Stev. 27.
¥ Trstu, v tetftak 27. Januarja 191«.
Letnik XII.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah im praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Fr^ićiik* Asiikegt $L 20, 1. naditr. — Vsi dopisi naj »e poSiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se mt
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj io odgovorni urednik Štefan Oodina- Lastnik koosor«ij lista .Edlnosf. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge g omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. FrančISka Asi&ega it. 20. Telefon uredništva in uprave Rev. 11-57.
Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ......................12.—.
za tri mesece.................
c« nedeljsko Iftftjo u celo let« . ......5.20
ca pol leta . .'........ .....
2.60
Posamezne številke .Edinosti" se prodafajo po S vinarje?« zastarelo številke 90 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oeiasl denarni i 1 zavodov ..............mm po 20 vin,
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema Inseratal oddelek .Edinosti*. Narjfcnfoi ki reklamacije se poSUJaJo upravi Usta. Plačuje se Izključno !• upravi .Edinosti'. — Plača in toii se v Trstu.
Uprava in inseratal oddelek se nahajata v ulici 9v. Frančiška AsMkega it 20. — PoStaokrani!nični rafinu 5L 841.6^
mM nojnovep dogodkov.
Italijanska fronta. — Pri Oslavju smo zavzeli del tamkajšnjih sovražnih postojank in ujeli 1197 mož, 45 oficirjev ui uplenili dve strojni puški. Živahnejše bojno delovanje na več drugih točkah soške fronte. Italijanski pribhževalni poizkusi odbiti.
Balkansko bojišče. — Dogovori glede predaje orožja črnogorske armade so bili včeraj ob 6 zvečer podpisani. Razorože-vanje Črnogorcev se gladko nadaljuje.
Ruska bojišča. — Nobenih posebnih dogodkov.
Zapadno bojišče. — Napadi Francozov v svrho reokupacije izgubljenih jarkov pri Neuvillu odbiti. Akcije nemških letal.
Turška bojišča. — Pri Felahie v fraku sovražnik ni obnovil napadov. Pri Kute-lamari topovski boji. — Na Kavkaski fronti razven prask na desnem krilu nič važnega.
Razno. — Crnogorski ministrski predsednik Mijuškovič odpotoval v Lyon.
1
• a
DUNAJ. 26. (Kor.) Uradno se objavlja: 26. januarja 1916, opoldne.
Ob goriškem predmostju so zasedie naše čete v bojih pri Oslavju del tamkajšnjih sovražnih postojank. Pri tem smo ujeli 1197 mož, med njimi 45 oficirjev in uplenili dve strojni puški. Tudi na več drugih točkah soške fronte se je bojno delovanje povečalo. Napadi in pribllže-valni poizkusi Italijanov proti Podgori in gori sv. Mihela in proti našim postojankam vzhodno Tržiča so bili odbiti. Naši letalci so obmetali z bombami nastaniŠča in skladišča sovražnika v Borgu in AH. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fmL
Porodio Cadorne.
DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dorne 23. januarja.
Na pobočjih Nozzoia v Judikarijah - in severno Mori v Val Lagarini so bili pri-bliževalni poizkusi sovražnih oddelkov k našim postojankam odbiti s protinapadom. Sovražna artiljerija in en letalec sta bombardirala Borgo v Suganski dolini. Zato je obstreljevala naša artiljerija kolodvor v Cafdonazzo in ga poškodovala. Oddelki naše pehote so se približali zakopom na Lagazju (oddelek Falzarego) in Monte Pianu (gornja dolin?. Rienza), kjer so metali bombe in iste razrušili. Kot povračilo za napad na Dogno je izstrelila ena naših baterij par strelov na Trbiž. Gosta megla ob Soči je preprečila artiljerijsko delovanje. Slabejši sovražen napad v oddelku Svete Marije je bil odbit.
Naknadni nabori v Italiji.
RIM, 25. (Kor.) Naknadni nabori za nesposobnim spoznane letnikov 1886—1891 se bodo vršili šele med 8. marcem in 22.
aprilom.
Sonnino pri kralju.
RIM, 25. (Kor.) Minister za vnanje zadeve Sonnino je imel s kraljem enourno
konferenco.
Italijansko vojno posojilo.
RIM, 25. (Kor.) Termin za podpisovanje italijanskega vojnega posojila je bil podaljšan do 1. marca.
Balkansko bojifte.
DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno s« objavlja: 26. januarja 1916, opoldne.
