekla proti spremembi imena, sta včeraj pomenljivo pripomnila, da še zdaleč ni rečeno, da bo Occhettov predlog prodrl. Reakcije v stranki po njunem mnenju že krepko pogojujejo celotno razpravo o tem vprašanju. Dodala pa sta, da KPI v tej fazi dokazuje neverjetno vitalnost in zmožnost prenavljanja. Kakšne pa so reakcije v drugih strankah? V krščanski demokraciji je na primer včeraj skupina poslancev, med katerimi so Galloni, Balestracci, Gitti, Silvia Costa, Zolla in drugi poslala daljše pismo tajniku stranke For-laniju z zahtevo, da skliče sestanek, na katerem bi bilo treba razpravljati o novih političnih perspektivah, ki jih odpirajo spremembe znotraj KPI. Kot običajno pa je vsa javnost z radovednostjo čakala, kaj bo rekel tajnik PSI Craxi. V veži Montecitoria ga je včeraj obkrožila večja skupina novinarjev ter ga obsula z vprašanji. »Tih bom kot riba,« je odgovoril Craxi in dodal le to, da bo imel še možnost tehtati novosti v KPI, če bo seveda do njih res prišlo. D. K. • Sbrnsko okno ZTT tal, da bi lahko slovenske knjige v italijanščini opozorile italijanske kulturne kroge na obstoj slovenske založbe v Italiji, na zamejske avtorje, na možnost kulturnega pretoka med Italijo in Slovenijo in v širšem tudi Jugoslavijo. Dosedanji poskusi v tej smeri niso dosegli tistih rezultatov, ki bi jih po vloženem trudu tudi zaslužili, novi prevodi in avtorski teksti pa bi vendarle utegnili zbuditi pozornost italijanskih bralcev, je omenil pesnik. Marko Kravos je v malem obnovil trnovo pot prevodov slovenskih avtorjev v italijanščino. Doslej smo v to premalo investirali in še to je bilo storjeno preveč po kapljicah, je omenil. Nekateri znaki, kot na primer štiri razprodane izdaje slovenske slovnice za Italijane ali pa dva tisoč »prodanih Toporišičev s kasetami«, so spodbudni, zato je treba nujno še in temeljiteje poskusiti. Za urednika Mirana Košuto predstavlja prvi paket nove zbirke Estlib-ris poskus preboja zidu, ki še vedno obstaja med italijansko in slovensko kulturo. Slovenci in Italijani so prevečkrat živeli dve vzporedni življenji: medtem ko so bili stiki na politični in gospodarski ravni pogosti, jih je bilo na kulturni ravni malo ali nič. Od tod izvira nepoznavanje, iz njega pa nezaupanje. Ta zid med obema kulturama ni materialen, ni berlinski, je pa omejujoč. Štiri knjige iz zbirke Estlibris in knjigi dveh domačih avtorjev bodo imele sedaj nelahko nalogo kulturnega krampa, da s svojo umetniško vrednostjo, izpovednostjo in izostreno mislijo začnejo podirati pregrade in nezaupanje. Zlobec in Košuta sta predstavila dejanske protagoniste srečanja — knjige. V zbirki Estlibris bodo izhajali prevodi slovenskih leposlovnih del, pa tudi slovenska esejistična literatura v italijanščini. V prvi sklop spadajo knjige Alamut Vladimira Bartola, pesniška zbirka Fra il nulla e l infinito Srečka Kosovela in Crepuscolo Franceta Bevka, v drugega pa delo Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla lettera-tura slovena Marije Pirjevec. Bartolov Alamut je presenetil slovensko javnost z izrednim uspehom, ki ga je doživel na francoskih in španskih tleh. Tržaški avtor doživlja šele sedaj na slovenskem neke vrste renesanso s štirimi ponatisi. Roman, ki ga je v italijanščino prevedel Arnaldo Brešan, dobiva vse bolj evropske razsežnosti, zaradi tega je bila njegova vključitev v paket tehtna in skorajda obvezna. Kosovel je najbolj »izvozni artikel« slovenske literature, je podčrtal Zlobec. Sedanja izdaja ZTT (150 pesmi, v italijanščino jih je prepesnil pred kratkim umrli Gino Brazzoduro, ki je prispeval tudi spremni esej) je najbolj kompleten prevod-v italijanščino tega vedno vznemirljivega pesnika. Bevkov Crepuscolo je memoarno delo (v izvirniku Mrak za rešetkami), ki je nekakšen slovenski pendant Pel-licovim Ječam. Bevkovo opisovanje razmer v italijanskih ječah bi znalo vzbuditi pozornost Italijanov, njegov provokativen pogled pa bi znal izzvati tudi polemiko v italijanskem kulturnem prostoru. Delo je prevedel Ezio Martin. Marija Pirjevec predstavlja v svoji zbirki esejev slovensko literaturo skozi njen historični prerez in predvsem s poudarkom na vrhovih slovenske književnosti. Začenja seveda s Trubarjem, končuje pa z zelo dragocenim esejem o stikih med italijansko in slovensko literaturo. Poleg knjig iz zbirke Estlibris je bil govor še o dveh delih: knjigi Per un pugno di terra slava Pavla Petričiča in monografskem delu La comunita som-mersa Pavla Stranja. Avtor Pavel Pet-ričič je na predstavitvi poudaril, da je njegova knjiga namenjena predvsem Beneškim Slovencem. V njej v obliki različnih prijemov, reportaž, opisov delovanja ljudi skuša z distanco obravnavati nekatere teme (na primer odporništvo), ki so bile nekoč »neob-ravnavljive«. Knjiga Pavla Stranja je tehten prikaz slovenske manjšine v Italiji. Gre za sila aktualno in strokovno podkovano delo, ki opozarja na nezadržno propadanje neke nacionalne skupnosti. Kot taka je poučna tudi za Slovence v matični domovini, je ob koncu predstavitve pripomnil vodja Knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos. • Deset plodnih let namreč ni rešeno vprašanje tečajev v videmski pokrajini, kjer jih po prvih treh letih ni bilo več mogoče organizirati. Pričakovati je tudi, da bo dežela potrdila svoje dosedanje razumevanje za delo zavoda in sprejela prošnjo za ureditev primernega sedeža. To so torej dejstva, ki skoro ne potrebujejo komentarja. Zamislimo se samo nad vprašanjem, kako bi nam bilo v preteklih desetilh letih brez zavoda. Veliko tega znanja bi bili prisiljeni iskati v italijanskih ustanovah z učinki in posledicami, ki si jih ni težko predstavljati. Lahko torej rečemo, da je zavod za našo skupnost postal trden steber, ne samo za pridobivanje znanja, temveč predvsem za krepitev narodne samozavesti, širokega sloja mladih ljudi, ki so zaradi položaja v družbi bolj kot drugi izpostavljeni asimilaciji. Očitno je, da je obračun teh desetih let obstoja zavoda za našo skupnost več kot pozitiven in potrjuje modro in dalekovidno izbiro, ki so jo v letu 1979 naredile slovenske ustanove in organizacije, ki so zavod ustanovile tudi z dokajšnjo mero tveganja. Šlo je namreč za povsem nov pristop k reševanju problema poklicnega izobraževanja, s katerim se je naša vskupnost dolga leta ubadala brez .f peha. Danes po desetih letih nafjt izkušnja zavoda lahko za zgled, j-,. je mogoče k nekaterim ključnim ''Pr- šenjem razvoja naše skupnosti P^f pati profesionalno in inventivno ‘"‘j; ti inlrr\ri&Anir\t*i m r\ri n npfi Iri 11 tl l* ti izkoriščajoč možnosti, ki jih -1\-obstoječa deželna zakonodaja. čani smo namreč, da je v tem P°P..p-vredno tudi za druga področja P°l. ti nove še ne izkoriščene možnost e-V času sunkovitih svetovnih syi memb, ki dan za dnem, pod - nif naslovi v časopisih naznanjajo °ji ranje resnic, ki so do včeraj izg^Fji-neomajne, bi nam utegnilo uiti ka preprosto dejstvo: manjmn $ skupnost, kakršna je naša, bo sPg0jff na ohranjati sebe in lastne raž'• 1 p možnosti le s kvalitetnim delo» ^ skrbnim negovanjem sodobnih izobrazbe, brez katerih lahko vsaka naša ambicija samo P°Tt°a^ v oviri vi i iuou ujjiururju oumv r želja. Na to nas jasno opozarja 4“ si z desetimi plodnimi leti dela, %č j nocnnrnn iniroati niin \r n n ŠD & žl) , nesporna investicija v našo DVg nost, sredi današnjih nadlog Pj > našo skupnost tudi bleščeč n09 $ gumbnici, na katerega smo ravičeno ponosni. Za ta Pon?_ewii 't uspeh gre vse priznanje v0^‘s,;fr ^ osebju Zavoda, pa tudi vsem f's v, so mu pri vsakodnevnem dela f moč in spodbudo. Srbija za stike z židovsko držat Socialistična rep p([ goreče in aktiv11 jjji BEOGRAD ka Srbija si bo goreče zadevala, da bi Jugoslavija rll7e'raj JJ- ktiv1-" |iZ" nor^V rala odnose z Izraelom, je v rep tiskovni konferenci dejal sekretar za odnose s tuiino Ale sekretar za odnose s tujino - Prtia. ....... Ko je ocenil svoj obisk v _»e kjer je bil na povabilo izseljen, p« ganizacije Židov jugoslovanske^ 0B y čUllZaClje ZjIUOV JUy OSluvai qj d .. rekla, je Prija poudaril, da je valji sk izkoristil za nadaljnje sP°?uaUlčA možnosti kulturnega, intelek1j J U1UZ.11V3H ivui lui ney a, ; -jlgv p in ekonomskega sodelovanja pt« Srbijo oziroma Jugoslavijo JJJgoS19- lom. Poudaril je, da možno k j J j, ljanje diplomatskih odnosov goslavijo in Izraelom, Pre,etj3 pred dvaindvajsetimi leti, Pre a svfp-stojnost republiškega izvršneg up5 saj je za to pristojna izključn na SFRJ. Izjava Gospodarske zbornice SRS o tekočih gospodarskih razmerah dni UBLJANA Gospodarska zbornica Slovenije je iz-0k, ,urodno izjavo o "tekoči ekonomski politiki", ki jo pri-p,em° v glavnih obrisih. ua °9°ji gospodarjenja v Sloveniji so katastrofalni, ker se Pa hVe°ana skonomska politika ne izvršuje, hiperinflacija ekon° 90sP°darjenie kmalu sploh onemogočila, a politika v0z °mskih odnosov s tujino preti zlomiti konvertibilni iz-Zad' Program sistemskih reform je potreben, ne pa tudi °sten pogoj antiinflacijske politike. sk ev*zni tečaji ne sledijo gibanju inflacije, gibanje cen-lndeksa pa gre na škodo izvoznikom, ki na konverti-cene” ~9*b dosegajo iztržek v razmerju le še 62% domače Posl a-6 Se to nadaljuje, bo izvoz hudo upadel, zakonito aj. edico tega pa bo Jugoslavija čutila čez 6-12 mesecev: lastp6 ^ zaveda, da taka izvedbena politika ruši njegov n program, ki temelji na izvozni usmeritvi! ItleniV°Zne ^flkse (ki jih je bivša vlada znižala, da razbre-in SQ9ospodarstvo in spodbudi izvoz) od julija spet rastejo UVqz° dde oktobra 21-odstotne. Takse polnijo proračun, vesnniki Plačujejo, izvozniki so oškodovani: namesto ravno-k°rek?a tečala imamo spet grob tečajni intervencionizem. Ptoi? 6n institut carin in taks prostega uvoza za izvozno UvedI°dnj° se iz meseca v mesec slabša, naknadno so bile ene uvozne takse 3% in v oktobru povišane za 7%. lrinški tečaji. Za dobro petino letne jugoslovanske ki ' Ve; ki je klirinška, uvajamo ponovno tehnike vezave, seun 0 hk v preteklosti opravičevali na konvertibilnem škj jJ U.z veHkimi deviznimi deficiti. Naši suficiti v klirin-p0(jr0?rilavi so najmočnejši argument, da se tudi na tem gatnQclu Preide na konvertibilni sistem plačevanja. Predla-Prehr,H> Jn°vdev razgovorov o iniciativi Sovjetske zveze za Iggj . na ta sistem plačil; odlaganje te spremembe v leto p Po našem prepričanju nesprejemljivo, ker vzbuja Voine „ • 0 naši tržni mednarodni ekonomski orientaciji, strocn em oprostitev carin in taks je nepregleden, deloma l0%a ■ ZauPen, kar odražajo razlike med povprečno carino iti P^čano carino 7%; pri taksah pa 20% v projekciji ' /o v realizaciji. Udeležba vseh oblik lastnine v zuna- njetrgovinskem poslovanju, posebej mešanolastninska podjetja s tujci in tuje naložbe, so nezdružljive s strogo zaupnimi instrumenti in tehniko. Del zunanjetrgovinske regulati-ve ne more biti več tajen. Razvejan sistem oprostitev carin in taks povzroča neenake pogoje poslovanja. Kreditno monetarna politika. Zaradi poslabševanja splošne gospodarske likvidnosti utegne velik del gospodarstva v kratkem postati plačilno nesposoben. Del gospodarstva, ki ima zaenkrat še urejeno finančno strukturo, je nujno takoj zaščititi s ponovno uvedbo devizne revalorizacije finančnih razmerij, z izločitvijo iz zakonodaje načela denarnega nominalizma oz. z odpravo prepovedi uporabe valutne klavzule. ZIS naj vodi politiko eskontne stopnje v skladu z odlokom o ciljih kreditno monetarne politike namesto politike realno globoko negativne eskontne stopnje. Vlada drži eskontno stopnjo že od junija na ravni 28,4%. Naj se sproži odgovornost za nespoštovanje odločitve skupščine SFRJ. Za znižanje stroškov financiranja in za spodbudo varčevanja naj Narodna banka Jugoslavije takoj spremeni svoj odnos do obvezne rezerve bank. Brez revalorizacije te rezerve ni znižanja realno pozitivnih obrestnih mer niti ekonomsko normalnega motiva za varčevanje prebivalstva v dinarjih; prebivalstvu je nujno zagotoviti ohranjanje vsaj realne vrednosti prihrankov. Proračunska poraba. Nov rebalans zveznega proračuna prinaša v svojem klasičnem delu 8% realni porast proračuna nasproti 1. 1988. To je nov odmik od resnega spopada z inflacijo. Namesto zmanjševanja pravic uporabnikov proračunskega dinarja dobivamo realno višja bremena v gospodarstvu. Temu sledijo v prvih 9 mesecih t.l. tudi kar za 13,1% realno večja izdvajanja za družbene dejavnosti v okviru Slovenije. Brez odločnega zmanjševanja proračuna in javnih izdatkov ne bo uspešne antiinflacijske politike. Terjamo, da ZIS, IS SRS, skupščina SRS in GZJ tiujno obravnavajo nastal gospodarski položaj in sprejmejo odločitve, ki bodo pogoje gospodarjenja bistveno spremenile. Skupščini SRS predlagamo, da za to zadolži delegate v skupščini SFRJ. Tesnejši odnosi kaits-rtvlj Ijuljm^JANA Na sedežu RTV hiativj,1!® sta se sešli delegacija infor-Proqr,T1 Programov 3. mreže RAI in da v (vsko vodstvo RTV Ljubljana, direkCj- ru 9eneralne pogodbe med televi2i° in jugoslovansko radio-harskJ° P°globijo odnose med novi-RAl , 'Programi RTV LJ in sedežem "kain, Furlanijo-Julijsko krajino oz. novinarskim oddelkom. RAI so generalni direktor deželnih z»sw lnfor£ar Cehz0 p lvnih služb 3. mreže Piervin-Za F jv ovacchia, direktor sedeža RAI c^°rniflr ar*.° Maurio, glavni urednik FUlvj0 j*Vnih programov RAI FJK SlovenS^linari 'n odgovorni urednik zdi s0 j */1 Poročil Drago Legiša. Izra-eres za stalno sodelovanje v t'uQenju 1 informacij in vzajemnem S ■ naiQUS u9 °b opravljanju novinar-brli s0 9 na področju soseda. Dome-iV(-Zo (r Za stalno slišno in slikovno 'stom in6^113 trasa Evrovizije) med 9oj Za ;7 -jubljano kot tehnični po-h°sti doDreniavo informacij in dejav-d jajo k snrštev oz. novinarjev, ki od-h°9°dkih cSedom Poročat o aktualnih i Postali Sedež RAI TS in TV LJ naj Ztltenjav Posrednika in organizatorja Ju9oslfl\nf°rmacii ° dogaianiu v de,n b0 n!* 1)1 ln Italiji. Prihodnji te-®k °PeratiS6dezu RAI v Trstu sesta-k°ličil; o; ycev' ki bodo podrobneje — S1stem sodelovanja. Slovenska skupnost in SKGZ o manjšinski problematiki TRST Slovenska skupnost je začela z vrsto dvostranskih srečanj s komponentami enotne delegacije, da bi se našla možnost za drugačne in učinkovitejše oblike akcijske enotnosti Slovencev v Italiji za skupne interese vse manjšine. V sredo, 15. novembra, sta se v Trstu srečali delegaciji SSk in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je prikazal pobudo o sklicu vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov, ne glede na stranko in pokrajino, ki jima pripadajo, za oblikovanje skupnih temeljnih stališč o zaščitnem zakonu. Izvoljeni predstavniki naj bi postali sogovorniki vlade v tej fazi boja za zaščitni zakon, ker bi to dalo njihovim stališčem večjo institucionalno težo, omogočilo pa bi premostitev polemik s strankarskimi krogi, ki slovenskim zahtevam nasprotujejo. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Klavdij Palčič je v imenu svoje organizacije izrekel zanimanje in podporo za po- budo, čeprav je pripomnil, da strankarsko-politična razsežnost ne predstavlja vse stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kot tudi ne vnaprejšnjega jamstva, da bo ta strankarska stvarnost, čeprav v novi obliki, znala premostiti svoja dosedanja notranja protislovja, ki zavirajo možnost skupnega nastopanja. Prav zaradi tega Slovenska kul-turno-gospodarska zveza smatra za potrebno, da se slovenska narodnostna skupnost, ravno v času, ko je potrebno hitro in skupno ukrepanje, v pričakovanju novih metod dela, tej sposobnosti aktivnega poseganja v dogajanje ne odpove. Razvil se je nato razgovor o sklicu izvoljenih predstavnikov in o drugih možnostih akcijske enotnosti, v katerega so za SSk posegli deželni svetovalec Bojan Brezigar, deželni podtajnik Andrej Bratuž, Antek Terčon in deželni koordinator izvoljenih predstavnikov Sergij Mahnič, za SKGZ pa Boris Race, Duško Udovič in Ferruccio Clavora. LJUBLJANA ZDRAVO MESTO Decembra r Cankarjevem domu v Ljubljani Gala humanitarna prireditev in prodajna razstava slik LJUBLJANA Ljubljana se pripravlja, da vstopi v gibanje »Zdrava mesta«, ki združuje v Evropi 25, v svetu pa 100 mest. V Jugoslaviji se je lani tem gibanjem pridružil Zagreb, kjer so tedaj pripravili veliko gala humanitarno prireditev, katere izkupiček je šel v dogovorjene namene. Ob vstopu v gibanje »Zdrava mesta« bo 10. decembra tudi v Ljubljani Gala humanitarna prireditev, od 4. do 10. decembra pa prodajna razstava slik priznanih jugoslovanskih umetnikov. Izkupiček obeh pobud, ki sta si ju zamislila in ju organizirata zagrebški flavtist Zoran Brajša in njegova žena Neta ob pomoči Društva mišično obolelih Slovenije, bo namenjen prenovi doma Dva topola v Izoli, ki ga Društvo mišično obolelih spreminja v sodobno središče za zdravljenje mišično obolelih. Gala humanitarna prireditev bo v Cankarjevem domu, RTV Ljubljana pa jo bo prenašala v neposrednem prenosu. Na prireditvi bodo nastopili: sopranistki Radmila Bakočevič in Liljana Mol-nar-Talajič, tenorist Branko Robišnjak, baritonist Slobodan Stankovič, Slovenski oktet, flavtist Zoran Brajša, trobentista Stanko Arnold in Anton Grčar, violončelistka Ksenija Jankovič, Trio Lorenz, kitarist Darko Petrinjak, pianistka Pavica Gvozdič, organist Hubert Bergant, plesalci Vesna Butorac-Blače, Mojmir Lasan, Vojko Vidmar in Mateja Rebolj, Komorni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta, plesni par Sabina Višnje vec in Marko Tumpaj, pevci Ditka Haberl, Josipa Lisac, Gabi Novak in Arzen Dedič, Big Band RTV Beograd pod vodstvom Zvonimira Škerla, Akademska folklorna skupina »France Marolt«, in pianist Vladimir Krpan. Od 4. do 10. decembra pa bo v Cankarjevem domu prodajna razstava slik. Svoja dela so za to humanitarno pobudo dali na razpolago slikarji: Zvest Apollonio, Branko Bahudek, Emerik Bernard, Janez Boljka, Jože Ciuha, Zdravko Cosič, Zorislav Drempetič-Hrčič, Aleksander Durič, Vladimir Giorgijevski, Gjelosh Gjokaj, Zdenko Huzjan, Božidar Jakac, Sergej Kapus, Zlatko Kavzlarič-Atač, Meško Kiar, Ibraim Kodra, Ivan Lacko-vič-Croata, Anton Mateš, France Mihelič, Muslim Muliči, Edo MurtiČ, Blagoje Nikolovski, Karel Pečko, Franjo Petrušanec-Bas, Dora Plestenjak, Mileta Prodanovič, Miodrag Protič, Vida Slivniker, France Slana, Rudi Španzel, Jože Tisnikar, Klavdij Tutta, Žarko Vrezec, Boris Zaplatil, Safet Zec in Karel Zelenko. Vsa razstavljena dela bodo na prodaj. Kdor bo kupil eno od teh umetnin, ne bo imel samo zadoščenja, da kupi delo vrhunskega umetnika, pač pa bo tudi prispeval v humanitarne namene in k izgradnji doma »Dva topola« v Izoli. K pobudi so pristopile številne organizacije in podjetja. Med glavnimi sponzorji so Cankarjev dom, Delo, Emona, Goriške opekarne, Intertrade, Kompas, Radio Ljubljana, Slovin, Tovarna dokumentarnega in kartnega papirja Rateče, Tovarna prešitih odej Odeja, pa tudi Primorski dnevnik. - Socialdemokratska zveza Slovenije °bmočni odbor za Istro v vabi danes, 17. t. m., ob 20. uri v Portorož, galerijo AP pri Termah, Stara cesta 4 na predavanje TELECAPODISTRIA: zloraba manjšine? Predaval bo občinski svetovalec dr. BORIS GOMBAČ. MPZ Primorec-Tabor bo nastopil v Špetru ŠPETER Mešani pevski zbor Primorec-Tabor (Trebče-Opčine) vabi na "večer ljudskih pesmi", ki bo jutri, 18. novembra, ob 20. uri v svetovalski dvorani v Špetru v Benečiji. Pod taktirko Matjaža Ščeka bo po vrsti izvajal naslednje skladbe: Mihaela Rožanca Dober večer (Primorska), Ubalda Vrabca Gularja sen tiela jmiet (Benečija), Pavleta Merkuja Lipaj ma stara Vida (Rezija-Liščaci), Lojzeta Lebiča Trauniče so žie zali e ne (Koroška-Zila), Pavleta Merkuja Kjer je Jezus Kristus krvavi pot potiu (Benečija-Štoblank), Alda Kumarja Mile mi moje ška-lice dajte, dajte (Istra), Matija Tomca Zagorski zvonovi (Gorenj- ska), Emila Adamiča Nocoj se mi je sanjalo (Kras-Dutovlje), Lojzeta Lebiča Drumlca je zvomlana (Koroška), Pavleta Merkuja Dve let an pu (Benečija-Štoblank), Emila Adamiča Spi sinek moj (kajkav-ska uspavanka) in Pavleta Merkuja J nje n čeua j ti gna' (Rezija-Bila). Za vezni tekst bo skrbela Edita Frančeškin. V koprski vinski kleti podelili uradna Pr|/nanja najboljšim osmičarjem za 1988 le?a in domači F Sm!Ce' tradicionalna oblika prodaje n,l P°novno PrideIk°v na Primorskem, so 1985. Pa J2 Ropetr in /Xele tudi na Koprskem. Vinograd-le b,l prvi. ki je izpral zamisel, nato Pridružili še „ Ti1*, v hioJfPoinjevati. Osmi!-*0™1' komisijo, ki mora ta cino ;Spet vrnile na t lce so se po dolgoletnem preit j er ' n prav pri)pjn„° območje, zlasti v koprsko ob-PrQv,u°Onjajo dobro HrJ6 ?biskati kmečko domačijo, predv*h ie zapisanrf n1906 vmo in domačo hrano. V lahko ein suhe i7fi„tLda morai° osmičarji ponujati Prec} Ponudijo tudi kv' n posebnim dovoljenjem pa db&ffo za domače n1?9110 ln pečeno hrano. Gre PostrJpo Primorsko ,,pe gttijeve "jaltske spomenice po nam je dejal senator Stojan »P ^zji0' mnenju katerega so dogodki -jpos1 du pomembni in dokazujejo P erjev® konstruktivnih kritik Berlmg Qvati KPI. »KPI se nima zakaj sr dovifle' svojega imena, niti svoje zg d® še manj pa svojih vizij, ki s oStaja! včeraj utopistične, danes Pa P ^pj J stvarnost na evropskih tle • ejjjokra globoko zasidrana v procese prea tičnega obnavljanja in še dabodoljuw stavlja idejno koordinato sV° kratov-nih marksistov in levih ^em edinieJp[ novih pogojih evropskega . ^ K . nja od Atlantika do Uralov zara . opravlja pomembno vlogo P rjSpeva svoje specifičnosti in mora P levic J k obnovitvi široke evrops ^ zajih . K oonovuvi strune -e zalne \ Pa Pr‘hajaj0 samo n °rtnari bllube in nič več. Uradne _________1® o položaju na Fernetičih (Foto Križmančič) je zaprosil tudi jugoslovanski generalni konzulat v Trstu. Šoferji, ki so blokirani na meji, prihajajo, kot rečeno, v glavnem iz Jugoslavije, Romunije, Madžarske, Bolgarije in Turčije in so politično gledano pri tej aferi precej šibki. »Če bi se take stvari dogajale na Brennerju ali v kaki drugi zahodnoevropski državi,« nam je rekel eden izmed italijanskih šoferjev, ki čakajo v vrsti, »bi ljudje že blokirali mejni prehod«, (st) »Poštni urad v Bazovici mora voditi uslužbenec, ki obvlada slovenski jezik, obrazci za poštna nakazila pa ne smejo biti izpolnjeni v slovenskem jeziku.« Tako je še enkrat poudaril minister za pošte in telekomunikacije Oscar Mammi v odgovor komunistični poslanki Silvani Fachin Schiavi, ki ga je 1. marca letos formalno vprašala, zakaj so v bazovskem poštnem uradu odklonili obrazec v slovenščini in v katerih primerih je sploh dovoljeno dvojezično poslovanje v tistih perifernih poštnih uradih, v katerih je predvidena raba slovenskega jezika (in med njimi je bazovski poštni urad), kot je sam minister potrdil 24. marca letos v odgovoru na neko drugo interpelacijo. Najprej nas zbode v oči dejstvo, da je morala Schiavijeva čakati skoraj devet mesecev na ministrov odgovor. To marsikaj pove na račun italijanske birokracije. Sicer pa bi človek prenesel takšne zamude in zavlačevanja, če bi privedli do pametne, pravične in poštene rešitve. Toda minister Mammi po devetmesečni »nosečnosti« ni obrodil nič izjemno pametnega. Spet je namreč potegnil na dan staro zgodbo o ubogih uslužbencih, ki lahko sprejme-, jo poštno nakazilo samo v trenutku, ko so preverili, da vplačana vsota, napisana v številkah, odgovarja vsoti v črkah. Kaj pa, če so te črke slovenske in jih uslužbenec ne pozna? Dobro, pravimo, toda v slovenskih krajih mora poštni uslužbenec (kot nas uči Mammi) poznati slovenski jezik in torej ni nevarnosti, da ne bi zaznal razlike med vsotami, vpisanimi v številkah in v črkah. Minister Mammi pa ima tudi za ta primer pripravljen odgovor: obrazci tekočih računov gredo potem na preverjanje v višje okrajne urade, pravi, in kaj potem, če v teh uradih ni ljudi, ki bi poznali slovenski jezik. Kakorkoli že, ministrova izvajanja ne prepričajo nikogar in logični zaključek je, kot vedno, da skušajo takšne ali drugačne oblasti na vse načine preprečiti slovenskemu človeku, da bi rabil svoj materin jezik. Naj se torej zadovoljimo s tem, kar na koncu pravi minister v svojem odgovoru, in sicer, da je osebje z znanjem slovenščine v okoliških poštnih uradih pač na razpolago samo za razne razlage in pojasnila v slovenščini? DUŠAN KALC ■ Zaradi zapletov okrog prehoda Univerzitetne podporne ustanove pod pristojnost Dežele, so študentje tržaške univerze že od preteklega ponedeljka oklicali permanentno skuščino in zasedli študentski dom. Akcijo bodo nadaljevali do rešitve položaja. Včeraj se je srečala s predstavniki podjetnikov in krajevnih uprav Deželna vlada predstavlja finančne dokumente Priprave letošnjega deželnega obračuna so potekale v povsem drugačnih okoliščinah kot v preteklih letih, kajti zaradi odločitev vsedržavne vlade, ki je krepko znižala višino nakazanih sredstev, je celo obstajala možnost, da bodo z deželnim proračunom počakali do odobritve vsedržavnega finančnega. To je v skrčeni obliki uvodna misel predsednika deželne vlade Biasut-tija, ki se je včeraj v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice srečal s predstavniki podjetnikov in krajevnih uprav in ustanov. Kot je znano, je vlada napovedala, da bo krepko znižala izdatke za vrsto storitev in postavk, katerih upravljanje sodi v pristojnost dežel. Ker je napovedano znižanje tako občutno, je deželna uprava FJK nekaj časa menila, da bi bilo bolj primerno počakati na izglasovanje finančnega zakona. »Vendar pa smo se prepričali,« je na včerajšnjem srečanju dejal Biasutti, »da bi to še bolj škodilo upravljanju sredstev, pa če jih je veliko ali malo. Zato smo se odločili, da odobrimo finančne dokumente kot ponavadi pred koncem leta, tako da bodo začeli veljati leta 1990.« Finančni dokumenti se namreč nanašajo na triletje 1990-92 in so seveda bistvenega pomena za nadaljnji razvoj dežele. O njihovi vsebini se bo predsednik Biasutti, ki sta ga na včerajšnjem srečanju spremljala odbornika za finance Rinaldi in za ozemeljsko načrtovanje Carbone, naslednji teden pogovarjal s sindikalnimi organizacijami. Na srečanju je predsednik deželne uprave še enkrat ponovil, da Dežela sicer ne nasprotuje težnji vsedržavne vlade, da bi zmanjšala izdatke. Že lani je FJK sodelovala pri teh prizadevanjih in se v ta namen odpovedala 120 milijardam. Vendar pa letošnje znižanje sredstev znaša skupno kar 355 milijard in zadeva specifično področje zdravstva (10 odstotkov manj), vsedržavni sklad za prevoze in vrsto drugih posegov na socialnem področju. »Skupaj z drugimi deželami bijemo boj, da bi dobili nazaj vsaj tisti del, ki se nanaša na zdravstvo in če niti v poslanski zbornici ne bo prišlo do sprememb, kot kaže, da se je zgodilo v senatu, se bomo obrnili na ustavno sodišče.« »Ker pač sredstev ni veliko,« je nadaljeval Biasutti, »smo jih skušali čim bolje porazdeliti. Skušali smo nekako uravnovesiti posamezne sektorje in posebno pozornost namenili varstvu okolja.« Na sliki (z leve) Rinaldi, Biasutti in Carbone med včerajšnjim srečanjem. Tudi na sodišču imajo državljani možnost ščititi naravno okolje 'fdom f?ka zakonodaja jamči držav- c-4 nra, • diiiu uiZdV- v v°' ko Srn_!co: da se obrnejo na sodri aL druni ria|°' da 50 krajevne upra-p^Okolju pdrzavliani nrizadpiali 51rn- vljani prizadejali ško-ustavi je italijanska re- 0 ‘"akonskp drzavljanov, da uveljavi?0®** mizi J?redPise, je bil govor na > v sredo' n‘.S0 j°v dvorani Baron-skn Itali»rire<^ WWF, Zveza za ka r?iz° so np n°stra- Za predavatelj- os edtem I*8 Poldinija. tern?0106!! na Sa je odbornik Bettio «««> «r*™i'ie°pbrorPof i» srki «Stoar*- £>»1* ^kalne in kemijske žavn° drisa a mo* alli in R®inotti na-7 »d, da z ®V°rfnosti' ki jih ima dr-laU^alli je tnL ?m ščiti naravo. 4,0° tožijo ejal' da državljani °škod0V Pdmeru ? upravo' vendar *emivxVdni (če mn k° 80 nePosredno Same,lšče)' To mn* npr' uprava razlasti Via u1 državnlmT imai° tako po-v o18- ki zastonj 01 nekatera zdru-ko ^arih, ko f nJ8Vne interese, in to rej Z °rabi svoio^hf8 krši zakon ali ravPr°ti interesom ?St<< in deluie to- primlSodstvo s™kvUpn?sti- Na up" sVojenU’ ko upmi8hx° obmejo le v Prišlo9a dačrta k0 8 6 "! uresničila ?°dis°f! Se morajo ni?8 le do škode že kako?6' ^ Prvem nr rmtl na kazensko Prija? sp°št°vay S' n’5ru le treba vse-ddi On )e monof. d° °čen časovni rok: Primer°biavi načrtf °Zlti le v roku 60 črtm Variante k ?fan.ega Posega (na Pra regulacijskemu na- deja. Pri tem n re upPret°r Reinott? m°Žni zapleti. je P ave prinravr ' ] 50 malokate- Pravliene dati v javnost svoje načrte (Občina Trst na primer že leto ni razpravljala o novem občinskem pravilniku, po katerem naj bi tudi občani imeli vpogled v občinsko dokumentacijo) in spoštovati zakon iz leta 1986, po katerem so dolžne objaviti podatke o »položaju okolja«, če jih občani zahtevajo (po tem zakonu imajo združenja, kot je WWF, tudi pravico, da se na sodišču predstavijo kot civilna stranka). Po novem kazenskem postopniku lahko prijavijo prekrške državljani, ki so neposredno oškodovani (pa čeprav samo posredno), a tudi tisti, ki se iz civilnega čuta borijo za zaščito okolja. V vsakem primeru lahko prekrške prijavijo policiji ali sodstvu, vendar nikakor ne anonimno (anonimne prijave po novem niso veljavne), v veliko pomoč pa bodo policiji, če bodo lahko imenovali tudi druge priče, (bg) Obiskali so nas mladi tečajniki zavoda za poklicno izobraževanje Naše uredništvo, tiskarno in urade Založništva tržaškega tiska je včeraj obiskala kar številna skupina mladih tečajnikov Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, ki bo prav danes slovesno proslavil deseto obletnico svojega nastanka. Kot smo že poročali, bo priložnostna prireditev drevi ob 19.30 v prostorih letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu. Na sliki (foto Magajna) vidimo skupino mladih tečajnikov SDZPI med ogledom naše tiskarne, pri čemer so se obiskovalci še posebno zanimali za sodobne tehnološke naprave, ki služijo pri ustvarjanju dnevnika in pri upravnem poslovanju Založništva tržaškega tiska. Pet rajonskih svetov prireja zborovanje o novi hitri cesti Rajonski sveti za Kjadin in Rocol, za Kolonjo in Škorkljo, za Rojan, Greto in Barko vij e, za Sv. Ivan ter za Valmauro in Naselje sv. Sergija so sklenili, da glede na pomen, ki ga ima gradbeni načrt za odsek nove hitre ceste med sedmim pomolom in Krasom, priredijo skupno javno zborovanje z okroglo mizo na to temo. Srečanje, ki bo prvič združilo za eno mizo pet od dvanajstih rajonskih svetov, so sklenili prirediti, ker je projekt inženirja Malaspine izzval številna protislovna stališča in ocene. Zato bodo na srečanje povabili samega projektanta, univerzitetne docente, izvedence in prebivalstvo, ki bo lahko izrazilo svoje pomisleke. Namen srečanja je vsekakor ugotoviti, kako je mogoče omejiti škodo za okolje in za teritorij z ozirom na dejstvo, da so nekateri odseki že dokončani ali v gradbeni fazi. Rajonski svetovalci pa bi želeli predvsem ugotoviti, ali je mogoče spremeniti načrt za odsek med Drašco in Lakotiščem. Zborovanje, katerega se bodo udeležili tudi predstavniki Občine Trst, bo v torek, 21. novembra, ob 17.30 v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold 5. Razpravo, ki bo po predvidevanjih dokaj razgibana in živahna, bo vodil novinar Sergio Milic. O novi hitri cesti, ki tako buri duhove, je včeraj razpravljala tudi pristojna komisija Občine Trst. V nasprotju z dosedanjimi negativnimi stališči do zahtev naravovarstvenikov, so se občinski upravitelji nekoliko omehčali in soglasno sprejeli predlog svetovalca Mestne laične in zelene liste Ghersine, da povabijo na avdicijo izvedence WWF in drugih naravovarstvenih organizacij. Kot smo že poročali, so naravovarstveniki zelo kritični do Malaspinovega načrta