Pisma mlademu tovarišu (Nadaljevanje in konec.) Spomniš se morda, da se je pred nekaj leti o tem tako intimnem vprašanju vzbudila pri nas celo v časopisju neke vrste propaganda. Neki gospodje so nam hoteli naravnost predpisati, kje bi si smel učitelj poiskati svojo življenjsko družico. Manjkal je samo še seznam obupanih kandidatinj za zakonski stan in pa kaka naredba. Tem čudnim razmokrivanjem se je krohotala vsar slovenska javnost, ki je to sploh brala. Škoda, da ni izvedel za to tudi »Ošišani jež«. — Rečeno je bilo nekako takole! Večina učiteljev živi na kmetih, zato naj si tudi tam izbira svoje družice za življenje. — Z enako pravico bi lahko rekli mi učitelji: Advokati žive največ od ljudske trmoglavosti, torej naj tudi tam rešujejo svoje srčne zadeve. —• Kam vodijo taka nepremišljena izvajanja, je jasno dovolj. Prepovedati bi si pa morali za vselej, da bi javnost brila na ta način norce na naš račun. Zadeva je toliko resna, da se ne more obravnavati tako na aplošno. Zato ti ne vem svetovati o tem ničesar, čeravno si se dotaknil v svojih pismih tudi tega vprašanja. Po svojih opazovanjih bi ti lahko razodel samo svoje zasebno mnenje, K>prto kolikor toliko na resnično življenje. Šola potrebuje in zahteva mirnih, ne živčno razboljenih ljudi. Najhujše je, če ne najde učitelj po napornem delu v šoli vsaj doma potrebnega miru in razum«vanja. Delo in trpljenje učiteljevo pa presodi najbolj oni, ki čuti vse to na svoji koži. Zato je zveza s stanovsko tovarišico prač nainaravnejša in najidealnejša, ker imata skupne boli in radosti ter se tudi pri svojem stanovskem delu lahko dopolnjujeta. Saj so od pravega zakona v veliki meii odvisni uspehi učiteljevega delovanja v šoli. Nasprotniki učiteljskih parov sicer trdijo, da brpi pri tem gospodinjstvo in domača vzgoja. Kot pri vsaki stvari, tako tudi teh primerov ne smemo posplošiti, ker izjeme ne ustvarjajo pravil. Iz zveze dveh duhovno zelo različnih bitij pa nastane prej ali slej življenjska tragedija. Vse to moraš seveda presoditi in pretehtati sam. Nič ni bolj nevarno kot dajati v takih zadevah kaka navodila. Zato se dotikam tega le mimogrede in ti želim samo, da se ne :prenagliš. Ker se bodo gorenji odgovori na tvbja vprašanja morda prilegali še komu drugemu, jih izro-čam javnosti. Zeleč, da bi ti prvi viharji ne polomili jader in obrnili tvojega življenja v nevarne smeri, te tovariško pozdravljam! Franc_.