Dogovori glede izročitve orožja črnogorske armade so bili včeraj ob 6 zvečer podpisani od pooblaščencev črnogorske vlade. Razoroževanje se nadaljuje brez težkoč in je bilo razširjeno tudi na okraja Kelašin in Andrijevica. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. januaria 1916.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Vtis zavzetja Skadra v Italiji
LUG ANO, 25. (Kor.) Italijanski časopisi so še včeraj obljubovali čudovit, morda večtedenski črnogorsko - srbski odpor na Tarabošu in v Skadru. Tem hujše je u-činkovala iz Aten datirana vest Aeenzie Štefani o zasedenju Skadra po avstrijskih četah, posebno ker se Italijani še niso pomirili po zasedenju Bara in Ulčinja, kjer so naloženi veliki italijanski kapitali. Sedaj opuščajo listi vse kombinacije, kakor so jih priobčevali v zadnjih dneh z ozi-rom na poročila črnogorskega generalnega konzulata, in priznavajo, da so bila avstrijska poročila o kapitulaciji Crnegore in razoroževanju resnična.
Crnogorski ministrski predsednik v a* dijencl pri italijanskem kralju.
RIM, 25. (Kor.) Crnogorski ministrski predsednik Mijuškovič je bil sprejet od
italijanskega kralja. Mijuškovič je isto-tako odpotoval dalje v Lyon.
Črnogorske stoarL
Lažniva poročila naših sovražnikov o položaju v Crnigori — tako piše vojaški sotrudnik graške »Tagespost« — so prehiteli dogodki sami. Istočasno s pariško vestjo, da bodo Crnogorci pod generalom Martinovičem branili Skadar za vsako ceno, je prispelo poročilo našega generalnega štaba, da se je mesto izpraznilo brez boja in da se je v mestu nahajala sploh samo srbska posadka. Slučaj je hotel, da so zadnji dnevi prinesli celo vrsto sijajnih dogodkov za lažnivost uradnega poroče vanja naših nasprotnikov. To si hočemo zapomniti za vso bodočnost in se spominjati stvari, ko bi poročila sovražnih generalnih štabov zopet hotela kedaj z vestmi o domnevnih posebnih uspehih vplivati na razpoloženje pri nas in nevtralcih.
Prodiranje naših čet v Crnigori traja dalje. V malo dneh bo najbrž vsa dežela zasedena, tako da se zdi popolna odložitev orožja tega nasprotnika le še vprašanje nekaterih dnu
Tako poročilo iz najzanesljivejšega vira in da to poročilo tudi odgovarja resnici, kaže naslednja vest, došla iz ženeve, ki pravi: Iz Pariza prihajajo vesti, da je Italija obvestila francosko vlado, da se morajo italijanske čete "odpotegniti iz Albanije, ker Italija ne more poslati na-daljnih ojačenj v Albanijo in so dosedaj tamkaj izkrcane čete preslabe, da bi se z uspehom mogle upirati avstro-ogrskemu prodiranju. Pariška vlada je zaradi te^a zelo vznevoljena. Kot nadaljno posledico tega ukrepa latlije vidi izpraznjenje Soluna, s čimer bi se končno izjalovilo vse ententno balkansko podjetje.
Zanimivo v primeri z vestmi o položaju v Crnigori, kakor so strašile po časopisju zadnje dni in kakor jih nekaj navajamo spodaj, je tudi naslednje poročilo pariškega »Journala«, ki ga je prejel od svojega petrograjskega dopisnika. Ta dopisnik namreč poroča o izjavi črnogorskega polkovnika Lapovca o razmerah v Crnigori, in je polkovnik Lapo-vac izjavil, da nikakor ni res, da bi štela črnogorska armada 35.000 mož, da je 3000 Srbov pomagalo braniti Lovčen in da so Francozi dali številno težko artiljerijo. Nasprotno: Lovčen je branilo samo 5800 Črnogorcev. Stali so tamkaj samo štirje stari 12palčni topovi, ki so bili kupljeni v Italiji, in šest starih ruskih topov brez municije. Crnagora ni dobivala nikakršne podpore, niti z morske strani. Polovica civilnega prebivalstva je pomrlo lakote.
Polkovnik Lapovac je pripovedoval dalje, da je armada imela 23 poljskih topov, toda samo 38 krogelj za vsak top. Naše puške ^o bile obrabljene. Imeli smo tudi samo po 130 patron za vsako puško. Naše moštvo je bilo brez obutve, brez obleke in brez hrane. Tudi ni res, da bi bil Esad paša napovedal vojno Avstro -Ogrski. Albanci so naši sovražniki. Od 70.000 mož, ki jih je štela črnogorska armada ob začetku vojne, je danes ostalo le še 15.000 stradajočih nesrečnikov, ki se bore v razmerju 1 : 20. Potemtakem ni sramotno, če se je vdalo teh 10.000 do do 15.000 nesrečnikov.