za odsek med Drašco in Lakotiščem in so »njegov« ovinek poimenovali za »ovinek smrti«. Deželni prispevki s posluhom za manjšine Na predlog odbornika Antoninija je deželni odbor dodelil štirim pokrajinam dežele FJK vsoto 70 milijonov lir za nekatere posege z namenom, da se zagotovijo »enake pravice in možnosti šolanja in kulture v materinem jeziku« pripadnikom slovenske manjšine ter za omogočanje spoznavanja jezika in kulture manjšin in jezikovnih skupnosti, ki živijo v naši deželi. Na predlog istega odbornika je deželni odbor dodelil 400 milijonov lir Jadranskemu zavodu združenega sveta za kritje šolskih stroškov desetim dijakom. Mamilaša obsodili zaradi kraje Šest mesecev zapora in sto tisoč lir globe: na takšno kazen so na tržaškem sodišču včeraj dopoldne zaradi kraje obsodili 29-letnega Vincenza Steffeja. Steffe, ki je doma iz Milj, po poklicu ribič, in se, kot je sam priznal, vdaja mamilom, je predvčerajšnjim dopoldne iz stanovanja Laure Sircelli v Trstu ukradel 600 tisoč lir in več dragocenih predmetov. Že takoj po kraji so ga policisti ustavili na Trgu Ospedale, ker se je vedel precej sumljivo. Med osebno preiskavo so pri njem našli omenjeno vsoto denarja in dragocenosti. Kmalu je policija tudi odkrila, kje je Steffe ukradel denar in ostalo ter ga aretirala zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah. Kot rečeno, so Vincenza Steffeja včeraj že obsodili. Zelo zanimiv in neobičajen izlet 40-letnikov iz dolinske občine (Foto Jercog) Štiridesetletniki iz občine Dolina so proslavili svoj življenjski jubilej tako, da so se podali na enodnevni izlet v Benečijo. V soboto zjutraj, ko so se po naših vaseh začela praznovanja ob sv. Martinu, se je skupina zbrala pred občinsko telovadnico v Dolini. Z avtobusom so se 40-letniki odpeljali proti Čedadu. Lepo vreme je še posebej prispevalo k prijetnemu sprehodu po tem čednem in nadvse zanimivem mestecu. Izletniki so si ogledali čedajske znamenitosti, posebno pozornost pa so posvetili obisku doma Ivana Trinka. Živahnost tega mesta je blagodejno vplivala na razpoloženje naših izletnikov, ki so nato nadaljevali pot proti Špetru Slovenov. Nikomur se ni mudilo, zato so se med potjo odločili še za krajši postanek, da bi se okrepčali. Spetrski mladinski center in njegovo pomembno vzgojno vlogo je dolinskim jubilantom orisala Marina Čer- netig. Zanimiv je bil tudi ogled galerije Lipa z razstavo obrtnih izdelkov beneških umetnikov. Običajno kosilo, ki seveda ne more manjkati ob takih priložnostih, je bilo v prijazni gostilni v Podbonescu. Ob nazdravljanju se je oglasila tudi pesem in veselo razpoloženje se je stopnjevalo še ob razigranih zvokih harmonike, na katero je igral neutrudni Tiberio Maver. Po skupinski fotografiji se je vesela družba 40-letnikov odpravila k Landarski jami in se tu seznanila z zgodovinskimi zanimivostmi kraja. Enodnevni izlet je proti večeru sklenil obisk vinske zadruge v Števerjanu. Gostitelji so izletnikom izčrpno predstavili potek zadružnega dela, po pozdravu števerjan-skega župana pa so jim ponudili še prigrizek. Bil je tako res prijeten, predvsem pa poučen izlet, ki ga žal ob takih priložnostih le malokdaj lahko zabeležimo. prispevki Namesto cvetja na grob nepozabnih strica Maria in tete Tonči Martelanc darujejo nečaki Danilo, Majda in Jana Ger-dol 50.000 lir za sekcijo KPI M. Matjašič, 25.000 lir za TPK Sirena in 25.000 lir za pevski zbor M. Pertot. V spomin na drago gospo Tončko in dragega Mariota Martelanca darujejo Zofija in Laura Žagar 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Tončko in Mariota Martelanca daruje Irenka z družino 30.000 lir za Dijaško matico. V zahvalo za voščila daruje Iva Ščuka 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Pepota Sosiča darujejo Sergijevi prijatelji 80.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jernej z Opčin. V spomin na Petra Ferlugo darujejo uslužbenci openskega tramvaja 35.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Ernesta Bella-fontane darujeta Mila in Gabrijel Ferlu-ga 20.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad. V spomin na Anico Milič darujejo Angelca Vremec 20.000 lir za repentabrsko cerkev in Anica in Srečko Orel 30.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na Cvetko Čač - Žerjal daruje Milka Čok 25.000 lir za KD Lonjer -Katinara. V spomin na moža Giovannija Corvi-nija daruje žena Jelka 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Tončke in Marjota daruje sestrična Ivanka z družino 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V zahvalo za voščila daruje Mira Golob 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Milko Kalc - Grgič darujejo Tončka, Marija, Pepi in Alojz 40.000 lir za šolo K. D. Kajuh in 40.000 lir za KD Slovan. V spomin na očeta Sašija Martelanca darujejo kolegice in kolegi slovenskih poročil Radia Trst A 250.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Dorianinega očeta darujejo Nadia, Maria, Štefka, Silva, Ivanka, Edvina, Alma, Amelia, Bruna, Milena in Anica 25.000 lir za ZŽI Dolina in 30.000 lir Za KD V. Vodnik. V počastitev spomina Cvetke Čač -Žerjal darujejo Berta, Laura in Eta z družinami 50.000 lir za Zvezo vojnih invalidov in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob svaka Ivana daruje Vanja Turina 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marino mamo Eldo Bra-toš daruje Alenka Colja 20.000 lir za SPDT. V isti namen darujeta Ivanka Colja in Danica z družino 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Tonči in Maria Martelanca darujejo Stojan Pertot z družino 30.000 lir za MPZ M. Pertot, Magda in Bogdan Stanič 15.000 lir za MPZ M. Pertot ter Ivanka in Mitja Pertot 10.000 lir za sekcijo M. Matjašič. Ob 19. obletnici smrti Franca Kavsa daruje žena Anita 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Ob 19. obletnici smrti Franca Kavsa daruje teta Viktorija 30.000 lir za Dijaško matico. Zofija Bajec daruje 50.000 lir za obnovo bolnice Franja. V počastitev spomina Tonči in Marija Martelanca daruje Albina Pertot 20.000 lir za SKD Barkovlje. V isti namen daruje Vera Poljšak 10.000 lir za SKD Barkovlje. V počastitev spomina Tončke in Marija Martelanca daruje Gina Kemperle 20.000 lir za SKD Barkovlje. Ob obletnici smrti drage mame Marije daruje Savino Brus z Marino 50.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Tonči in Marija Martelanca darujeta Elda in Štefka 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na drago Marijo Cassetti darujeta Modra in Giordano Rinzner 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Ivanko Racman vd. Rapo-tec darujejo Angela in Marija Ražem 30.000 lir za KD Krasno polje. V TRSTU PROIZVODNJA IN PRODAJA KOŽUHOV IN USNJENIH IZDELKOV VISOKE MODE 1989-90 moške — ženske močnejše postave najnovejši modeli originalnih španskih shirlingov PO TOVARNIŠKIH CENAH ITALSTVL TIK-TAK TRST — Trg Dalmacija 1 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini vabi na ogled dokumentarne razstave 0 POSOJILNICAH NA NABREŽMEM KRASU ki bo odprta v dvorani Kulturnega društva Igo Gruden vsak dan do vključno nedelje, 19. novembra, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. gledališča ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatra Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Od 21. t. m. do 3. decembra bo v Ros-settiju gostovalo gledališče Teatra di Roma z Goldonijevim delom UNA DEL-LE ULTIME SERE Dl CARNOVALE. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju: odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Nocoj, ob 20.30 (red B) in jutri, ob 18.00 (red S) koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Zoltan Peško. Na sporedu skladbe Faureja, DebuSsyja in Schumanna. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Jutri ob 20.30 premierska predstava bocenskega Stalnega gledališča LE SMANIE PER LA RIVOLUZIONE. Režija Luca De Fusco. Nastopajo Gianrico Tedeschi, Vittorio Franceschi, Angela Cardile. Predstava je v abonmaju. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. KROŽEK ZA KULTURO IN UMETNOST - Ul. S. Carlo 2 - V ponedeljek, 20. t. m., ob 18. uri srečanje z režiserjem Goldonijeve komedije UNA DELLE ULTIME SERE Dl CARNOVALE Maurizi-om Scaparrom, in s Sirom Ferronejem, avtorjem dela LE SMANIE PER LA RIVOLUZIONE. koncerti Societi dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TOKIO STRING OUARTET. kino ARISTON - 17.00, 22.15 L'attimo fuggen- te, i. R. VViliams. EXCELSIOR - 16.45, 22.15 Johnny il bel-lo, i. Mickey Rourke. EXCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.45, 21.45 Non desiderare la donna d'altri, r. Kryzstof Kieslowski. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Non guar-darmi, non ti sento, Gene Wilder, Richard Pryor. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Skin Deep, il piacere 6 tutto mio, r. Blake Ed-wards. NAZIONALE III - 16.20, 22.15 La čarne, porn., □□ NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Che ho fatto io per meritare guesto?!, r. Ped-ro Almodovar, i. Carmen Maura, □ GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Black Rain - Ploggia sporca, i. Michael Douglas. MIGNON - 16.00, 22.15 Indiana Jones e 1'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. EDEN - 15.30, 22.00 Guardando quell'a-nimale di mia moglie, pom., D □ CAPITOL - 15.45, 22.15 Batman, i. Jack Nicholson, Kim Basinger. LUMIERE FICE - 16.30, 21.45 Francesco, r. Liliana Cavani, i. Mickey Rourke. ALCIONE - 17.00, 22.00 Che ora č, r. Ettore Scola. RADIO - 15.30, 21.30 Intenzloni, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D □ izleti Radio Opčine organizira skupaj s turistično agencijo Globtour božične in novoletne počitnice na otoku Cipru. Vse informacije dobite na Radiu Opčine, tel. 212658, od 9. do 11. ure. SPDT vabi svoje člane in prijatelje na izlet, ki bo v nedeljo, 19. t. m., po Vertikali po tržaškem Krasu od Repna do Praprota. Izlet vodi Peter Suhadolc, zbirališče pa bo ob 9. uri na glavnem trgu v Repnu. Kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni! SPDT prireja v nedeljo, 26. t. m„ avtobusni izlet v Istrske Toplice. Na sporedu bo vzpon na Zrenj (472 m) in spust v Oprtalj. Izlet vodi Mario Milič, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304) do vključno srede, 22. t. m. Zbirališče je ob 7.30 pred tržaško sodno palačo. Vabljeni! razna obvestila PD Slovenec - Boršt-Zabrežec vabi vse tiste, ki bi radi sodelovali pri DRAMSKI SKUPINI, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 17. t. m., ob 21. uri v Srenj-ski hiši. Tržaška federacija KPI - Sekcija A. Gramsci v Skednju - danes, 17. t. m., ob 18. uri bo na sedežu sekcije, Ul. S. Lorenze in Selva 4 JAVNO ZBOROVANJE: "Globoke demokratične spremembe v vzhodni Evropi. Ocena in pobuda KPI". Govoril bo tov. Nico Costa, pokrajinski tajnik KPI. Zbirališče 50-letnikov z Opčin, od Banov in Ferlugov bo jutri, 18. t. m., ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Društvo slovenskih likovnikov sklicuje SEJO ČLANOV za nadaljnjo delovanje ter za pripravo občnega zbora v ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 v postorih društva I. Cankar na Ul. Giuliani. Mladinska skupina Pinko Tomažič organizira 6. LOV NA ZAKLAD. Zbirališče in vpisovanje v nedeljo, 3. decembra, od 9.30 do 10. ure v Bazovici pri kalu. Informacije ob sredah od 21. do 23. ure na tel. št. 226446. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava FRANCA VOZLA - slike. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V galeriji Cartesius je na ogled do 23. t. m. razstava z naslovom PREGLED ITALIJANSKE GRAFIKE, na kateri sodeluje 24 slikarjev. V galeriji Torbandena razstavlja svoja dela VITTORIO BOLAFFIO. V muzeju Sartorio bo do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V dvorani Franco na sedežu Nadzor-ništva za umetniške dobrine na Trgu Libertd je na ogled do 30. t. m. razstava igralnih kart pod naslovom »Dve stoletji igralnih kart«, ki jo je pripravilo tržaško podjetje Modiano. Urnik: vsak dan razen ob praznikih od 9. do 13. ure. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je do 21. t. m. odprta razstava argentinskega slikarja Norberta MAJLISA. V kulturnem centru VOLTAIRE - Trg S. Giovanni 3 - je do 24. t. m. na ogled fotografska razstava Alessandra MLAC-HA. V Palači Costanzi je do 5. decembra odprta fotografska razstava znanih tržaških mojstrov WULTZ. V galeriji Juliet's room - Ul. della Guardia 16 - bodo jutri, 18. t. m., ob 18. uri odprli razstavo ANGELA PRETOLA-NIJA. Razstavo je pripravila Skupina 78 v sodelovanju z galerijo Cristine Busi iz Chiavarija. mali oglasi PRODAM hišo v okolici Skednja: kuhinja, spalnica, kopalnica, majhna garaža, klet in dvorišče, primerno za dve osebi. Tel. 228390. PRODAMO drva po zelo ugodni ceni. Tel. 200848. DAJEM v najem stanovanje v Ul. Udine primerno za urad. Tel. 228390. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije italijanščine. Tel. na št. 274103 ob urah obeda in vprašajte po Eleni. KUPIM ali sprejmem v najem frizerski salon v okolici Trsta. Tel. 200605 od 13. do 15. ure in od 19. ure dalje. IŠČEMO tesarje in varilce. Tel. na št. 225786 od 20. ure dalje. IŠČEM v najem opremljeno stanovanje za angleško družino na Opčinah ali okolici. Tel. 228390. INŠTRUKCIJE latinščine za 4. letnik znanstvenega liceja nujno rabim. Tel. na št. 70377 v jutranjih urah. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2. OSMICO je odprl Jožko Colja - Sama-torca 21. PRODAM računalnik ZX sprectrum 128 K z registratorjem, dvemi jojsticki, 140 igric na kasetah in tri knjige z navodili jezikov basic in logo. Lahko tudi zamenjam ali odkupim računalnik amiga 500. Telefonirati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico na št. (0481) 533382 v jutranjih urah. TRGOVSKA FIRMA import/export s sedežem v centru Gorice takoj zaposli računovodjo z večletno prakso. Pogoji: dobro znanje finančno - uvozno/izvoznega poslovanja v računovodstvu in bankah. Interesente naprošamo, da nujno pošljejo curriculum vitae na upravo Primorskega dnevnika, Ul. 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "GODIGO". razne prireditve KD Slovan - Padriče vabi danes, 17. L m., ob 20. uri na predavanje ing. T0.11? Škerjanca in ing. Janeza Jakliča iz L) Ijane, ki bosta z diapozitivi Priv«csl-zelo zanimivo potovanje »S TRAN ^ BIRSKO ŽELEZNICO DO KITAJSKE PO TIBETU«. ke. Jutri, 18. t. m., bosta gosta Slovenj ga kulturnega kluba v Ul. Donizet zakonca Kržan iz Ljubljane. Znana iz denca bosta vodila razgovor z mlad na temo: LJUBEZEN IN SPOLNOST, d četek ob 18.30. KD Primorsko - Mačkolje vabi na vij o PESEM ZDRUŽUJE, ki bo jutri. 