Kako čudno se čujejo po vsem tem naslednje vesti:
Curiški »Tagesanzeiger« piše: Prve vesti o kapitulaciji Crnegore so povzročile v Italiji, Angleški m Francoski po vseh vesteh, ki so na razpolago, katastrofalno razpoloženje, tako da se je četvero-zaveza odločila za nasilen korak, namreč za ponovno vplivanje na kralja Nikolo in razglasitev zopetnega vstopa Crnegore v vrsto bojujočih. To dokazuje že zaplemba vseskupnega pariškega časopisja, ki je objavilo vest o kapitulaciji. V en-tentnih državah naj bi se resnica o porazu Crnegore zatajevala do zadnjega.
»Miinchener Post« p£ je doznala s posebne strani: Kralj Nikola je na izrecno pismeno zahtevo Italije ponudil vdajo in poseben mir. Nato sta francoski veleposlanik Barrčre in angleški veleposlanik Rennell Rodd z najkrepkejšimi izrazi: in grožnjami zahtevala v Rimu opoziv črnogorske mirovne ponudbe. Tedaj so sklenili kraljeva dvojica, Sonnino, Salan-dra, Zunpelli in Corsi, da pozovejo kralja Nikolo, naj prelomi besedo. Kralj Viktor Emanuel je imel nato tajen sestanek s princem Mirkom, pri čemer so bile pozvane kraljica Milena in hčeri, naj gredo na Francosko, da ne kompromitirajo Italijo. V tem je dospela brzojavka črnogorskega generalnega konzula v Parizu, da ententa zahteva nadaljevanje boja. Izpočetka se je kralj Nikola obotavljal in odšel v Pod-gorico, da bi se tam po lastnih četah dal prisiliti, da bi nrelomil besedo. Tam ga je dohitela vest iz Rima, ki je predlagala novo rešitev. Kralj Nikola in princ Peter naj bi odpotovala v Lyon in princ Mirko naj bi nadaljeval vojno.
Berolinski »Lokalanzeiger« pa piše: Črnogorska vlada smatra za važno, da okrivlja 11a Francosko pobeglega kralja Nikolo nepoštenega dejanja, obenem pa
to malo sleparstvo oprav ičuie z militarično potrebo. F^«aianja za premirje, ki se niso, kakor vedno zopet poudarja ententno časopisje, pričela na zahtevo Avstrije, temveč je zanje dala inicijativo črnogorska vlada, naj bi bila po izjavi črnogorskega ministrskega predsednika samo navidezna pogajanja, in ko jih je pričela, je baje Crnagora že imela namen, da bi ne držala dogovorov, ki bi se sklenili. Hotelo da se je le dobiti časa, da bi se črnogorska armada in del srbske armade, ki je pobegnil v Podgorico in Skader, rešila na albansko ozemlje. Da ta fino zamišljena vojna zvijača ne more ničesar izpreminjati na militaričnem izidu avstrijske vojne, dokazuje včerajšnje poročilo generalnega štaba našega zaveznika. Bar in Ulčinj, edini mesti, oreko katerih še more Crnagora občevati z inozemstvom, ste v avstrijski posesti in pogajanja o odložitvi orožja so zaključena. Zdi se torej vendar, da pogajanja niso zadrževala avstrijskega prodiranja in da je bila komedija, za katero so mislili na Cetinji, da bi bilo dobro, ko Bi jo igrali, brez koristi.
Končno naj k vsemu temu zabeležimo še vest, da je črnogorski kralj Nikola 24. t. — že do6pel v Lyon in žnjim prestolonaslednik Danilo, princ Peter in prince-zinja Milica. Pred hotelom »Robal« v Lyonu, kjer se je nastanil črnogorski dvor, stoje častne straže. Videti je tudi veliko črnogorskih m srbskih zastav. Kraljica je sprejela francoskega ministra Cochina.	_
Ruska bojitfe.
DUNAJ, 26. (Kot.) Uradao se objavlja: 26. januaria 1916» opoldne.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:
„ pl. Hofer. fmL
BERLIN, 26. (Kor.) Veliki Klavni stan, 26. januaria 1916.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
ZMlenle v pragozdovih Medu.
Boji z ruskimi Četaši.
Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Ko je pričel general Ivanov veliko zimsko ofenzivo, se je zdelo, da se bo razširila enakomerno proti severnemu krilu in središču, kakor tudi proti južnemu krilu naše volinjsko - vzhodnogališke fronte. Toda kmalu se je izkazalo skrajno južno krilo kot torišče strategičnega načrta, dočim so se operacije na ostalih delih fronte razvili samo v neprestano vznemirjevanje in utrajevanje naših ljudi. Enoten nastop večjega obsega je na severnem krilu vsled slabega terena, ki obstoji iz močvirij in pragozdov, nemogoč, pač pa je to ozemlje zelo pripravno za tehniško gerilja - vojno, ki se je sovražnik tudi stalno poslužuje. Teh akcij se ne udeležujejo samo regularne čete in kozaške patrulje, ampak tudi razne če-taške organizacije, ki so v ozkih stikih s rmečkim prebivalstvom. Z vednostjo in podporo ruskih vojaških oblasti so četaši med katerimi se nahaja mnogo gozdarjev, lovskih čuvajev in najboljših poznavalcev ozemlja, razpredli celo omrežje vohunstva in izdaje nad ozemlje južnega Po-lesja in Styra. Priplazijo se skozi močvirja in pragozde po stezah, ki so znane le njim, obidejo naše postojanke in napadajo za fronto kakor pravi razbojniki posamezne trenske koloue in manjše oddelke in poveljstva, ki so nastanjena v pristavah. Istotako nepričakovano, kakor so četaši prišli, tudi zopet izginejo v močvirjih, da se pripravijo nato v svojih z živili dobro založenih skrivališčih, za na-daljne roparske pohode. Teh četašev sploh ni mogoče zatreti in iztrebiti. O kakem resnem ogroževanju naše postojanke v Polesju po če t asi h seveda ni govora, kakor tudi eksistenca naših vojakov v neskončnih močvirjih Polesja ni tako brezupna, kakor jo slikajo razne fantazije svojcev. Ker je lesa več kakor dovolj, so si nemški in avstrijski vojaki Linsinge-nove armade napravili iz gozdov za fronto krasna lesena nastanišča, dočim so zgradili za oficirje lesene vile, ki so celo arhitektonično zelo vabljive. Vrata in okna se rekvirirajo po zapuščenih vaseh. Pohištvo obstoja iz postelje, mize in stolov in je napravljeno iz brezovega lesa. Med nastanišči in prednjimi strelskimi jarki se nahajajo često močvirja, ki jih je treba prekoračiti po lesenih brveh. Kjer je potrebno, so tudi strelski jarki proti mokroti zavarovani z lesom. Večinoma pa je prednja obrambna črta nad zemljo. Napravljen je le močen prsten nasip, ki je obdan znotraj z okopi iz drevesnih debel. Pred nasipom se nahaja nekak varnostni jarek, ki je našpikan z bodičastimi koli in obdan v gotovi razdalji z žičnim omrežjem. Predteren obsipajo z ognjem ob krilih postavljene strojne puške in zadaj se nahajajoči topovi. Z direktnim naskokom tega močnega obrambnega pasu ni mogoče zavzeti, kakor dokazujejo na tedne trajajoči boji, pač pa omogočujejo sedaj zamrznjena močvirja in vodovja sovražnim i lovskim povelj-
stvom in četašem, da se splazijo za našo fronto, kjer izvršujejo potem zavratne napade na naše vojake, včasih oblečeni v obleke tamkajšnjih domačinov, ali pa celo v avstrijskih in nemških uniformah. Praktično je posledica nastopanja ruskih četašev le ta, da je pozornost naših poljskih straž in poizvedovalnih patrulj sedaj Še večja. _
Z zopodnem Mili
BERLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. januarja 1916.
Francozi so poskušali z večjim številom protinapadov zopet osvojiti izgubljene jarke vzhodno Neuvilla. Bili so vedno odbiti večkrat v bojih mož proti možu. Francoske razstrelbe v Argonih so zasule na neki majhni progi naš jarek pri višini 285. Severovzhodno La Chalade smo zasedli eno rupo, potem ko smo izjalovili napad sovražnika. Povodna letala so napadla vojaške naprave sovražnika pri Lapanne, naša armadna letala pa železniške naprave pri L00 (južno Dix-muidna) in v Bethune.
Vrhovno armadno vodstvo.
Potopljeni parniki.
LONDON, 25. (Kor.) Angleški parnik »Norseman« (9.000 ton) je bil potopljen. (Najbrže gre za parnik »Norseman« ki je v Lloydovem registru zaznamovan z 10.750 tonami.____%
Ponesrečeni angleški podvodnik ob nizozemskem obrežju.
HAAG, 25. (Kor.) Mornariški depart-ma javlja, da je dne 19. januarja angleški podvodnik »H 6« vsled konstrukcijske napake zavozil v Friesche Gat, 2V2 milje znotraj nizozemskega teritorialnega vodovja, na suho. Vsi poizkusi nizozemske mornarice, da bi se rešilo ladjo, so bili brezuspešni. Nizozemska vlada je sklenila, da internira posadko, ki se je rešila na nizozemsko obrežje, v slučaju, če se posreči rešiti podvodnik, tudi istega.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 25. (Kor.) Trgovinski minister Runciman je izjavil na tozadevno vprašanje, da je promet angleških ladij med nevtralnimi pristanišči kolikor mogoče omejen, absolutna prepoved pa ni v narodnem interesu. Državni podtajnik Tennant je izjavil, da se ined prostovoljno priglasivšimi se rekruti in na podlagi zakona o vojaški obveznosti vpoklicanimi ne bo delalo nobene razlike. Tekom debate o vojaški služnostni obveznosti je bil vložen predlog, da naj se podkrepijo garancije proti zlorabi zakona v indu-strijalne namene. Vlada je govorila proti predlogu. Bonar La\v je izvajal, da vojni urad nima nobene oblasti nad ljudmi, dokler niso vpoklicani; potem so pod vojaškim pravom, dočim poprej ni motroče postopati ž njimi kakor z vojaki.
Francoska zbornica.
PARIZ, 25. (Kor.) Zbornica je sporazumno z vlado izročila tiskovno predlogo s 394 proti 138 glasovom posebni komisiji.
Nota Amerike Angliji, j
NE\VYORK, 25. (Kor.) Iz Washingtona se poroča: Združene države so po ame-riškertT poslaniku v Londonu izročile angleški vladi noto, v kateri Amerika protestira proti vsakemu izvajanju zakona glede trgovine s sovražniki, po katerem bi bila ameriška trgovina prizadeta.
WASHINGTON, 25. (Kor.) Nota ameriške vlade Veliki Britaniji glede zakona o trgovini s sovražniki ni nikak protest, ampak le zavzetje stališča proti izvajanju zakona, ki bi, kakor meni ameriška vlada, zamogel motiti ameriško trgovino.
S Mih bojišč.
CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Sovražnik, ki je imel pri Felahie ogromne izgube, ni izvršil več nobenega novega napada. Pri Kutelamari od časa do časa topovski boji. V noči 18. t m. smo z uspehom presenetili eno sovražno taborišče zapadno Korne. Sovražnik je imel mnogo mrtvih in je izgubil tudi množino živali. V tem ozemlju je povsod zapadel sneg, ki mu ie sledil hud mraz. — Kavkaska fronta: Razven brezpomembnih prask na desnem krilu, na severu reke Murad, ni poročati nič važnega. — Na ostalih frontah je položaj neizpremenjen.
CARIGRAD, 25. (Kor.) Agence tel. Milli javlja: Naše čete na fronti v Iraku opazujejo z veseljem, kako se Angleži zaman trudijo, da bi osvobodili Kutelamaro. Kakor je imela njihova neprevidnost pri prodiranju iz Selma Baka nesrečne posledice, tako se bodo sedaj tudi njihovi poizkusi, da bi prišli na pomoč Kutelamari, končali še bolj žalostno. Angleži bodo zelo kmalu na lastno nesrečo izvedeli, zakaj se obotavljamo z zavzetjem Kute-lamare.
Rauf bej načelnik turškega mornari- • škega generalnega štaba.
CARIGRAD, 25. (Kor.) Bivši poveljnik križarke -»Hamidie«, fregatni kapitan
Rauf bej, je bil imenovan za načelnika mornariškega Generalnega štaba na mesto Vasuf beja, ki je bil imenovan za podtajnika v mornariškem ministrstvu.
Vojaška moč Turčije.
»Politische Korrespondenzc priobčuje naslednje, iz Carigrada došlo poročilo:
Iz ruskih poročil, ki so prišla v roke Turkom, je bilo -razvidno, da rusko armadno vodstvo pri bojih na kavkaski fronti zasleduje smoter, da bi v kolikor !e mogoče obsežni meri zaposlovalo turško obrambno silo na tej črti, da bi tako povzročilo potrebo, da bi turško armadno vodstvo zmanjšalo svoje moči na mezo-potamski in egiptovski fronti ter jih vrglo na kavkasko fronto. Na merodajnein mestu v Carigradu izjavljajo, da so ta ruska prizadevanja popolnoma brezuspešna. Ruski naklepi pač kažejo, da imajo v Pe-trogradu napačne pojme o številni moči turške armade in njeni boini sposobnosti.