1 ? t. m., ob 20. uri v občinskem gledališč Boljuncu. Nastopajo: MePZ Primorsko Mačkolj, MPZ J. Premrl - Vojko iz K® MePZ KUD iz Slovenj Gradca, MRl Štruc iz Slovenskih Konjic in narodno bavni ansambel Bratje iz Oplotnice-SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - Pm ja MARTINOVANJE v nedeljo, 19- L Poskrbljeno za domačo hrano, do ^ vino in veselo razpoloženje. Začetek 15.30. j. Slovenska zamejska skavtska °r9aLli zacija sporoča, da bo v nedeljo, 19.J. ob 17. uri v Finžgarjevem domu na UV q nah ponovitev predstave z diapozitj SLOVENSKI PLANINSKI TRANSvc ZALI, ki sta jo letos prehodila Mitj® ,ga bič in Martin Sosič ob priliki podv 9 Transkavt'89. -v V Društvu slovenskih izobražen bo v ponedeljek, 20. t. m., posvečen , Čanju z novim koprskim kulturnim d tvom ISTRA ter predstavitvi dveh ® . loških filmov Marije Vogrič. Začetek 20.30. ... ZSKD in KD I. Grbec - Skedenj Pn‘ dita v društveni dvorani v Skednju VTU [1JU v>n tek, 24. novembra, ob 20.30 VSELJUDSKIH PESMI - koncert MePZ r ( moreč - Tabor - Trebče - Opčine te ......................... akci idnju - SOČ RADORARNIH ROK ZA VESEL OTROK. Vabljeni! večer prireditev ob nabiralni akciji -ustanovitev LUDOTEKE v Skednju - včeraj-danes n Danes, PETEK, 17. novembra 1989 LJUBAVA g Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 1 ' ^ - Dolžina dneva 9.26 - Luna vzide 20.35 in zatone ob 11.44 Jutri, SOBOTA, 18. novembra 1989 OLIVA jvi$. PLIMOVANJE DANES: ob 0.23 naj ^ ja 25 cm, ob 5.11 naj nižja 1 cm, ob ' najvišja 34 cm, ob 18.01 najnižja -~>l ^ VREME VČERAJ: temperatura » 2 stopinj, zračni tlak 1021,1 mb veter 10 km na uro severovzhodnik, . n mr, vlaaa Ju ja s sunki do 41 km na uro, vlaga • stotna, nebo jasno, morje razgibano, peratura morja 15 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI wj. RODILI SO SE: Elizabet Gergolf' riam Termini, Matteo Buna, Alberto A^ toni, Lara Filipponi, Valentina Sivilo«0' Luca Puppini. ^ UMRLI SO: 88-letna Elda Lazza« ; 100-letna Valeria Zoratto, 88-letna ^ ditta Scodellaro, 67-letni Renato To -84-letni Giovanni Nedoclan, -ga, Marta Ambrosi, 79-letna Rosa 59-letni Edoardo Danieli, 71-letna ,jgl-ta Lorenzoni por. Cervi, 84-letni G 9 jut, mo Venier, 78-letni Marcello Ma 90-letna Maria Umek pod. Clerico- DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do J Trg Ospedale 8, Istrska ulica J > . tJl marski drevored 117 (Barkov J Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije). l37l8! OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (telp priine' - samo po telefonu za najnujnejše v Dnevna služba - od 19.30 do 2 Trg Ospedale 8, Istrska ulica ’ \Jl marski drevored 117 (Barkov J iZ, Combi 19, Largo Piave 2, Borzn Ul. Flavia 89 (Zavije). , , 2l37l3' OPČINE - Trg Monte Re 3/2 {tel* ^e- - samo po telefonu za najnujnej re. Nočna služba - od 20-30 3Qr Vreme in dnevnik Nanizanki: Cuori Sta. 10 10 Ta ninrn, C RA| 2 f*. RAI 3 RTV Ljubljana 1 I TV Koper Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in 13.30 Dn110 14.00 nnevnik - tri minute 14.10 Rubrika: Fantastico Bis glasbeni variete: Tam 15.00 Ta™ village 16.00 Wk: L Aquilone 17.55 , ladinska oddaja: Big! I8.05 m Parlamenta in vesti anizanki: Santa Barba-a, 19.10 E proibito bal-lg 4o lare 20,3q Almanah in dnevnik i lm: Due ragazzi e... un ‘e°ne (pust., 1972, r. Ber-nard McEveetv, i. Mic- »00 f-»e-|DOUgl,S' JOd,e ^amzanka: Alfred Hit- 22« Dm,C,ikPre”,,‘' “t0 23.10 p0Čni rock vlival disko glasbe: 24.00 Nn? alia '89 0.15 »dnevnik a; ,nka: Mezzanotte e 0.is uintorni °dprta šola 7.00 Risanke 8.00 Film: Sotto chi tocca! (pust., 1973, r. Frank Kramer, i. Dean Reed) 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanki: Capitol, 15.40 Lassie, vmes (15.00) Tutti frutti 16.10 Iz parlamenta - vesti 16.20 Film: Ultimatum alla polizia (dram., 1973, r. M. Simenon, i. Francis Blanche) 17.50 Videocomic in šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 TV film: Affari di fami-glia (2. del) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Film: L'una di miele stregata (kom., r-i. Gene Wilder) 23.35 Dnevnik, vreme in horoskop 23.55 Film: II massacro del giorno di San Valentino (krim., r. Roger Corman, i. Jason Robards) 12.00 Gledališka predstava: I Burosauri (Silvano Am-brogi, r. Ruggero Jacob-bi, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lat-tuada) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Aladinova svetilka 15.30 Italijansko prvenstvo v blilijardu 16.55 Odprti prostor 17.15 Nanizanki: I mostri -Psicologia infantile, 17.45 Vita da strega -Samanta rischia la biga-mia 18.10 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Telefono giallo, vmes dnevnik 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Film: I cingue segreti del deserto (vojni, 1943, r. Billy VVilder, i. Fran-chot Tone) 1.50 Dnevnik - v kiosku 10.10 Mozaik. Tednik,11.00 Alpe-Jadran, 11.30 nadaljevanka Domovina (E. Reitz, 1. del) 13.30 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Tednik, 17.40 Alpe-Jadran 18.15 Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic - Kraljična na zrnu graha 18.30 Nanizanka: Pika Nogavička (9. del) 19.00 Risanka 19.10 TV Okno 19.17 Naše akcije 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Dokumentarna oddaja: Po stopinjah (VB) 21.00 Nanizanka: Ulice San Francisca (ZDA, i. Michael Douglas, Karl Mal-den, 3. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Film: Polovica neba (dram., Šp. 1878, r. Ma-nuel Gutierrez Aragon, i. Angela Molina, Mar-garita Lozano) 12.30 Odbojka: Italija-Kame-run (posnetki) 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji (pon.) 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Košarka - prvenstvo NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - mednarodna tekma 21.45 Rubrika o košarki: Sot-tocanestro 22.30 TVD Novice 22.40 Odbojka: Italija-Kame-run (pon.) 23.45 Rubrika: Veliki tenis ir RTV Ijubljana 2 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Koncert Simfonikov RTV Ljubljana (prenos iz Cankarjevega doma) 22.00 Skupščinska kronika 22.20 Videonoč RETE 4 ITALIA 1 C^i6|a™7on5a 19.00 P.rezzo 6 giusto, Tra i 910co dei 9. 19.45 °'3° Variete9 Fin Tarit° neNi(vo?r™e"te’ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.50 Topazio, 15.55 La valle dei pini 16.55 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nad.: Febbre d amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Kviz: Telecomando 20.00 Nanizanka: Dragnet - Un proiettile di troppo 20.30 Film: La lancia che ucci-de (vestern, ZDA 1954, r. Edward Dmytryk, i. Spencer Tracy, Richard VVidmark) 22.25 Rubrika o filmu: Ciak 23.15 Aktualno: Money 23.45 Film: J. A. Martin Pho-tographe (krim., Fr. 1976, r. J. Baudin, i. Monigue Mercure) 1.45 Nanizanka: Ironside 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.00 Valentina 22.30 Rubrika: Calciomania 23.30 Italijanske smešnice 23.40 Košarka NBA 1.10 Naniznaka: L’uomo da sei milioni di dollari 2.10 Deejay Television Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Smešnice in Sportacus 20.35 Film: La pretora (kom., It. 1976, r. Lucio Fulci, i. Ed-wige Fenech, Giancarlo Dettori) 22.30 Športna rubrika: Forza Italia 23.30 Rubrika o motorjih 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Pixote, la legge del piu debbole (dram., Braz. 1980, r. Hector Babenco) TELEFRIULI TMC OPEON 9.00 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: GetSmart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: 79 Park Avenue 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: La maschera di Sheba (pust., ZDA 1969, r. David Lowell, i. VValter Pidgeon) 11.30 Nanizanka: Sguadra Segreta 12.00 Rubrika: II salotto di Franca 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Quei 36 gradim, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nad.: La piovra III 22.00 Nan.: Orson Welles 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: II grande teatre del West 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.15 Rubrika: II salotto di Franca 1.15 Vesti: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledar, (7.40) Pravljica; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba: Akademija GM; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puz-zle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. Od februarja letos je tovarna Internova v Rubijah zaprta Skorajda neverjetna zgodba: tovarna zaprta, lastnik izginil Pokrajina za avtonomijo sekcij ITI in Zois Podpora osamosvojitvi dveh slovenskih šol Sindikati si v teh dneh prizadevajo, da bi zagotovili socialno varnost kakim petnajstim delavcem tovarne Internova v Sovodnjah in da bi od podjetja izterjali nekaj nad sto milijonov na račun neplačanih osebnih dohodkov in odpravnin. Odločilni datum bo 30. november, ko bodo po vsej verjetnosti postavili zahtevo za stečaj podjetja. Sicer je tovarna in naprave v njej, po odločitvi goriške-ga pretorja z dne 12. septembra letos, začasno zasežena. Socialna varnost naj bi bila v obliki izredne podpore za brezposelne, ki naj bi jo odobrilo, oziroma podaljšalo Ministrstvo za delo. Do julija so namreč delavci, ki so bili dobesedno vrženi na cesto, uživali to obliko družbene pomoči. Zataknilo se je ob prošnji za podaljšanje ukrepa. Po mnenju Ministrstva, potek dogodkov v podjetju ni bil takšen, da bi bilo mogoče izredno družbeno pomoč podaljšati. V podjetju je namreč proizvodnja tekla nemoteno, do konca januarja. Nikoli ni bilo kriznega stanja. Mogoče, pravijo sindikati, bi se dalo zadevo rešiti po politični poti, to je s posredovanjem upraviteljev in predstavnikov političnih strank. Župana Gorice in Sovodenj sta že izrazila pripravljenost, da se po tej poti skuša pomagati delavcem, oziroma delavkam, saj gre v glavnem za žensko delovno silo. V zadevi zaprtja tovarne v Rubijah, kjer so izdelovali papirnate prtiče, naslednice podjetja Eurolin in še prej La-cego, je še preveč nejasnosti. Tudi zaradi tega ker je eden od lastnikov, če ne edini lastnik, neki Roberto Amann, švicarski državljan, libanonskega porekla, menda izginil neznano kam. Ta gospod je v Rimu bil lastnik družbe s podobnim imenom, ki se je ukvarjala s trgovanjem. Ta družba je nekaj tednov tega zašla v stečaj. Tovarna v Rubijah je formalno obratovala do 1. februarja letos. Nekega dne je iz Rima prihitel gospod Amann in na glavni vhod namestil žabico. Nekaj dni zatem so delavci prejeli odslovilna pisma. Istočasno so sindikati začeli postopek za pravno in socialno varstvo delavcev. Dogodek je takrat šel mimo skoraj neopaženo. Morda ker je zadeval samo peščico delavcev. Vendar so sindikati z vztrajnim delom odkrili marsikaj, kar bi utegnilo pojasniti klavrn (za delavce namreč in za skupnost) konec gospodarske pobude. Tako naj bi v podjetju v zadnjih mesecih ne bilo nobene proizvodnje, čeprav so delavci prihajali na delo in tudi žigosali kontrolne kartončke. Ta oblika proizvodnje naj bi se začela že jeseni lanskega leta. Zakaj, čemu? Danes postaja zadeva že precej jasna: treba je bilo pač upravičiti obstoj podjetja, zato, da so se lahko vnovčili prispevki iz javnih skladov. Slišati je — sindikati menda razpolagajo s zelo točnimi številkami — da je bilo teh prispevkov za okrog 1,3 milijarde lir. So šli mar za investicije v zgradbo in stroje? Težko bo dokazati, pravijo sindikati, saj so najsodobnejši stroji prispeli v tovarno že leta 1980, večina strojev pa je starih 25 ali 30 let. To so vprašanja na katera skušajo pri sindikatih najti odgovore, čeprav se zavedajo, da ne bo lahko priti do konca. Ze zdaj so namreč naleteli na številna zaprta vrata. Ob tem velja zabeležiti še podatek, da delavci niso edini na spisku upnikov. Okrog šestdeset milijonov lir znaša zahtevek papirnice Guerrini iz Vicenze, nekaj milijonov lir zahteva zavod za socialno skrbstvo (INPS) za neplačane socialne dajatve. Najbrž je upnikov še nekaj. Slišati je tudi govorice, da naj bi vse težave za Interno-vo nastale posledično. Eden od glavnih odjemalcev izdelkov, dokler so v tovarni namreč še sploh proizvajali, naj bi bila zadruga Cooperative Cascine iz Rima. Goriški pokrajinski odbor je na svoji zadnji seji odobril sklep, da uradno zaprosi ministrstvo za šolstvo, naj dovoli osamosvojitev treh šolskih zavodov na Goriškem, med temi dveh slovenskih. Prav te dni smo pisali o sestanku odbora Sindikata slovenske šole s profesorskim zborom slovenske sekcije industrijskega zavoda Galileo Galilei, na katerem so ponovno postavili zahtevo po osamosvojitvi te sekcije, ki deluje v okviru italijanskega zavoda. To zahtevo je sedaj osvojila tudi Pokrajina. O vprašanju je na seji pokrajinskega odbora poročal odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan, ki je predlagal naj Pokrajina zaprosi rimske šolske oblasti za osamosvojitev treh šol, ki danes na Goriškem delujejo v okviru drugih zavodov: poleg slovenske sekcije ITI sta to še trgovski tehnični zavod Žiga Zois in krminska sekcija trgovskega tehničnega zavoda Enrico Fermi. Medtem ko Pokrajina že vrsto let prosi - do danes neuspešno - naj bi ministrstvo dovolilo osamosvojitev go-riškega trgovskega zavoda Žiga Zois, je letos prvič, da se zavzema tudi za avtonomijo slovenske sekcije na ITI Galilei. Ta sekcija je namreč šele v lanskem letu, ko so prvi slovenski dijaki opravili maturo, dosegla pogoje Nocoj koncert godbe iz Celovca V goste prihaja pihalni orkester poštnih uslužbencev iz Celovca. Drevi ob 20.30 bodo v deželnem avditoriju imeli celovečerni koncert. Glasbeni večer, ki ga prireja kulturno društvo Lipizer, poklanja goriška občinska uprava. Godbo na pihala, ki so jo ustanovili že leta 1928, sestavlja 55 članov. Vsi so uslužbenci avstrijske pošte. Gorica in univerza V pokrajinski sejni dvorani bo drevi ob 18. uri posvet na temo "Gorica in univerza". Prireja ga goriška sekcija državnega združenja volilk ANDE, na njem pa bodo spregovorili nekateri izvedenci, ki bodo skušali prikazati problematiko pravilnega in čimuspešnejšega delovanja novih univerzitetnih fakultet v našem mestu. Uvodno besedo bodo imeli goriš-ki župan dr. Antonio Scarano, predsednik goriške pokrajine Gianfranco Crisci in deželni svetovalec Luigi Blasig. V PALAČE HOTELU V GORICI bo DANES, 17. t. m., ob 19. uri pisatelj Lev Detela bral iz svojega romana "Dunajski valček za izgubljeno preteklost", ki pripoveduje o zgodovinskih koreninah Srednje Evrope in Slovencev. Detelevo delo bo ob 50-letnici pisatelja predstavil dr. Mirko Špacapan. Gostitelj Vinko Levstik prisrčno vabi vse udeležence v taverno na zakusko ob kozarcu pristnega rdečega in belega iz rimske okolice. Sedemnajsti občni zbor KD Briški grič Uspešna gledališka skupina Sedemnajsti občni zbor Kulturnega društva Briški grič je razgrnil težave, s katerimi se srečujejo števerjanski kulturni delavci. Kadrovske zamenjave zadnjih let niso povsem uresničile zastavljenih ciljev, tako da je društvo odslej postavljeno pred dokaj zahtevno nalogo. O tem in marsičem drugem so razpravljali v ponedeljek zvečer v društvenih prostorih na Bukovju. Ni mogoče mimo ugotovitve, tako je bilo rečeno na skupščini, da je društveno delovanje zabeležilo določen zastoj prav v času, ko bi se moralo vsestransko razviti. Pridobitev novih in vsestransko ustreznih prostorov na Bukovju, ni dala tistega zagona, ki bi ga lahko pričakovali. Predvsem je bilo opaziti pomanjkanje dejavnosti, namenjene širši publiki. Dejavnost društva Briški grič je bila tudi v zadnjem času usmerjena predvsem v pripravo prireditev ob prvomajskem slavju, ki vsako leto privabi v Dvor po več tisoč obiskovalcev. S tem v zvezi pa je bilo na občnem zboru povedano, da bi kazalo posodobiti in obogatiti razstavo vin, ki jo društvo prireja ob sodelovanju Odbora vinogradnikov. Potrebno bi bilo kako drugače ovrednotiti pomen žlahtnih briških vin, vendar ne zgolj z ekonomskega, ampak tudi s kulturnega vidika. Kljub temu da vseh zastavljenih ciljev niso uspeli doseči, pa velja zabeležiti tudi nekaj pozitivnih premikov. Tako so v zadnjem obdobju pridno delali člani Gledališke skupine, je povedala Zdenka Bednar. Gledališka skupina Briški grič se je pod mentorstvom Stena Vilarja zasnovala ob odprtju novega sedeža. Doslej je deseterica otrok nastopila na raznih prireditvah na Goriškem, Tržaškem in Koroškem. Trenutno pripravljajo novo delo, »Bodi priden«, s katerim se bodo predvidoma predstavili v decembru goriškemu občinstvu. Pomen dela z mladimi ni toliko v nastopih pred publiko, čeprav je tudi to važno, marveč srečanja na vajah, pripravah itd. Pri tem se mladi spoznavajo, sproščajo, bogatijo svojo do-mišlijo in besedni zaklad ter, končno, ustvarjajo. Pomembnost bogatenja ljubiteljske kulture tudi v Števerjanu, je v svojem pozdravu podčrtal predsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič, mora biti vedno prisotna tudi v zavesti članov društva. Zaradi tega je treba zavihati rokave in čimprej odpraviti težave. Novi prostori morajo biti izziv za delovanje in iskanje novih pobud. Ob tem je Pavšič izrazil željo, da bi v iskanju novih kulturnih oprijemov prišlo tudi do sodelovanja med obema kulturnima društvoma v Števerjanu. Podobno se je izrazil tudi predstavnik SKPD F. B. Sedej Ivan Vogrič. Občni zbor na Bukovju so sklenili z izvolitvijo novega odbora, v katerem so: Florijan Planinšček, Silvan Pittoli, Peter Komic, Silvan Komic, Robi Jure-tič, Joško Terpin, Nevenka Klanjšček, Marjan Prinčič, Franko Marassi, Sandra Maraž, Nataša Vogrič, Nadja Gra-unar, Mateja Klanjšček, Paulo Štekar, Marjan Kristančič, Franko Sošol, Silvester Hlede, Zvonka Bednar in Roman Juretič. Na sliki predsedstvo na občnem zboru KD Briški grič. (vseh pet razredov), na osnovi katerih lahko prosi za avtonomijo. Sedaj odvisi od šolskega skrbništva ali bo prošnjo posredovalo v odobrite (pri tem je seveda zelo pomembno s kakšnim mnenjem, pozitivnim ali ne' gativnim) pokrajinskemu šolskem svetu, ki bo o tem predlogu zavzel odločilno stališče. Gotovo bo Sindika slovenske šole, ki je Pokrajini posredoval željo po osamosvojitvi obeh slovenskih zavodov, naredil ustrezne korake tudi pri šolskih organih, da ne b prišlo do nepotrebnih in neprijetnih zapletljajev v dokončni fazi birokratskega postopka. PRIMORSKI DNEVNIK in ODBOR ZA SREDSTVA MNOŽIČNEGA OBVEŠČANJA PRI SKGZ priredita danes, 17. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici POGOVOR O PRIMORSKEM DNEVNIKU Vabljeni naročniki in bralci 'z mesta, Pevme, Podgore, Št. Mav- prispevki V počastitev spomina tete Marij® Mikulus vdove Gravner darujeta Aid in E Ida 50 tisoč lir za ŠKD Naš prapor- Za spomenik deportirancem v nem ških taboriščih daruje Egon Kraus 2 tisoč lir. Združenju Alkoholikov na zdravi] nju (Club degli Alcolisti in Trattame to) iz Gorice daruje Cesira Feresin tisoč lir. razna obvestila Sejem rabljene smučarske °Pre,I'!g bo v soboto, 25. novembra, popold na sedežu SPD v Ulici Malta 2. ZSKD vabi na srečanje z Janezo^ Mejačem, strokovnjakom za gib, ki v okviru enodnevnih gledaliških se narjev. Srečanje bo v mali dvor Kulturnega doma v Gorici, v pet 24. novembra, ob 19.30. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »La piu bella d® reame«. Prep. ml. pod 14. letom VERDI 17.30-22.00 »L attimo fug9en te«. VITTORIA 17.30-22.00 »Esagerat tam611' 11 IUK1A JI/-.OU-ZZ.UU »E=ay^‘- ..JI). te Glinka«. Prep. ml. pod 18- 16 Tržič -tMsKo TEATRO COMUNALE - OBČINA GLEDALIŠČE Danes zaprto. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Batman«. Zbor Slovenski madrigalisti nastopil v Kulturnem domu Slovenski madrigalisti so v sredo zvečer gostovali v goriškem Kulturnem domu ter, žal ne preštevilnemu občinstvu, ponudili izreden umetniški užitek. V prvem delu koncerta, ki ga je priredila Glasbena matica, so izvajali skladbe Jakoba Gallusa, v drugem pa so segli po zakladnici slovenske ljudske in umetne pesmi. Zbor, ki ima kot geslo Musiča noster amor, je vodil Janez Bole. V soboto, 25. t. m., bodo Slovenski madrigalisti peli na Zemonu, 28. t. m. pa v Kulturnem domu v Trstu. (Na sliki — foto Cubej člani zbora na odru Kulturnega doma v Gorici). Od včeraj bojkotirajo kazenske obravnave Oster protest odvetnikov Goriški odvetniki nadaljujejo oz. še zaostrujejo svoj protest. Prejšnji teden so napovedali, da se bodo od 16. novembra dalje vzdržali vsake dejavnosti pri kazenskih postopkih. V sredo so se ponovno zbrali na izredni skupščini in potrdili napoved, poleg tega pa še sklenili bojkot civilnih obravnav. Od včeraj so tako povsem onemogočene kazenske obravnave na preturi in sodišču, kar zadeva civilne postopke pa se bo protest odvetnikov začel prihodnjo sredo, 22. novembra. Edino izjemo so odvetniki predvideli za postopke, pri katerih so obtoženci v zaporu: v teh primerih iz razumljivih razlogov omogočijo obravnavo. Za vse druge primere pa je včeraj moral pretor (četrtek je namreč dan, ko so na goriški preturi navadno kazenski procesi) odložiti obravnave. Protest odvetnikov je zaenkrat predviden za trideset dni, vendar z možnostjo podaljšanja, če ne bo v tem roku prišlo do pozitivnega odgovora s pravosodnega ministrstva. Razlogi za tako ostro obliko protesta so strnjeni v šestih točkah resolucije, ki so jo odobrili na skupščini goriš-kih odvetnikov. Odvetniki zahtevajo: 1) naj nobenega sodnika ne premestijo preden pride v Gorico namestnik, saj tudi začasno pomanjakanje osebja še poslabša paralizo delovanja sodstva; 2) naj se goriškemu sodišču in tržiški preturi nemudoma dodelita po en sodnik oz. pretor; 3) naj se zapolnijo nekrita mesta v organiku pomožnega in tajniškega osebja sodišča in preture; 4) naj zaradi počasnosti natečajev izjemoma zaposlijo nekaj sodnikov s črpanjem iz vrst odvetnikov oz. pripravnikov; 5) naj država omogoči redno delovanje pravice in s tem rednost dela ter dohodkov za odvetnike; 6) naj se povečajo organiki sodnikov, tajnikov in pomožnega osebja glede na povečan obseg dela, ki so ga že preverili ministrski inšpektorji. Nova Gorica na- SOČA - Nova Gorica 18.00 »Barv silja«. 20.00 »Debie osvaja Dana SVOBODA - Šempeter 20.00 »M° j«, štručk«. Ob 22. uri »Plavi Nočni kino. DESKLE 19.30 »Siloviti udarec«. DEŽURNA LEKARNA V GOBICI^ Občinska lekarna v Stanai Ul. San Michele — tel. 21074. ^ DEŽURNA LEKARNA V TR * tel. S. Antonio — Ul. Romana 40497. ____ pogrebi^^ Danes v Gorici: ob 9.30 pa°juSta na vd. Toros iz bolnišnice sv. glavno pokopališče. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 53242 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Gino Paoli, pesnik »majhnih« ljubezni (Foto Križmančič) ti n6 pesem lePa' resnična, taka, da nrP51Vre iz srca in jo zapoješ s srcem, se Jlvi ^as in preseže vse mode, ki so Ko rU^a za drugo zvrstile v tem času. * P° letih spet slišiš, ti morda obu-VeriSPOndn' kljub letom pa ostaja še Prea ° sveza’ aktualna. Take pesmi je Gin dvajsetimi in še več leti pisal qa ° Paob- V sredo, na začetku svoje-zani?Sens^ega toura po Italiji, jih je Pa t V tržaškem gledališču Rossetti tor °ncertu, ki je potrdil, da kantav-Paih /odu iz Tržiča spada ne le med u J. °tse pisce, pač pa tudi med naj- gSbl interPre‘te . paoli, torski italijanske lahke eden od očetov italijanske av-Haih ® Pesmi, se je predstavil v Trstu v Želi T1 *u^i' Sam ve, da občinstvo Predi nje9a tiste pesmi, po katerih je zat> et-ti zasl°vel. Zato se jih ne brani nje t’ tudi zato ne, ker bi bili sicer skan°vi koncerti verjetno manj obi-s6lll ' Tako jih v teku koncerta poseje k^P.a tja, med eno in drugo pesmijo p6s‘eJŠ6ga datuma. Vmes posamezne 2^.Predstavlja s kratkim stavkom, Gin)0' k* napove, o čem bo pel. ske n °.Paoli že od začetka svoje pev-reh j°ti poje o najbolj preprostih stva-tern n re^eb' odkriva nove razsežnosti vij PreProstostim, brez katerih pa ži-Ččisij k sPl°h ne bi imelo smisla. V nje r’as.° beležimo v Italiji stopnjevala ie laičnih izpadov poje na primer, uPanjp arva le luč, luč pa predstavlja tu, Pesem Bambino io, bambino Verziji °7 Je zaslovela v rockeri po pas ^ucchera, predstavi rekoč ___ °biu — da ostaja v nas vendar- rockerski le vedno nekaj otroškega, na kar pa pozabimo: kdaj? — ko se zaljubimo. Ko odkrijemo ljubezen, pravi pevec, odkrijemo tudi strah, strah, da bi jo izgubili. In že smo pri drugi, neusahljivi temi Paolijevega ustvarjanja. Paoli je pesnik ljubezni, tako v tekstih, kot v melodijah, v katere glasbeno oblači svoje verze. Ko so pred leti na televiziji razpisali neke vrste vsedržavni natečaj za najboljšo italijansko ljubezensko pesem, je prvo mesto pripadlo prav njegovi II cielo in una stanza, ki jo je seveda tudi zapel ob sami klavirski spremljavi, podobno kot malo prej drug svoj ljubezenski hit Che cosa c’č. Sam pravi, da poje o ljubezni tako, kot se je pelo pred mnogimi leti, saj se ljubezen v tem času ni spremenila, spremenil se je le način dojemanja ljubezni. Ob spremljavi res dobre skupine (Dario Picone in Adriano Pennino klaviature, Aldo Mercurio bas, Maurizio Fiordaliso (kitara), Bob Fix saksofoni in Vittorio Riva bobni) je kantavtor predstavil tudi vrsto pesmi iz zadnje plošče L’ufficio delle cose perdute. Na tej plošči je posnel eno od pesmi Ric-kyja Gianca, kantavtorja iz šestdesetih let, ki ga tudi spremlja med to turnejo. Gianco je zapel nekaj svojih pesmi, skupaj s Paolijem pa je dokaj dovtip-no predstavil Sapore di šale. Gost večera je bil tudi mladi italijanski kantavtor Alesandro Bono, ki je v obilnem dodatku tudi zapel s protagonistom koncerta, in sicer še eno od pesmi, ki jih je Paoli napisal za Zucchera, in ki jo je s svojim glasom spremljal tudi najmlajši del občinstva. Poleg navedenih je Paoli podaril občinstvu še vrsto svojih pesniških biserčkov, od pesmi o mački (Gatta), do pesmi o modrem strahu, ki ga je razveseljeval in navdihoval, a je nepreklicno odšel; od pesmi, v kateri faustovsko pravi, da bi zanjo, za žensko prodal dušo, do druge pesmi o otrocih (»Vsi velikani, tudi Carnera in Gorbačov, so bili nekoč majhni,« jo je napovedal), do zaključne Quando t'ho vista arrivare. Med koncertom je dokaj protislovno sprva izjavil, da je njegov obraz videl že vse, kar se je videti dalo, nato pa pristavil, da še ne ve, kaj bo počel, ko bo zrastel. V eni od svojih znanih pesmi sam sebe sprašuje, kaj bi lahko pustil, če bi odšel, in tudi odgovarja na vprašanje: Pustil ti bom pesem, ki te bo ogrela, če te bo zeblo, ki te bo nasitila, če boš lačna, ki te bo napojila, če boš žejna, pesem, ki ti bo delala družbo in jo boš lahko zapela tistemu, ki ga boš ljubila po meni... Take pesmi je v sredo pustil Gino Paoli občinstvu v tržaškem gledališču Rossetti. MARJAN KEMPERLE Tržaški umetnik se je pred kratkim vrnil z Martinike Nove barve Deziderija Švare Naš umetnik, slikar Deziderij Švara se je vrnil domov, potem ko je več kot štiri leta preživel na Martiniki (Marti-nique) v mestu Fort de France. Srečala sva se po njegovi vrnitvi najprej v Repnu, nato še na drugih naših prireditvah. Obljubila sva si, da se bova videla in pogovorila. Končno ni nekaj vsakdanjega, nekaj običajnega, da se član naše skupnosti, pa povrhu še kulturni delavec, odseli tako daleč, tja na otok v Karaibskem morju, ki je doživel špansko, nato še francosko in angleško kolonizacijo in je po svoji naravni lepoti, barvitosti, mešanicah različnih ras in ljudstev, nekaj edinstvenega, za slikarja pa pravi izziv za ustvarjanje. »Morda bi bil še ostal na tem prelepem otoku, ker so mi klima, okolje, pa tudi način življenja, odprtost domačinov, zelo odgovarjali. Toda nenadoma sem se zavedel, da že mislim in tudi odgovarjam po francosko. Pa sem se prestrašil: izgubljam svojo narodnostno identiteto; postajam Francoz?, sem se vprašal. Ko sem se zavedal, da je moja asimilacija že blizu, sem se odločil, da se vrnem v svoj rojstni kraj, med svoje ljudi, kamor spadam.« Po tem kratkem uvodu, s katerim mi je obrazložil, zakaj je odšel po službeni dolžnosti (tudi slikarska žilica mu ni dala miru) v tako oddaljene kraje, sva še malo pokramljala o tem, kako je tam živel, kaj vse je videl, doživel in kakšno je pravzaprav življenje na otoku, kjer so »barve tako lepe in močne, da se jim mora tudi umetnik šele privaditi, da jih občuti, kot resnične«. Fort de France, kjer je Deziderij Švara živel, je mesto z okrog 150.000 prebivalci. Gre za staro kolonialno središče, ki pa je le še delno staro, vse ostalo je že zgrajeno v modernem stilu. Tu so najprej živeli Indijanci, imenovali so se Arawaki. Bili so miroljuben narod, ki se je preživljal z ribolovom in gojenjem sadja jtd. Tem so sledili Karaibi, pa še francoski koloni. Danes je 'otok francoska last, kjer je francoščina uradni jezik, ljudje v mestih pa govorijo še karaibščino, angleščino in španščino. Tudi sicer so ljudje mešanice raznih ljudstev: črncev, ki so kot sužnji prihajali sem na delo, Indijcev in Evropejcev. 90 odstotkov je tako na otoku Kreolov, 5 odstotkov je črncev, ostali so nasledniki kolonov iz Evrope. »Ni mi bilo lahko vživeti se v ta nov svet, ki je, po klimi, sestavi prebivalstva, po značaju ljudi, po njihovih navadah in običajih, tako različen od našega načina življenja. In potem nisem znal francoščine, ki je tam glavni jezik. Danes mi gre na smeh, ko se spomnim nekaterih svojih tržaških znancev, ki so me hoteli prepričati, da so prestari, da bi se učili slovenščine in da je dvojezičnost tu pri nas prava utopija. Sam sem se takoj prilagodil novemu ambientu in tudi osvojil tamkajšnjo govorico. In tu so mi bili domačini v veliko pomoč ter so mi tudi pomagali, da sem spoznal tamkajšnje umetnike, se vključil v njihova kulturna društva in imel tudi svoje razstave, ki so imele lep odmev in uspeh.« To, da je bil Slovenec, je Švari bilo na Martiniki samo v oporo in pomoč in ne v oviro. »Domačini so zelo odprti ljudje. In ko te spoznajo, ti postanejo najboljši prijatelji, ki te radi uvedejo v svoj svet starih običajev in navad, ki jih doživljajo v plesu, glasbi, pa tudi v slikarski umetnosti.« »Barvitost pokrajine, lepota ljudi, rodnost zemlje — vse to me je na začetku naravnost šokiralo. Potem sem začel vse te nove, močne barve, osvajati in jih prenašati v svoj način slikanja. In če sta že prej prevladovali v mojih slikah rdeča in črna barva, sta se sedaj povezovali še z modro in drugimi prav tako močnimi barvami.« Tako so nastajale nove slike, ne samo marine, po katerih je bil Deziderij Švara tu pri nas še posebno znan. Vse te svoje nove stvaritve ima sedaj v Parizu, kjer pripravlja razstavo, ki bo verjetno že v kratkem. »Ko bo ta razstava mimo, potem bom slike prenesel v Trst in jih tudi tukaj razstavil. Sicer sem imel leta 1986 manjšo razstavo v Tržaški galeriji, ko sem bil tu na dopustu. Šedaj bi želel pokazati vse to, kar sem med svojim Deziderij Švara: Rendez-vous bivanjem na Martiniki, pa ob vseh potovanjih, ki sem jih naredil v Srednjo in Južno Ameriko, ustvaril.« »In sedaj, ko ste se vrnili, kakšni so vaši občutki? Kako ponovno doživljate Trst?« »Najbolj žalostna je ugotovitev, da se Trst, vsaj kar zadeva nas Slovence, ni v ničemer spremenil. Morda je še bolj siv, bolj sam vase zaprt, kot je bil pred mojim odhodom. Še vedno odklanja našo kulturo in nas kot narod. Ves svet širi svoja obzorja, ljudje se iščejo, hočejo se med seboj čim bolj spoznati; tu pri nas pa še vedno živimo Slovenci strogo ločeni od večinskega naroda. Ta zaprtost me hromi. Vendar ne bom vrgel puške v koruzo. Zopet navezujem stike s svojimi kolegi, prijatelji, zopet se želim vključiti v našo kulturno stvarnost, zopet želim ustvarjati tukaj, kjer sem se rodil, kjer so moje korenine, kjer je moja družina. Morda ne bom več marinist; prav gotovo sem stil svojega slikanja spremenil. Želim pa si ustvarjati in tako dati svoj prispevek k dejavnosti, ki je tu med nami močno razvejana ter je že dala in prav gotovo še bo, dobre umetnike.« NEVA LUKEŠ »e/o Marka Waltritscha je založila Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Knjiga o posojilnicah na nabrežinskem Krasu P°lag0ern5, HnJ‘ga, ki je dana na razproda- : cmstvu, pomeni bogatitev za oeib'atikoaT astvaGalnosti ne glede j® Sl0v «• Toliko bolj je to vredno a°ttiovinB kl živimo izven matične L°yenibrfl *0nec oktobra in prve dni *?Jjgi z L*‘a Pri nas izšli kar dve i^kakor^reHi arsko tematiko, kar je Kn,Zal°žili trža°iv' Zanimivo je, da sta Nhečw=. : žaški hranilnici, in sicer NHečka in Bza?ki hranilnici, nica v aa hranilnica in poso- P0s°jilnica ®br^ini ter Hranilnica in kon °Pčinah. Knjigi sta p opiatu bistveno različni, a „^in.?„sK“Eieo,“bre" Naletiš"v .°™“ m' fivi strani""'G - na tem področju. dB br?zme in i ld™° sodobno sliko D n železniški °Zadiu Prav dobro vi-Ptedel Krasa Tst' ki označuje ta indukcije štirih9 b^tni strani so rep-Kmba,S0Rlneoa rilzkaznic Hranilnega tv^žke hraniln?mSt7a v Nabrežini, hicllnu' Ljudske hra ‘o Posojilnice v ke r. ravno tako , bK,aiP mce in posojil-lahbranilnice in Nabrežini ter Kmeč->• Danes sDaHJ°!ojilnice v Šempo-svo^htežinsko^nhV^i1 pod devin- in naslednica p” ?