Turčija razpolaga sedaj z obrambno silo poltretjega milijona dobro izvežbanih in izborno opremljenih vojakov.
Rusko mnenje, da bi bilo mogoče z oja-čenjem bojev na kavkaski fronti prisiliti, da bi oslabila svoje bojne sile 11a drugih bojiščih, je popolnoma napačno. Razdelba turške armade je tako dobro premišljena in tako skrbno izvedena, da ni nobenega povoda, da bi se mislilo na kako premeščanje čet iz Iraka ali z egiptovske fronte v Kavkaz.
Iz vzhodne Afrike.
LONDON, 24. (Kor.) Parlamentarni državni podtajnik Tennant je poročal v spodnji zbornici o raznih manjših operacijah v vzhodni'Afriki in rekel: Dne 21. t. m. so zasedle naše čete Longido v nemški vzhodni Afriki, ne da bi zadele na resnejši odpor, čeprav so nalivi ovirali prodiranje. (Prip. Wolffovega urada: Tu gre za goro Longido, ki leži v pustah se-verozapadno Kilimandžara ob meji, in kjer so bili že ponovno boji. Kake naselbine se tamkaj ne nahajajo.)
Ogrska zbcuica.
BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Predsednik je na željo več poslancev raznih strank predlagal, da naj poslanci od 1. februarja dalje prostovoljno odstopijo od častnega honorarja po 100 K v podpiranje akcije za zopetno zgraditev od Rusov porušenih vasi v Karpatih. (Odobravanje.) Nato se je nadaljevala generalna debata o talnih plinih, ki je bila po daljšem govoru finančnega ministra prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Za jutrišnji interpela-cijski dan je bilo naznanjenih 13 interpelacij.
Razmerje med Ogrsko in Hrvatsko.
BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Poslanec Rakovszky je v poslanski zbornici inter-peliral v zadevi separatističnih pojavov, ki jih je opažati na Hrvatskem, pri čemur je pokazoval na otvoritveni govor saborskega podpredsednika Magdića 14. junija 1915. in na pozdravno brzojavko sabora Njegovemu Veličanstvu. Interpe-Iant vprašuje ministrskega predsednika, zakaj ban ni protestiral proti tem, državno skupnost ogrozujočim izjavam. Ako bi bil ministrski predsednik močan, bi bil zavzel stališče proti temu. Toda zdi se, da njegova zvezda pada. Grof Tisza je odgovoril, da bi ga padanje njegove oblasti ne zadrževalo, da bi izpolnil svojo dol-nost. Kvečjemu bi padel in on da se ni nikoli odtegoval temu, da bi nosil posledice svojega "ostopanja. Kar se tiče interpelacije, bi bilo odveč, da bi izjavljal, da ne soglaša z vsebino dotične izjave saborskega predsednika. Izjavo je nekaj dni nato desavuirala saborska večina. Kompetentni činitelji sedanjega sabora se resno prizadevajo, da urede naše razmerje na podlagi zakonskega člena 30. iz leta 1868. Nadaljne odredbe so tedaj nepotrebne. Ministrski predsednik je popolnoma edin z 1 nom. Ban zastopa vj hrvatskih vprašanjih iste politične cilje kakor ministrski predsednik, in scier dosledno in zanesljivo. Ministrski predsednik polaga najT ečjo važnost na dobre odnošaje med Ogrsko in Hrvatsko in na to, da bosta velike naloge, ki nas čakajo, obadva bratska naroda reševala skupno, in sicer na podlagi obstoječe državnopravne zveze in državne enotnosti; kajti kakor sicer tudi ceni dobre odnošaje s Hrvatsko, pa bi tudi njim ne žrtvoval sedanje državnopravne zveze. Smatra pa za svojo dol-
Stran fl.
•EDINOST- Stev. 27.
▼ Trsta, dne 27. januarja 1916.
žnost, da stori vse, da se po nikakih incidentih ne moti složno delovanje bratskih narodov. _____________
Rojstni uan nemškega cesarja.
PRAGA, 26. (Kor.) Povodom jutrišnjega rojstnega dne nemškega cesarja bo mesto v zastavah. Splošno razobešanje eastav Je že pričelo.
Gornjeavstriiski namestnik — poklican v notranie ministrstvo.
DUNAJ, 26. (Kor.) Cesar je potrdil pro-Vizorrčno uporabo gornjeavstrijskega namestnika barona Handla v ministrstvu notranjih zadev. Handel bo prevze! vodstvo zakonodajne sekcije ter bo tako poklican, da bo sedeloval pri pripravah za zakonodajne akcije na raznih poljih, ki so postale potrebne vsled vojnih dogodkov^ in za potrebne reforme v državni upravi. Tekom odsotnosti namestnika iz Linca bo vodil namestništvene posle namestni-štveni podpredsednik _grof Schaffgotsch.