°X°Grno, da je prava Zavr?r?a Prvega jJPtlmi leti ustanovila. 9 rajevnega denarnega dovib°d° bralci ,be.s.edi poudaril, Žinci?ski preoloH knjigi našli zgo- Kras9ueToP°SOjilnic na ^reje Vadnjih sto 7° )e kronika dogaja-temi besedami vijplp hranilnic amb°i9°vor le 0 del°-in tnjiU' Bralec ho™P,ak 0 celotnem ži-Zakai je priii° lzsledl1 vzroke, kako prišlo prav v tem obdobju Marko Waltrttsch do nastajanja hranilnic, kako so ljudje živeli, iz česar lahko zarišemo tudi socialno podobo prebivalstva in posledice političnih in vojnih dogodkov, ki so v zadnjih sedemdesetih letih bistveno zarezali v zemljepisno narodnostno in socialno stanje okolja. Sprememba meje povzroči kopico novosti in travm, a še enkrat gre poudariti, da je odnos vladajočih sil še huje pretresi! celotno našo strukturo. Prva poglavja knjige so namenjena prikazu dogajanja na našem Krasu v 19. stoletju. Avstro-ogrsko cesarstvo je uresničevalo geslo: »Temelj svobodne države je svobodna občina«. Tako so nastale manjše občine, ki so se ohranile praktično do konca prve svetovne vojne. Industrijsko odpiranje kamnolomov, gradnja železnic in cest, razvoj ladjedelništva v Tržiču je prinesel kmečkemu prebivalstvu, ki se je dejansko preživljalo s težavo na tej skopi zemlji, nov vir dohodkov. Žene, otroci in ostarele osebe so ostale vezane na svojo zemljo, mladeniči in odrasli moški pa so delali v bližnji okolici, da bi zagotovili družini denarna sredstva. Zemlja je ostala še vedno naravno bogastvo in temu so priča razne tožbe in pritožbe, ki so sledile porazdelitvi občinskih zemljišč. V teh socialnih upravnih gospodarskih razmerah so bili dani predpogoji za ustanovitev posojilnic. Na tak način so naprednejši in podjetnejši domačini skušali preprečiti pojav ode-ruštva, ki se je hitro širil. Dokazila o tem so tožbe in razni sodni spisi. In v tem ozračju so nastale štiri posojilnice: leta 1888 Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini, leta 1908 Kmečka hranilnica in posojilnica v Devinu ter leta 1914 Ljudska hranilnica in posojilnica v Nabrežini pa Kmečka hranilnica in posojilnica v Šempolaju. Vse štiri so preživele prvo vojno vihro in so nadaljevale s svojim poslovanjem do leta 1929. 17. novembra 1929 je prišlo na pobudo tajnika nabrežinskega "fašja" do skupne seje s predstavniki vseh štirih hranilnic; seji sta prisostvovala nabre-žinski župan ter inšpektor medpokra-jinske sekcije za posojilništvo iz Trsta. Prav inšpektor je obrazložil, da tako razdrobljeno denarništvo nima bodočnosti, saj so bile med tem časom tudi občine strnjene v večjo upravno enoto in da zaradi tega bi bilo umestno, da se zavodi združijo. Iz tega izhaja, da je bila združitev vsiljena z namenom, da bi fašistična oblast lažje preverjala delovanje in se postopno polastila premoženja. Občni zbor Ljudske posojilnice je bil 8. decembra in takrat je prišlo do dejanske spojitve ostalih treh posojilnic v Nabrežinsko. Občni zbor je še vedno potekal v slovenščini, saj je navedeno, da je prisotni notar znal slovenski jezik. Na tem občnem zboru je prišlo tudi do novega poimenovanja posojilnice. »Slovenskega teksta ni bilo več. Starega Cassa popolare di prestiti di Aurisina - Consorzio re-gistrato a garanzia illimitata so spremenili v Cassa rurale di prestiti Aurisina - Societa cooperativa in nome collettivo«. Ravno tako je izginila slovenščina iz zapisnikov sej in iz zaključnih računov. Avtor Marko Wal-tritsch ugotavlja, da je bil v knjigi sej verjetno dodan kasneje zapisnik v slovenščini (9. 11. 1944). Na seji so bili prisotni Josip Škrk, Albin Legiša, Josip Colja in Ivan Milič. Med drugim je v zapisniku navedeno, da Škrk predlaga Osvobodilni fronti posojilo 10.000 lir. Prisotni so sicer ugotovili, da je sklep težko izvedljiv, a vendar ni nikjer navedeno, da bi bil zavrnjen. Iz tega lahko sklepamo, da je tudi nabre-žinska posojilnica denarno podprla Osvobodilno fronto. Nadaljna poglavja pišejo o obdobju obnove, ker je bila ob koncu druge svetovne vojne posojilnica praktično brez sredstev. Obnova je bila težavna in dolgotrajna, a osemdeseta leta so prinesla razcvet in ojačenje zavoda. Naraslo je premoženje, narasla so zaupana sredstva; zaradi tega je nastala tudi potreba po povečanju osebja, posojilnica si je zamislila odkup in preureditev sedeža. Dela so trenutno že v teku. Zanimiv je pregled članstva v posameznih posojilnicah. V glavnem so bili to domačini, in sicer obrtniki ali posestniki; redki so bili uradniki ali železničarji. Med novo včlanjenimi v letu 1896 v Nabrežini zasledimo ime Emila Tonniesa, industrijalca iz Ljubljane; leta 1911 se je včlanil neki Ivan Regent, uradnik iz Trsta. Med člani Ljudske hranilnice v Nabrežini zasledimo ime Josipa Brankoviča - akademik (zasebnik) ter arhitekta Antona Radoviča. Med člani se z leti vpisujejo tudi gostilničarji in trgovci. Do leta 1930 so imena članov napisana v pravem slovenskem pravopisu. Leto kasneje, torej takoj po združitvi posojilnic, pride do preobrata. Vsi priimki so potujčeni. Ni potrebno navajati primere, saj je vsem prav dobro znano, kako so oblasti spačile priimke in imena. Po drugi svetovni vojni ugotavljamo počasno vračanje na originalno poimenovanje članov, tudi če je še mnogo potujčenih priimkov. Tudi slikovno gradivo knjige je nadvsem zanimivo. Stare razglednice nazorno kažejo na utrip,časa. Na sliki nabrežinske železniške postaje vidimo npr. napis »Nabrežina - Postaja - Nab-resina - Bahnhof - Stazione«. Na drugi napis: Nabrežinski kamnolom, Stein-bruch bei Nabresina, Cava di Nabresi-na. O nazivu »Aurisina« ni ne duha ne sluha. To dejstvo smo ugotovili tudi iz poročil in knjig, ki so jih objavili poveljniki italijanske vojske in šoški fronti. Na panoramski razglednici se-sljanskega zaliva je napis samo v nemščini in se glasi: Seebad Sistiana mit Parkhotel. Očitno je torej, da so ta kraj v glavnem obiskovali prebivalci iz notranjosti avstro-ogrskega cesarstva. Razglednice manjših zaselkov imajo samo slovenske nazive krajev. Bralec, ki bo vzel knjigo v roke, bo vsekakor izsledil mnogo zanimivih novic in podatkov, branje ga bo pritegnilo, ker piše avtor Marico Waltritsoi razumljivo in privlačno. Mnogi se bodo spomnili težkih časov, ki se odražajo skozi zgodovino posojilnic ali pa bodo podoživljali svoja mlada leta, ko so bili soudeleženi pri dogodkih. Današnjemu odboru Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini, ki je izdajatelj knjige, in seveda avtorju gre posebna zahvala, da nam nudijo priložnost spoznanja življenja na tem zahodnem predelu tržaške pokrajine in domačega Krasa. ODO KALAN Po zadnjih kvalifikacijskih tekmah za SP Pred nadaljevanjem svetovnega pokam Manjkajo le še tri ekipe RIM Po sredinih kvalifikacijskih tekmah se je še osem evropskih enajsteric uvrstilo na sklepni del svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo od 8. junija do 8. julija prihodnjega leta v Italiji. Zdaj so znana imena že 21 držav udeleženk (Argentina, Italija, Jugoslavija, Brazilija, Urugvaj, Španija, Anglija, Kostarika, Švedska, Belgija, Južna Koreja, Arabski emirati, Kolumbija, Romunija, SZ, Avstrija, Nizozemska, Zahodna Nemčija, Škotska, Irska in Češkoslovaška), ostala tri še razpoložljiva mesta pa bodo dodeljena konec prihodnjega tedna po dvobojih med Egiptom in Alžirijo (v petek, 24.), Tunizijo in Kamerunom ter Trinidadom in Tobagom in ZDA (v nedeljo, 26.). Odigrati je treba tudi srečanji med Francijo in Ciprom ter Gvatemalo in El Salvadorjem, a obe tekmi ne moreta nikakor vplivati na razplet kvalifikacij. V Evropi je med izločenimi reprezentancami poleg Francije še nekaj uglednih. To so predsvem Poljska, Portugalska, Vzhodna Nemčija in zlasti Danska, ki je izgubila odločilno tekmo v Bukarešti. Kljub velikemu razočaranju je danska nogometna zveza včeraj že obnovila pogodbo selektorju Seppu Piontku. Ta vodi Dance že od leta 1979, zdaj pa so mu podaljšali mandat še za novih šest let. Žreb skupin in koledarja sklepnega dela SP bo v rimski športni palači v nedeljo, 9. decembra, še prej pa bo FIFA (mednarodna svetovna nogometna zveza) določila šest nosilcev skupin. V Rimu sta medtem generalni direktor organizacijskega odbora »Italia 90« Luca di Montezemolo in obrambni minister Mino Martinazzoli podpisala konvencijo o sodelovanju nabornih vojakov na svetovnem prvenstvu. 1.189 pripadnikov pehote, 125 mornarice in 200 letalstva bodo skrbeli za prevoz ekip, sodnikov in časnikarjev s posebnimi avtomobili in furgoni znamke fiat. V Rimu bodo vojaki zaposleni kar 45 dni, v Vidmu pa na primer samo 27. Pogoj za sodelovanje je znanje najmanj enega tujega jezika in poznavanje mesta, v katerem bodo zaposleni. Kar se tiče nastopa Italijanov v Angliji pa so mnenja kar se da deljena. Vicini je bil z nastopom svojih varovancev zadovoljen (izrecno pa je pohvalil Gianninija in Donadonija), tisk je azzurrom v bistvu naklonjene Poudarja se regularnost Carnevalejevega gola, toda pozablja se tudi na zamujene priložnosti gostiteljev, ki bi lahko z malo več sreče (ali spretnosti) nekajkrat izkoristili nerodne »polete« italijanskega vratarja Zenge do roba svojega kazenskega prostora. Na sliki AP: s tekme med Anglijo in Italijo na Wembleyu. Teniški turnir »masters« Seleš - Navratilova NEW YORK — V četrtfinalu mednarodnega ženskega turnirja »masters« v New Yorku se bo jugoslovanska igralka Monika Seleš pomerila z Američanko češkoslovaškega porekla Martino Navratilovo. Ostali pari: Graf (ZRN) - Su-kova (ČSSR), Sabatini (Arg.) - Garrison (ZDA), Sanchez (Šp.) - Maleeva (Bol.). V zadnjih srečanjih osmine finala je Grafova s 6:3, 6:1 odpravila Novotno (ČSSR), Maleeva pa s 6:1, 6:1 Mandlikovo (Avstral.). V Kolumbiji ubili nogometnega sodnika MEDELLIN — Že preteklega 26. oktobra, po tekmi med Medellinom in Americo (prvi je izgubil s 3:2), naj bi kolumbijskemu nogometnemu sodniku Al varu Ortegi grozili s smrtjo. Vsaj tako zatrjuje del tiska, medtem ko sorodniki pravijo, da mu ni nikoli nihče grozil. Verjetno bo držala prva verzija, saj so neznanci predsinočnjim, po tekmi, v kateri sta se spet srečala Medellin in America, Ortego ustrelili pred hotelom, v katerem je nameraval večerjati. Na tem zadnjem srečanju, na katerem sodniška trojica ni imela posebnih težav, je Ortega bil za stranskega sodnika. S sojenjem na nogometnih tekmah se je profesionalno ukvarjal šele 8 mesecev, s svojo sposobnostjo pa je opozoril nase, tako da so ga izbrali za vodenje polfinalnih in finalnih srečanj kolumbijskega prvenstva. Izključili kar celo ekipo nogometnih amaterjev VARAPODIO (Catanzaro) — Trener in vsi igralci Vara-podia, ekipe, ki nastopa v 2. amaterski ligi v Kalabriji, so bili izključeni zaradi domnevnih incidentov, do katerih naj bi prišlo po nedeljski tekmi. Večina jih bo »počivala« do januarja. Pri društvu pravijo, da ne razumejo ukrepa, saj naj bi po tekmi le ustno protestirali pri sodniku. kratke vesti Predstavili košarkarski »Ali star game« RIM — Na letošnji košarkarski reviji najboljših tujcev, ki igrajo v Italiji, se ne bodo več merili igralci iz A-l lige in A-2 lige, temveč tisti s severa proti onim z juga. Na tekmi, ki bo 25. t. m. v Rimu, bodo sever zastopali: Mitchell (Filodoro), Mat-thews in Thompson (Ranger), Vranes (Teorema), Lamp (Hitachi), Dawkins (Ipifim), Johnson in Richardson (Knorr), McNealy (Arimo), McAdoo (Philips), Schoene (Glaxo) ter Mannion (Vis-mara). Ža jug bodo igrali: Caldwell (Viola), Anderson (Neutro-roberts), Daye in Cook (Scavolini), Alexis in Binion (Enimont), Douglas (Kleenex), Ferry in Shaw (II Messaggero), Rolle in Ad-dison (Garessio 2.000), Oscar (Phonola). Jugoslovanski himalajci ponovno doma LJUBLJANA Jugoslovanski alpinisti, ki so osvojili dva vrha na kitajski strani Himalaje, so se včeraj vrnili v domovino. Ekspedicija, ki jo je vodil Tone Škarja, je osvojila 8.046 m visoki Šiša Pangmo ter 7.071 m visoki Njanag Ri-ja. Edini himalajski osemtisočak, ki je ves na kitajski strani, so osvojili Kozjek, Štremfelj, Grošelj in Bence, na Janagu Ri-ja, ki doslej še ni bil osvojen, so bili Belak, Bence, Štremfelj in Kozjek. V ekspediciji sta bila še Tomažin in Prezelj. Jugoslovanski alpinisti so opravili pravi povig, saj so začrtali prvenstveno smer na Šiša Pangmo: Kozjek in Štremfelj sta prva v alpskem stilu premagala 2.000 m visoko steno, ki se dviga do samega vrha. »Stena je izredno strma,« je povedal Štremfelj, »stalno ima naklon od 55 do 60 stopinj. Vrh smo osvojili dvakrat, kar dokazuje, da smo bili dobro pripravljeni.« Za Štremflja je to bil peti osemtisočak, jugoslovanski rekorder na tem področju pa je Grošelj z osmimi. Samaranch dopotoval na obisk v Varšavo VARŠAVA Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch je včeraj dopotoval v Varšavo, kjer poteka konferenca voditeljev športnih organizacij iz socialističnih dežel. Samaranch je dejal, da se z njimi namerava razgovarjati o novem položaju, do katerega je prišlo po odprtju nemške meje in nasploh v vzhodni Evropi. Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA Jugoslovanska Naša alpska reprezentanca na svetovni pokal v ZDA ni odpotovala z dvignjeno zastavo. V moški ekipi ni več tistega zmagoslavnega razpoloženja, ki je bil značilen za obdobje, ko je odhajala na tekme proslavljena vrsta z Bojanom Križajem, Borisom Strelom, Juretom Frankom, Rokom Petrovičem in drugimi. Zlato ekipo so zamenjali mlajši tekmovalci, v kateri se je sicer- Tomaž Čižman že ovenčal z bronasto kolajno na letošnjem svetovnem prvenstvu v Vailu, Grega Benedik pa dosegel vrsto mednarodnih uspehov, med katerimi je tudi posamična zmaga, vendar tiste udarne vrste ni več. Vrhu tega pa so ekipo prav proti koncu pripravljalnega obdobja prizadele poškodbe. Najbolj jo je skupil prav najboljši med njimi, Tomaž Čižman, edini član prve jakostne skupine v jugoslovanski reprezentanci. Na temelju rezultatov minule sezone si je Čižman zagotovil na točkovnem seznamu FIS, po katerem bodo štartali tekmovalci do 5. januarja prihodnje leto, 9. mesto v superveleslalomu in 2. v veleslalomu, zaradi poškodbe pa je v nevarnosti, da bo v veleslalomu izgubil ugodni štartni položaj. Tomaž Čižman si je že v začetku oktobra med vadbo zvil nogo, vendar je bilo videti, da gre za nedolžno poškodbo, ki pa se je nato vlekla_ in zavlekla vse do odhoda v ZDA. Čižman je tako odšel na pot nerazpoložen, poudaril je, da sploh ne bi mogel nastopiti, če mu ne bi priskočili na pomoč skrbni zdravniki in fizioterapevti. Skratka, sezono bo začel precej drugače kot minulo, ko je šel na start samozavesten, češ da ga ne zanima druge- ga kot oder za najboljše, se pravi n j manj tretje mesto. A ne samo Čižni"' v bolniški je bil tudi Sašo Robič, ki mu je oglasila stara poškodba hrD ' tako da je moral vzeti v kovček vsak primer injekcije, Roberta Z.a pa so spet napadle bolečine mišice, si jo je pretrgal že dolgo tega. m Vsa teža uspehov bo potemtak na ramah ženske ekipe in njene kaR tanke, svetovne slalomske prvakinj Mateje Svet. Vendar pa posebnega godja ni čutiti tudi v jugoslovan ženski vrsti, še zlasti, ker se je mo®, zaradi slabega vremena odpoved zadnjemu novembrskemu treningu alpskih ledenikih. Upajo pa vendar -da bodo ta izpad dekleta nadomest na koloradskih smučiščih v Breck Bridgu, kjer načrtujejo zadnje pitie®v pred veleslalomom in slalomom Park Cityju v sosednji državi Utah. . Jugoslovanski damski trio Svet, = rec, Pušnik ima zlasti odlične Start položaje v slalomu z Matejo Svet 2., Veroniko Šarec na 5. in Kat]us^ Pušnik na 9. mestu, medtem ko i®a veleslalomu izmed Jugoslovank Prv^ jakostno skupino le Svetova na • mestu. Jugoslovanske najboljše te movalke zna na smučiščih v ZDA m ^ da presenetiti umetni sneg, vendar bodo z njim srečale tudi vse teki® ' ki v Evropi prav tako niso vadile snegu iz topov. ke Nedvomno pa od jugoslovans ženske ekipe lahko pričakujemo v® ko več kot od moške. Direktor alpsK reprezentanc Tone Vogrinec racu tudi na kako zmago. Bil je celo toh pogumen in šel stavit, da bo skočil planiški skakalnici, če bo naša repr zentanca ostala brez zmage. Res Pa J ' da ni povedal, katero skakalnico 1 v mislih, bognedaj, da bi se spravil velikanko. Mateja Svet bo tudi letos glavni adut jugoslovanske smučarske repreze ntance- Na 6. moškem svetovnem odbojkarskem pokalu nastopa tudi Italija Na Japonskem favorit reprezentanca Kube Od danes do nedelje, 26. novembra, bo na Japonskem 6. svetovni moški odbojkarski pokal. Prvo tovrstno tekmovanje je bilo leta 1975 v Varšavi, sledil je Berlin, turnir leta 1973 v Montevideu je odpadel, ostale tri prireditve pa so vsakič organizirali Japonci v glavnem mestu Tokiu. Pravico nastopa na svetovnem pokalu imajo olimpijski in svetovni prvak ter najboljše reprezentance posameznih celin in seveda organizator. Jugoslovanski odbojkarji so nastopili prvič v Varšavi in obtičali na 8. mestu, Italijani pa prvič v Tokiu leta 1981, ko so bili sedmi. S tem, da je Italija letos prvič v zgodovini italijanske odbojke postala evropski prvak, bo drugič igrala na tem prestižnem tekmovanju. Prvo lovoriko v Varšavi je osvojila reprezentanca Sovjetske zveze, ki je v finalu premagala domače odbojkarje Poljske, tretji so bili zastopniki ČSSR. V Vzhodnem Berlinu je bila najboljša NDR, ki je prav takrat zakorakala v vrh svetovne moške odbojke, saj je leto kasneje v Sofiji postala še svetovni prvak, dve leti kasneje na Olimpijskih igrah v Miinchenu pa je osvojila še srebrno kolajno. S tem je bilo praktično tudi konec uspehov moške odbojke NDR v mednarodni areni. Za domačini v Berlinu so se uvrstili odbojkarji Japonske in SZ. Naslednja dva pokala sta prinesla velik uspeh takrat nepremagljivi »zbornaji«, ki je bila leta 1977 prva pred Japonsko in Kubo, štiri leta kasneje pa pred Kubo in Brazilijo. Pred štirimi leti pa so zlato kolajno osvojili zastopniki ZDA, ki so s takratnim tekmovanjem pričeli ciklus zmag na treh najbolj prestižnih tekmovanjih v mednarodni areni - poleg pokala še svetovno prvenstvo v Parizu leta 1986 in olimpijske igre lani v Seulu. Nasledniki Kiralya, Timmonsa in Povversa bodo letos le s težavo ohranili dragoceno lovoriko, ki zaenkrat še krasi vitrino odbojkarske zveze ZDA. Letošnje evropsko prvenstvo je hkrati pokazalo, da SZ ni več tista reprezentanca, ki je kraljevala na starem kontinentu od Istambula 1967. leta dalje. V Stockholmu so nekdanji sovjetski »učitelji« celo ostali brez kolajne, kar se je tej odbojkarski velesili zgodilo samo v davnem letu 1955 na EP v Bukarešti z osvojitvijo nehvaležnega 4. mesta. Za SZ je nastop na Japonskem izziv, a zelo težko je verjeti, da bo prišlo do korenitih sprememb v nekaj manj kot 50 dneh od nastopa v glavnem mestu Švedske. Prvi kandidat za osvojitev prestižnega pokala je torej bržkone reprezentanca Kube, ki sicer zaradi znanega bojkota ni nastopila na OI v Seulu, zato pa se njenim talentiranim odbojkarjem ponuja enkratna priložnost, da se izkažejo v mednarodni areni. Med ožje favorite spada tudi Brazilija, ki bo prihodnje leto gostiteljica svetovnega prvenstva in to tekmovanje bo dokaj dobrodošla priložnost za pripravo in uigra vanj e pomlajene reprezentance, v kateri ne bo več Del Zotta, Xanda, VVilliama Montanara in še nekaterih drugih. Gostitrelji Japonske in Južna Koreja ne bi smeli mešati štren ostalim. Glede zastopnika Afrike moramo omeniti, da Kamerun v tej konkurenci nima kaj iskati, kot je bilo v preteklosti z Egiptom in Tunizijo, ki sta bila vnaprej obsojena na zadnje mesto. Kot smo že omenili bo Italija drugič tekmovala na tem pokalu. Bržkone pa imajo varovanci trenerja Velasca drugačne ambicije kot pred osmimi leti in tokrat nastopajo v povsem drugačni vlogi, saj branijo naslov evropskih prvakov. Praviloma pa velja, da je naslov veliko težje braniti kot naskakovati. Ni potrebno posebej poudarjati, da bodo čakali Italijo vsi nasprotniki v »zasedi« in zmaga proti evropskemu prvaku je vedno dragocena. Argentinski trener je izbral iste igralce, ki so na EP z izredno igro preko televizijskega ekrana navdušili široke množice ljubitelejv te panoge. Po vseh pravilih športnega treniranja je nemogoče obdržati tako formo še do konca tega meseca. Prvo srečanje s Kamerunom bo le dobro ogrevanje, a sobotna tekma s SZ bo prvi resni preizkusni kamen, ki bo pokazal trenutne sposobnosti Lucchette, Zorzija, To-folija, Gardinija, Cantagallija in Bernardija. V nedeljo pa bodo imeli »azzurri« na drugi strani mreže Kubance, ki so prvi favoriti. SPORED Danes v Osakl: Kuba - Brazilija, SZ - ZDA, Italija - Kamerun, Japonska - Južna Koreja, jutri: Italija - SZ, ZDA - Kuba, Brazilija - Južna Koreja, Japonska - Kamerun, v nedeljo, 19.: Italija - Kuba, Južna Koreja - ZDA, SZ - Kamerun, Brazilija - Japonska, v torek, 22., v Hirošimi: Italija - Južna Koreja, SZ - Kuba, Brazilija - Kamerun, Japonska - ZDA, v četrtek, 23.: Kuba -Kamerun, Brazilija - ZDA, Južna Koreja - SZ, Japonska - Italija, v soboto, 25., v Tokiu: Italija - Brazilija, ZDA - Kamerun, Kuba - Južna Koreja, Japonska - SZ, v nedeljo, 26.: Južna Koreja -Kamerun, Italija - ZDA, Brazilija - SZ in Japonska - Kuba. G. FURLANIČ V zaostali tekmi prvenstva under 18 Primorje izenačilo " 1:1 (°:0) PRIMORJE - SAN CANZIAN STRELEC ZA PRIMORJE: Mitja Štoka v 90 , Tence. PRIMORJE: Blazon, Stefančič, Lukša, Tomaž ^gar, Mitja Štoka, Škabar, Maksi Tence, Peter StoK . Trampuš, Gherbassi, Štolfa, Švab, Ota. t n tek®1 Proti solidni furlanski enajsterici so naši v zao veija odigrali verjetno najboljšo letošnjo tekmo, še zlas ^ sVojm za drugi polčas. V prvem polčasu so pobudo ime n3i ki J _ rokah gostje, a so le enkrat resno ogrozili Bia Rde^e' odlično posegel. V nadaljevanju se je igra razziv ^ekaj d°' rumeni so nadigrali grobe nasprotnike in ime i olniki5 brih priložnosti z Gherbassijem in Žagarjem. Na p 0 11 igrali le v protinapadu in Maksi Tence je re enetljlV. golčrti. Le pet minut pred iztekom so gostje P 0 rea9 povedli po napaki domačinov. Tedaj so naši ou z Miti . povedli po napam domačinov. 1 ouaj su --i; % 1 rali in minuto pred koncem zasluženo iz®nf ai0 zas®. Štoko, ki je izkoristil predložek Škabarja. P° ,n M® vsa ekipa, še posebej pa sta se izkazala Zag Stoka. CICIBANI GS - BOR • y 16 STRELCI: Lorenzi v 6', Rismondo v 13 ■ Lo!®"ndo, L®erl' BOR: Gregori, Joca, Carabucci, Tenze, Kis , Vesnaver. »j kar o° r. Proti bolje uvrščenemu nasprotniku so mago. v čj, rali, pokazali napredek in zasluženo slavi 1 . -noSt za 9 p 3m polčasu je Bor z Lorenzijem zamudil p vedli v na. i pa se je plavim maščevalo in gostitelji r a za9 a. -ener Verdenik je v odmoru vlil fa^to® ,n sjiovito ^eki' 'rener Verdenik je v odmoru vm i«uiiw**» -- g0vitoi** Vv lorovci so tako v drugem polčasu borbeno celo j. ali in dosegli kar tri zadetke. Moramo P° jgaj o® eŽ) o, zlasti za prikazano igro v drugem P01 BorU. (hr K 10 še, da je sodnik vso tekmo žvižgal pr Jutri v 8. kolu košarkarskega prvenstva D lige Borovci na težkem gostovanju v MogEanu Torkova zmaga v mladinskem državnem prvenstvu proti Ferroviariu je nedvomno vlila v Borovem taboru novega poguma in zaupanja, saj nastopa tudi v članski vrsti našega četrtoligaša več mladincev. Zmaga Borovih juniorjev pa je pred člansko tekmo v Moglianu zato precej pomembna. S to trditvijo se strinja tudi Borov trener Andrej Žagar, ki tako meni: »Za moralo v ekipi je torkov uspeh med mladinci vsekakor zelo dobro došel tudi za člansko ekipo. Sicer pa je srečanje v Moglianu zelo težko, in to iz dveh razlogov: prvič, ker igramo v gosteh in drugič, ker je Mog-liano visoko uvrščen na lestvici. Če dodamo še, da nam je nasprotnik nepoznan, je to še dodatna težava. Sicer se ne vnaprej predajemo ne za to tekmo in niti za nadaljnje tekme v tem prvenstvu. Liga je še dolga in prepričan sem, da bomo imeli še možnost, da se izkažemo.« Borovci bodo nastopili jutri v Moglianu s svojo najboljšo postavo. Vsi so namreč zdravi, forma se počasi vzpenja in med našimi je tudi prisotna velika volja po zmagi. Tekma Mogliano - Bor Radenska bo jutri v Moglianu Venetu s pričetkom ob 21.00. Na sliki (foto Križmančič) borovec Paulina (v belem dresu) skuša ujeti žogo na prvenstveni tekmi proti Saci-leju. L kolo Trofeje Jadran v minibasketu v Repna Borovci, Kontovelci in poletovci uspešni Trenutek z nedeljskega srečanja med Poletom in Sokolom. (Foto Magajna) Jutri v 2. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva v Repnu Slovenski derbi Kontovel - Cicibona Prom1*1-118 in Kontovel' ki sta pričeli ^mocijsko prvenstvo z lepima zmagani 86 k°sta srečali že v drugem kolu jutri v repenski telovadnici s °m ob 20.30. Ekipi sta si dokaj Ptičetk, etlakov: iti tel°Vre(*nP domače igrišče, izkušenost veu ®®na premoč pa so na strani Konto-Že v' je zato tudi favorit. Ekipi sta se je eekrat srečali; v lanskem prvenstvu Pa i R3 s*av^a na lastnem igrišču, letos k0t8 Kontovel zmagal bodisi na turnirju, Uje aveh prijateljskih tekmah. Za mne-li, ,ect jutrišnjim derbijem smo vprašaji8 obeh ekip. tičan r trener Kontovela: »Prep- dli z S6In' se bosta naši dve ekipi bo-pfjx ? saiu vrh lestvice, tako da je derbi bprjj res Prehitro. Vsekakor bo to velika leufc3 na igrišču, najbrž bodo prav ma-dru 0sti odločale za zmago ene, oziroma ekip® e*tiPe- Napoved je res težka, obe Cic;u razPolagata z dobrimi posamezniki, njey°na Pa uvršča pravo selekcijo, saj v open , ekipi zasledimo bivše Bregove, jejp ke in Borove igralce, kar občudu-Prist ri f-ioiboni pa je prav gotovo njen Za9ri? *n skrajno športno vedenje ter rezuiten°St ob vsaki priliki in ob vsakem šk0dbatu-. V' imamo nekaj težav s po-b0tnoami Stoke in Čuka, upam pa, da Za t° tekmo povsem nared.« Jutri na občnem zboru ^tleti Bora Infordata "°do podali obračun v Trsu ob uri se bodo na »1. maju« Bor inf z°r&ii člani atletskega društva ru, d °rdata na rednem občnem zbo-Ptedno ocenili pomanjkljivosti in SezQnaStl' je prinesla pretekla disku^ bosta govorili, upajmo, da ob S6(inišlr .c^anstva, tudi splošno pred-Naibm ln tehnično poročilo. Kozlovič -a at*eta društva, Klavdija ^opoldrf ln ^9°r Sedmak pa se bosta teti za tol udeležila testiranja na fakul-Za t 6Sno kulturo v Ljubljani. dVo(irrn1^Va, a^eta' ki sta sicer že sredi v hezioi ,vi. ■ usov' se za specialnimi l!Zacija nSk^m^ meritvami začenja rea-Za to sezn°^ekta.za naslednjo sezono. ^ VO riuaieVlilJU oCZ.1 tančen tir no Pa imata oba izdelan ,™-tti katerih t?ram in ustrezne cilje, zara-nbdobin PristoP k pripravljalne-tazgiban ;JU treniranja bistveno bolj ln zahtevnejši. (I. P.) Štefan Gulič (Kontovel) Mario Mari, trener Cicibone: »Kot je že običaj ob takih tekmah bi dejal, da ni favorita. Obe ekipi se poznata zelo dobro, mislim, da se je Kontovel zelo ojačil s prihodom Guliča, ki igra zelo zrelo in urejeno, a ob njem pa je zelo nevarnem Grilanc. Moč Kontovela je prav gotovo v UNDER18 ŽENSKE SKUPINA A V četrtem kolu je prišlo do neprijetnega presenečenja. Ekipa Agoresta je klonila pred Farro po petih setih igre. Sicer Agorest ostaja še vedno pri vrhu lestvice, pred njim pa si prvo mesto delijo kar tri ekipe. IZIDI 4. KOLA: S. Luigi - Mossa 0:3, Farra - Agorest 3:2, Libertas Gorizia -Fresco Discount 0:3. LESTVICA: Farra, Mossa in Fresco Discount 6, Agorest 4, S. Luigi 2, Libertas Gorizia 0. SKUPINA B V tej skupini je treba zabeležiti ponovni spodrsljaj Soče, ki je prepustila nasprotnicam točki po petih setih igre. Najzanimivejše srečanje pa je bil dvoboj med Villacher Bierom in Adijem iz Ronk. Rončanke so zmagale v gosteh in so zasedle prvo mesto na lestvici. Počivala je Azzurra. LESTVICA: ACLI Ronchi 6, Torria-na in Villacher Bier 4, Soča 2, Azzurra 0. tem, da je ekipa zelo homogena in ima mnogo variant, tako v obrambi kor v napadu. Mi smo vsekakor pripravljeni in seveda prepričani v lastne moči, tako da bo tekma izenačena in napeta do konca.« (V. Jogan) Jutri na igrišču tudi Dom Gometal Jutri bodo Brumnovi varovanci igrali na domačih tleh proti ekipi Unione Gio-vanile Goriziana, ki je nekakšen novinec v tem prvenstvu. To moštvo je namreč v prejšnji sezoni nastopalo pod drugim imenom. Domovci so v prejšnjem prvem kolu na tujem zasluženo premagali solidno ekipo Edere. Našim se še pozna določena neuigranost in pomanjkanje prave učinkovitosti v napadu. Obramba deluje zadovoljivo. V nedeljskem srečanju so se igralci izkazali zlasti pri metanju prostih metov, saj so dosegli kar 33 košev (75 odstotna realizacija). Belo-rdeči imajo vsekakor v tem kolu lepo priložnost, da pospravijo novi par prvenstvenih točk pred težkima zaporednima srečanj ima na tujem proti Albi iz Krmina in ekipi Igc iz Starancana. Jutrišnje srečanje med Domom Gometal in UGG bo ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, (af) UNDER 18 MOŠKI Goriška 01ympia ostaja sama na vrhu razpredelnice in ni prepustila točk nasprotnikom. Prepričljivo napreduje tudi Soča, ki za Goričani zaostaja le za par točk. Vse kaže, da se bosta prav Soča in 01ympia potegovali za prvo mesto na lestvici, saj nobena od drugih ekip ni tako nevarna, da bi lahko ogrožala slovenske odbojkarje. IZIDI 4. KOLA: ACLI Ronchi - Armo-nia e Salute 3:0, Soča - Turriaco 3:0, 01ympia - S. Luigi 3:0. LESTVICA: 01ympia 8, Soča 6, ACLI Ronchi in S. Luigi 4, Armonia e Salute 2, Libertas Turriaco 0. UNDER 13 ŽENSKE Ker je odbojkaric vedno več je letos v teku tudi prvenstvo under 13, kjer nastopa kar deset ekip, tri pa so slovenske. V prvem kolu sta Agorest in 01ympia zmagali, medtem, ko je Soča potegnila krajši konec. IZIDI 1. KOLA: Agorest - Tomana 2:1, Intrepida - Soča 3:0, 01ympia - Kot v prvem kolu turnirja Igre pod košema so bile tudi nedeljske tekme v Repnu v okviru 1. kola četrte Trofeje Jadran minibasket za letnike 1978 in mlajše zanimive in dokaj napete. V prvem srečanju med Poletom in Sokolom so poletovci z boljšo skupinsko igro zasluženo zmagali, med Nabrežine! pa se je zlasti izkazal Jan Umek, ki je bil s 24 točkami najboljši strelec srečanja. Medtem ko so bili Openci zanesljivo boljši v prvih dveh četrtinah, so v preostalih dveh sokolove! močno reagirali in tudi nadoknadili večji del zaostanka. Najbolj izenačena je bila druga tekma med Kontovelom in Domom. Med Kontovelci se je odlikoval Boštjan Starc, ki je dosegel kar 26 točk, domovci pa so bolje skupinsko igrali. Če pomislimo, da še pred nekaj meseci pri Domu niso imeli niti enega mini-košarkarja, je seveda kar presenetljivo, kakšen napredek so mladi Goričani napravili pod vodstvom trenerja Tedija Devetaka in ob požrtvovalnem delu Livija Semoliča. Na zadnjem srečanju so se izkušeni borovci spoprijeli z vsaj leto mlajšimi Brežani, ki so bili v težavah v prvih dveh četrtinah, ki sta ju borovci dobili z 9:1 in 25:2. V naslednjih dveh pa so se Brežani znatno opogumili in zadnjo četrtino celo dobili s 5:3. Naj omenimo, da bo prihodnje, 2. kolo na stadionu »Prvi maj« 10. decembra. Staranzano 3:0, ACLI Ronchi - Pro Ro-mans n.o., Sagrado - Pieris 3:0. LESTVICA: Agorest, 01ympia, Intrepida in Sagrado 2, Soča, ACLI Ronchi, Pieris, Pro Romans, Staranzano in Torriana 0. ODBOJKARSKI NATEČAJ Mladinska sekcija goriške odbojkarske federacije je razpisala natečaj za odbojkarje in odbojkarice, ki se udeležujejo turnirjev in prvenstev v mini-odbojki in superminiodboj ki. Natečaj je pravzaprav tekmovanje v risanju. Najlepša risba bo nagrajena, poleg tega pa bodo vzorec tiskali na majčke, ki jih bodo dali vsem igralkam in igralcem zgoraj omenjenih odbojkarskih kategorij. Risbo lahko igralci in igralke narišejo s katerokoli tehniko (barvanje, akvarel, grafika, navadna risba itd.), ki se nanaša na temo »Svet odbojke«. Risbe morajo biti formata 30 X 50 cm. Natečaja se lahko udeležijo mladi med 8 in 13 letom starosti. Risbe je treba oddati ali poslati na sedež goriške odbojkarske zveze (Travnik 49) nepreklicno do 12. decembra letos. (MJ) konjske dirke - konjske dirke ^drijan Sosič m Atalanta - Bari Bologna - Verona Fiorentina - Ascoli Genoa - Cesena Inter - Milan Lecce - Cremonese Napoli - Sampdoria Roma - Lazio Udinese - Juventus Cosenza - Messina Reggina - Piša Torres - Catania Cavese - Turris „ Ntku se ( etnik 1955) je bil že od mladih nog vsestranski šport '°jo košarkarcv3^31 Z. °dkojko in atletiko, šele nato pa se je lotil kc s Polpt ° !e z?