Grški naučni minister umrl.
ATENE, 25. (Kor.) Agence Havas javlja: Grški naučni minister Theotokis ie umrl. Pokopan bo na državne stroške.
Iz Švedske.
STOCKHOLM, 25. (Kor.) Listi izražajo svoje zadovoljstvo z govorom ministrskega predsednika glede nevtralnostne politike vlade sporazumno s strankami, kar kaže, da želi švedska le odkritosrčno nevtralnost.
Položaj.
nosijo s »čistim srcem« težko odgovornost, za to vojno ter da nikdar ne odstopijo iz bojazni pred to odgovornostjo: »Vemo. — je vzklikal — »da bo boj dolg težak in trd. Toda narod z radostjo dopri-naša vse žrtve. Vztrajali bomo do zma ge!« Istočasno je Imel Gabriele d1 Annun zlo — ta petršiljček na vseh sedanjih italijanskih juhah — v mestnem gledališču v M Hanu govor v tistem znanem frazer-skern stilu. Zato tudi radi verjamemo, da ga je milansko »velikomestno elegantno občinstvo« proslavljalo in ga zopet in zopet klicalo na pozorišče. Ta prorok, ki ima vedno smolo, da vse prihaja drugače, nego prorokuje on, je prorokoval v Milanu v soglasju s SaJandro, da bo vojna trajala tako dolgo, dokler ne boste Adiža in Soča tekli — v hrib.....Kaj je hotel reči s tem, ne vemo. Vsekakor pa je bil v ulogi mamice, ki pripoveduje otročičem grozomorne — pravljice. Deklamiral je tudi — moj Bog, njegova pesniška slava mora tudi priti na svoj način — nekoliko svojih »vojnih molitev«. Koristilo sicer ne bo italijanski vojski — škodilo pa tudi ne.
Toda: kak kontrast je med tem veliko-besedičenjem in sliko, ki jo je razvil re-formistični poslanec Labriola — ki je, nota bene, sam navdušen pomagač Sa-landre — v nekem neapeljskem listu. Slika o razmerah v Italiji je obupna. Letina se je izjalovila, položaj ljudstva na deželi je nezndsen. Po mestih je sicer dela pri obratih, ki dobavljajo za vojsko, ali mezde se niso povišale, dočim so se cene vseh potrebščin podvojile. Brezposelnost narašča grozeče. Posebno hudo je v južni Italiji. Temu se pridružujejo še oderuške cene za žito in premog, ki ljudstvo strašno razfarjajo proti Angliji. Javno jnnenje Italije ne dovoljuje, da bi bila vojna sredstvo, da bogatijo Angleži in Francozi. Položaj je enostavno nevzdržljiv.
Ta Labriola je kot Italijan, ki je bil navdušen za vojno, gotovo klasična priča. Nič čudnega torej, ako sedaj albansko podjetje italijansko vlado teži v želodcu.
ćrnagora se
torej vrača v naročje četverosporazuma. Seveda se ni zgodilo to povsem dobrovoljno. Vesti iz Italije poročajo namreč, da vsled silnega pritiska od strani entente, ki zahteva od Crnegore, da nadaljuje boj. Ves aparat je deloval, da so kralja Ni-kolo prestrašili, posebno tudi njegova hči, kraljica Jelena.
Pri vsem tem ostaja vendar nekoliko čudno, da je črnogorski dvor naravnost hitel preko Italije na francoska tla — v Lyon. Vsakomur se mora zdeti najna-ravneja stvar, da bi črnogorski dvor — ko je že moral zapustiti domača tla — iskal zavetja v Italiji. Ta mu je teritorijalno najbližja, Italija mu je zaveznica, od katere more pričakovati najhitreje pomoči, in z Italijo je vezan po najbližjem sorodstvu, saj nosi italijansko krono hči Crnegore.
In vendar ne. Neka vest iz Italije skuša sicer to čudno dejstvo obrazložiti, rekši, da so v Rimu sami svetovali črnogorskemu dvoru, naj gre na Francosko, da ne bi s svojo navzočnostjo v Italiji te poslednje — kompromitiral. Te motivacije enostavno ne moremo pripoznati za veljav Ne moremo razumeti, kako naj bi to, ua zaveznik nudi zavezniku gostoljubje, moelo kompromitirati enega ali drugega. Tak pomislek bi bil razumljiv le tedaj, če Italija ne bi bila v vojni s centralnima vlastima. Tako se nam pa zdi jako prisiljen in si moramo misliti, da so bili odločilni drugi razlogi za beg črnogorskega dvora na francoska tla v pro-gnanstvo.