čel kot naraščajnik pri Boru, kot mladine« arana, v kater-0-*1-!.- odl!^no *9ro s* ie prislužil mesto v združeni Pt°ttiociiskp1Y,1 6 *u<** kapetan. Dolgo košarkarsko kariero pa je 1 m Prenstvu pri Boru, Poletu in Kontovelu. Prejšnji te' Dušan Košuta pravilno napovedal 8 izidov. Za dirko v Padovi bi poskusili bazo s sk. 2, v kateri je glavni favorit za končno zmago Hi Lass Lauxmont. V sk. X bi opozorili na Mister Alma, ki je trenutno v dobri formi in mu podobne dirke ležijo. Med prvimi bi moral biti še Whiteland (sk. 1). V Bologni je najsolidnejša sk. 1 z Estevo na čelu. V sk. X bo nastopil regularni Elgerid, med boljšimi pa je še Ghesir (sk. 2), ki se je spet vrnil v odlično formo. V Neaplju bi opozorili na Farsala Cm (sk. 2), ki je bil naj hitrejši na nedavni podobni dirki. V ospredje bi se moral prebiti tudi Escort Adam (sk. X). Nase bo dokaj verjetno opozoril še Boscaiolo (sk. 1), čeprav bo startal v drugi vrsti. V Tarantu bi najprej omenili Fejara Cafa (sk. X). Enakovreden tekmec bi moral biti Gradesty (sk. 1), presenečenje pa lahko pripravi Evasio (sk. 2). V Firencah bi prvo mesto moralo biti oddano Esangueju (sk. 2), seveda če ne bo delal napak. V sk. 1 bo regularni Ebuyen, po številnih ocenah pa je resen kandidat za zmago še Boronio (sk. X). Težka je napoved za dirko v Rimu. Poskusili bi z Lord Cresto (sk. 2), vendar le v primeru, da bo teren mehak. Iz sk. 1 bi se med prve moral prebiti Go Henri, iz sk. X pa bi se lahko uveljavil Fluo. Dirka tris Dirka tris bo ta teden v Bologni, kjer se bo na startu zbralo 21 konj. Naši favoriti: 13 Gonzales Om, 2 Flam-bard, 12 Ducavastu. Za sistemiste: 14 Granata Jet, 17 Expert Bi, 18 Duilio Red. totip 1. — prvi 2 drugi 1 X 2. — prvi 1 drugi X 2 3. — prvi 2 drugi X 1 4. — prvi X drugi 1 2 5. — prvi 2 1 drugi X 6. — prvi 2 drugi 1 X POLET - SOKOL 51:40 POLET: Malalan, Milič 2, Košuta 6, Senica 2, E. Lakovič 14, Fonda 2, Ge-nardi 8, Hrovatin, I. Lakovič 13, Re-becchi 2, Taučer, Sosič 2, Budau. SOKOL: Širca 4, Rebula 12, Hrovatin, Umek 24, Masten, Jaklič, Pahor, Stanič, Lupine, Brezigar. SODNIK: J. Mahnič. KONTOVEL - DOM 42:38 KONTOVEL: Grilanc, Samec, Dra-sič 7, Kralj, Starc 26, Šušteršič 2, Buka-vec 3, Budin 4. DOM GORICA: Cej 7, Morgut 4, P. Devetak 7, G. Devetak 18, E. Devetak, Covi, Mučič 2, Komauli, Cozzuccoli. SODNIKA: V. Žiberna in O. Pregare. BOR - BREG 47:12 BOR: Jagodic 5, L. Kafol, N. Štokelj, Omari 2, Bonamore 10, A. Kafol 4, Turk 6, Furlan 2, Perkovič 13, D. Štokelj 3, Baitz 2. BREG: Cova, Gigante 3, Stefančič 1, Kermac, Slavec 4, Žiberna 2, Zobin 2, Metlika, Lista, Kozlovič, Mura. SODNIKA: Pregare in Žerjal. LESTVICA Bor, Kontovel in Polet 2, Sokol, Dom in Breg 0. PRIHODNJE KOLO (10. 12. 89) Bor - Polet; Breg - Kontovel; Dom -Sokol. (Vse tekme bodo na stadionu »1. maj« v Trstu), (bi) obvestila SK BRDINA obvešča člane, da so na razpolago na društvenem sedežu izkaznice FISI in društvene izkaznice za leto 1989/90. Člani jih lahko dvignejo v ponedeljek od 19. do 21. ure ŠD BREG - smučarski odsek priredi sejem smučarske opreme, in sicer v telovadnici v Dolini. Opremo sprejemajo v ponedeljek, 20. t. m., in v torek, 21. t. m., od 19.30 do 21. ure. Prodaja opreme bo v soboto, 25. t. m., od 18. do 21. ure, v nedeljo, 26. t. m., od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure ter v ponedeljek, 27. t. m., od 18. do 21. ure. Vabljeni vsi zainteresirani! ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja jutri, 18., in v soboto, 25. t. m., 7. redno zamejsko šahovsko prvenstvo, veljavno za 3. memorial Zlatka Jelinčiča. Igrali bodo po sistemu aktivnega šaha (pol ure za igralca na partijo). Memorial bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) ob 15.30. Vabljeni vsi zamejski šahisti s Tržaškega in Goriškega! SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 25., 26. in 27. novembra v dvorani Igo Gruden - Nabrežina št. 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka) sejem nove in rabljene smučarske opreme. Stojan in Any s trgovino 3 A Šport (Tržič - Drevored San Marco 5) vam bosta na razpolago z novostmi 1989/90. Urnik sejma: v soboto, 25., in ponedeljek, 27. t. m., ob 15. do 21. ure in v nedeljo, 26. t. m., od 10. do 21. ure. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in prijatelje na klubsko večerjo, ki bo jutri, 18. t. m., v restavraciji Urdih v Mavhinjah. Prijave sprejemajo do 17. t. m. pri Optiki Malalan na Opčinah (tel. 213957) in v trgovini Bavcon v Gorici (tel. 31662). ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane na redni sestanek, ki bo danes, 17. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka, Ul. Carducci 8, 2. nadstropje. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da bo danes, 17. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, seja teritorialnega odbora za Tržaško, razširjena na vse predsednike športnih društev. AD BORINFORDATA sklicuje za jutri ob 17. uri na stadionu »1. maj« v Trstu, redni letni občni zbor. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo redni občni zbor v četrtek, 23. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom: 1. otroritev; 2. poročila o delovanju ŠŠT; 3. razprava o poročilih; 4. volitve novega odbora; 5. razno. Začetek v prvem sklicu ob 20.30 in v drugem sklicu ob 20.30. Odbor Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski A dnevnik petek, 17. novembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch M Član italijanske zveze časopis^ založnikov FIEU Glavna kandidata sta predstavnik desnice in lider delavskih vrst Po skoraj tridesetih letih v Braziliji prve neposredne predsedniške volitve SAO PAULO Brazilci so prvič od leta 1960 neposredno volili predsednika republike. Prvič pa so na sedežih veleposlaništev volili tudi Brazilci, ki živijo v tujini. Delni rezultati so v bistvu potrdili napovedi, in sicer, da bosta na teh volitvah vodila lider delavske stranke Luis Inacio Lula da Silva ter predstavnik desne sredine Ferdinande Collor de Mello. Na tretjem mestu je pristal guverner Ria de Jane-ira, Brizola, ki tudi predstavlja levico. 17. decembra bo torej balotaža med Lulo in de Mellom, opazovalci pa menijo, da ima slednji nekaj več možnosti, saj je še razmeroma mlad, sicer pa zelo aktiven in podjeten, kar pa je najpomembnejše, ni bil nikoli vpleten v noben škandal. V Braziliji ne obstajajo volilni uradi, ki bi sproti objavljali volilne rezultate. Ankete in napovedi spadajo v pristojnost statističnih inštitutov, za njihovo objavo pa običajno skrbijo zasebne televizijske postaje. Statistični urad iz Toleda je kmalu po zaprtju volilnih sedežev začel objavljati prve rezultate, iz katerih je bilo razvidno, da je de Mello dobil največ preferenčnih glasov, in sicer 26,8 odstotka, Lula jih je imel 21,6, na tretjem mestu je bil Brizola s 16,8 odstotka. Lula je dobil največ glasov v industrijskih središčih, de Mello pa je posebno priljubljen med prebivalci manjših mest. Kljub temu da Collor De Mello uradno predstavlja desnico, je v teku volilne kampanje stalno poudarjal, da so njegove ideje liberalne. Zavzema se predvsem za zatiranje korupcije. Med volilci velja za modernega upravitelja s pogumnimi idejami, zaradi česar ga vladni predsednik Jose Sarney »preganja«. V njegovi rodbini se politična angažiranost predaja iz roda v rod, saj je bil že njegov ded minister za delo, njegov oče pa guverner dežele Alago-as. Ferdinande De Mello se je pred ljudstvom uveljavil z ostro kampanjo proti visokim funkcionarjem, ki so dobivali astronomske plače, ne da bi sploh delali. Funkcije so največkrat kupili, ali pa so jih dobili »v dar«. Največjo novost med predseniškimi kandidati pa predstavlja Inacio Da Silva Lula, delavec in sindikalist, ki mu je uspelo priti v sam vrh kandidatne lestvice. Lula uživa podporo vseh demokratičnih sindikalnih gibanj. V Braziliji je bilo, kot kaže, vroče tudi na voliščih (Telefoto AP) Ali bo nogometno prvenstvo predčasno zaprlo šole? RIM — Svetovno nogometno^ Prve^_ stvo, ki bo prihodnjo pomlad, že roj va prve absurde. Po Rimu se nami" s vztrajno širijo govorice, da bodo 50 predčasno zaprle nogometu v čast. Na ministrstvu za šolstvo ničesar o vedo, dejstvo pa je, da postajajo g°v . rice iz dneva v dan vztrajnejše, "re sednik združenja šolskih ravnatelj je pikro pripomnil, da če se bo p0^ predčasno končal zaradi prvenstva, morali šole zapreti tudi za Davisov p° kal in še za marsikatero drugo P membno športno »veselico«. Svoj 9*? pa so dvignile tudi članice Združenj^ gospodinj, ki so pripravljene na v5^j samo da nogometno prvenstvo ne vplivalo na normalen potek šolskeg leta. Večina rimskih ravnateljev je že povedala, da se bo odločno uprla to ^ rebitnemu predčasnemu zaključi šolskega leta, saj kaže, da ne gre to ko za možnost, da bi šolarji in ^izsledili tekmam, koliko za dejstvo, ^ bo v dneh nogometnega prvenstva Rimu in v mestih, kjer bodo tekme P tekale, promet gost in problemati66 ' Zakaj bi ga torej še dodatno obreio njevali z avtomobili, s katerimi stat vozijo svoje otroke v šolo? Zamenjali moldavskega sekretarja Litovce pa v Moskvi prepričujejo MOSKVA —- Na včerajšnjem plenumu CK moldavske komunistične partije so razrešili dolžnosti prvega sekretarja Semiona Gussuja, na njegovo funkcijo pa so imenovali dosedanjega drugega sekretarja tadžiške partije PjotraLučinskega. S to potezo skuša moldavska partija predvsem pa Moskva pomiriti položaj v Moldaviji. Moldavska ljudska fronta je namreč zahtevala odstop celotnega partijskega in vladnega republiškega vodstva, ki ga dolži, da je klonilo pred zahtevami Rusov in Moskve. V preteklih dneh so bile v Moldaviji množične protestne manifestacije Moldavcev, ki so zahtevali osvoboditev moldavskih političnih jetnikov, ukinitev 6. člena zvezne ustave o vodilni vlogi Gussujeva odstranitev je nedvomno prva ppmembnejša zmaga ljudske fronte. Že res, da je bil Gussu zadnji republiški sekretar, ki ga je še imenoval Leonid Brežnjev, a se je po vzponu Gorbačova dobro vživel v novo stvarnost in demokratične tokove. Sedaj bi moral postati neke vrste grešni kozel, ki naj bi s svojim odstopom pomiril nacionalno vrenje v republiki. To pa ne bo tako enostavno. Tass je včeraj v kratki biografiji navedla, da je Pjotr Lučinski po rodu iz Moldavije, ni pa navedla njegove nacionalne pripadnosti. Kot drugi sekretar tadžiške partije je Lučinski v Tadžikistanu zagovarjal interese slovanskih priseljencev, katere interese pa naj bi sedaj zagovarjal v Moldaviji bo jasno že v prihodnjih dneh. Moldavija pa ni edini vzrok za glavobol Mihaila Gorbačova. Še več skrbi mu povzročajo centrifugalne sile v pribaltskih republikah. Moldavski protest je že res izredno bučen, kar je značilno za južnjake in neolatinske Ukrajinski unlatl so v Moskvi zahtevali legalizacijo narode, v Pribaltiku je vse bolj umirjeno, protest pa je stvarnejši in globlji. Prav zato je Gorbačov včeraj poklical litovske voditelje, da bi z njimi razpravljal o ustanovitvi ločene litovske partije. Za razliko od Moldavije, kjer Rusi podpirajo moskovski demokratični centralizem pred avtonomističnimi težnjami, pa litovski Rusi zagovarjajo avtonomijo. Drugi sekretar litovske partije Vladimir Berezov, ki je ruske narodnosti, je v intervjuju za radijsko postajo Vilnius poudaril, da bodo na srečanju s člani politbiroja sovjetske partije odločno zagovarjali svoja stališča o avtonomiji. Litovska KP je namreč za 19. decembra sklicala izredni kongres, na katerem naj bi ustanovili samostojno republiško partijo, ki ne bo odvisna od smernic m statuta sovjetske partije. Gorbačov je že zahteval od prvega sekretarja Brazauskasa, da bi ta izredni kongres odložili na pomlad. Litovska partija pa po vsem sodeč noče kloniti, ker bi v nasprotnem primeru postala vodilna sila v republiki Litovska ljudska fronta. Dogajanja v Sovjetski zvezi nesporno dokazujejo, da prihaja do izrednih premikov na poti demokratizacije, ki bi bili do včeraj nepojmljivi. V Moskvi so skoraj vsak dan protesti najrazličnejših alternativcev, za katere se varnostne sile in tuji dopisniki sploh ne zmenijo. Nekaj več pozornosti vzbujajo protesti, ki se dotikajo kočljivih tem. Tako je bila včeraj pred hotelom Moskva in pred rezidenco moskovskega pravoslavnega patriarha Pimena protestna manifestacija ukrajinskih uniatov. Zahtevali so legalizacijo uniatske Cerkve, ki so jo po Stalinovem ukazu razpustili na lvovskem koncilu leta 1946, njeno imetje pa je prevzela pravoslavna Cerkev. Umati, ki priznavajo rimskega papeža, a ohranjajo svoj bizantinski obred, so pred dnevi zasedli neko cerkev v Lvovu, kar je sprožilo ostre proteste pravoslavcev. Ameriški senat odobril manjši vojaški proračun WASHINGTON — V ameriškem senatu se je v sredo zaključila razprava j proračunu ZDA za obrambo v letu 1990. Senat je na koncu v ta namen odo 305 milijard dolarjev (skoraj 420 tisoč milijard lir), s tem da so zmanjšali predv dena sredstva za številne programe. . v Sporni program »vojne zvezd« so oklestili za približno 1,1 milijardo dolarj Do sprememb pa je prišlo tudi pri drugih postavkah. Tako je sklad za medce ske rakete MX in midgetman zmanjšan za 150 milijonov dolarjev, Ameri bodo prihodnje leto izdelali dva bombnika B-2 stealth, od katerih pa vsak s ^ kar pol milijarde dolarjev. Vojska je sicer zahtevala tri take bombnike, odo pa so ji še, da v letu 1991 izdelajo vse potrebne dele za gradnjo še petih ta letal, ki naj bi zaradi svojih karakteristik bila »nevidna« za radarje. Senat je odobril tudi sredstva za raziskovalne programe v zvezi z *etave|j-helikopterjem V-22 osprey, vendar pa teh letal kljub vztrajnim zahtevam P°v stva marincev še ne bodo izdelovali. g je V okviru splošnega prizadevanja za zmanjšanje zveznega primanjkljaja ^ tudi vojska morala odpovedati šestim programom, med katerimi sta tudi ^ ofenzivna jedrska podmornica seawolf in program za modernizacijo l°v bombarderjev F-15. Strahovito neurje povzročilo mrtve in ranjene na jugu ZDA ga je veter odnesel kot igračko Pr® . neke škarpe. Tehniki so uspeli iz čiti le nekaj trenutkov prej in sey pa sneti ta prizor. Eden od novinar]6 je ob tem ta tornado primerjal z davnim orkanom Hugom in dej a -je bil Hugo strašen, vendar pa ’ ^ moči sploh ne more primerjata .g tornadom.« Huntsvillska P°^^ j v tudi sporočila, da je neurje s HUNTSVILLE — Silovit tornado je v sredo zvečer divjal po južnih državah ZDA in povzročil številne mrtve in ranjene, s svojo močjo pa je povzročil tudi veliko materialno škodo. Najhuje je bilo v Huntsvillu v Alabami, kjer so po prvih še začasnih podatkih našteli kar 19 mrtvih in 300 ranjenih. Reševalne ekipe in gasilci so celo noč reševali na stotine oseb, ki so ostale zasute pod ruševinami hiš ali pa so ostale v avtomobilih, na katere je silovit veter podrl številna drevesa in telefonske drogove. Enega najbolj dramatičnih prizorov je posnela ekipa TV mreže CNN, ki je dogodke prenašala neposredno. Na posnetku je bilo videti reportažno vozilo te družbe, ki moči sploh ne more primerjat^.g i; celoti podrlo velik trgovski c^eter šolo in še mnoge druge zgradbe^vg. je premetaval avtomobile, s H ^ te. lom pa so bile prekinjene tudi ^ ^jle lefonske zveze. Ob Huntsvillu s ^aJ._ posledice tornada najhujše še vestu in Yellow Valleyju. " PORDENON 18.-26. november 1989 urnik: 15.00-21.00 _n sobota/nedelja: 9.00-21.0U RAZSTA VA MOTORJEV CRUP Cassa di F"^,en°ne di Udme e P°r