Seveda nima to »spokorjenje« Crnegore nikakega pomena z militarične^a stališča, ker ne more nič izpremeniti položaja in nadaljnega razvoja stvari na bojišču. Avstro - ogrske čete imajo črnogorski teritorij v svoji oblasti in bodo prodirale dalje, na čemer jih ne bo oviral odpor Črnogorcev, ki se sedaj »organizira«. Vpričo razoroževanja Črnogorcev, ki je sedaj v polnem teku in bo gotovo skoro dovršeno, ne more biti to nikako resno mišljeno napovedovanje dejani, marveč so Ie — besede.
Še druta razlaga za presenečenje, ki ie je Crnagora pripravila svetu, nam prihaja. Ta namreč, da je kralj Nikola le zavratno zaprosil za mirovna pogajanja, da bi s tem premotil Avstrijo in s tem zadržal napredovanje avstrijskih čet. Ali se ie Crnagora res spustila v tako komedijo?
Da se še nekoliko povrnemo k begu črnogorskega dvora v Lyon, ker je tu morda se neka druga razlaga. Iz Ženeve poročujo namreč o vesteh iz Pariza, da je Italija »bvestila francosko vlado, da umaka« >voh čete iz Albanije, ker ne more pošilja ti toliko ojačenj, da bi mogla zadrža^ avstro - ogrsko prodiranje. Potemtakem M bilo že razumljivo, da italijanska tla niso posebno vabljiva za črnogorski dvor in da se ob taki pomoči lepo zahvaljuje tudi na gostoljubju. Z druge strani pa je treba priznati, da ■ 1 li ukrep Italije razumljiv z ozi-
Corp o politiki Romunske.
Poročali smo že brzojavno, da je v nedeljo prispel na Dunaj bivši romunski ministrski predsednik Peter Carp, ki je znan kot odkrit prijatelj Avstrije in Nemčije in je to tudi jasno pokazal pred kratkim v zadnji romunski zbornici. S Car-pom je govoril neki sotrudnik dunajske »Neue Freie Presse« in ob tej priliki je povdarjal Carp, da prihaja na Dunaj le kot zasebnik, da se hoče tu le nekoliko odpočiti in s svojo soprogo preživeti nekaj dni pri svojem sinu, ki je pri romunskem poslaništvu na Dunaju. V nadaljnem razgovoru se je Carp doteknil tudi politike Romunske in je dejal:
»Da bi Romunska aktivno posegla v vojno v prid ententi, se nisem nikdar bal resno, toda že dejstvo, da naj bi ostala nevtralna, se mi je zdelo nesreča za deželo. Ce se že prej ni bilo resno bati, da bi se Romunska voj evala proti centralnim vlastim, se je danes tega bati še veliko manje kot pa kedaj. Kar se ni storilo pri nas, ko so stali Rusi pri Duklanskem prelazu, je danes, po ruskih porazih, popolnoma izključeno.
Obžalujem pa zelo, da se na Romunskem kažejo tako malo sposobni za odločitev. To je, kar moram očitati marsikateremu naših državnikov. Ce se misli, da se sme odlašati akcija, ki jo smatram slej ko prej za velekoristno za našo deželo, bi se moglo dogoditi tudi, da pridejo prepozno z dejanjem. Tako dalekoviden ni nihče, da bi za do4go mogel predvidevati, kedaj se zopet ponudi ugodna prilika. Položaj Romunske po vojni ne bo ugoden, če ne bo še pravočasno operirala s centralnima vlastima.
Upam, da se zveznim državam posreči kmalu, da, kakor se mi zdi — gospod Carp se je posmehljal — odpravijo one nekoliko nepovabljene goste iz Grške. Tudi v Albaniji napreduje akcija, toda to še ne pomenja miru. Mir šele pride, ko se zada sunek sovražniku v srce. Takšen sunek bi bil morda uspešen napad na Egipt.
Naloga prihodnjosti bo, da se ustvari blok zvezanih držav, ki bo segal od Stock-holma do Bagdada. Želim, da bi šla ta pot tudi preko Romunske in ne samo preko Bolgarske.«
Pogovor se je nato zasukal na preskr-bovanje srednje Evrope z žitom po Romunski. O tej stvari je dejal Carp:
»Od predzadnje žetve sem ste centralni vlasti nakupili že dvajsettisoč vagonov. To se sedaj izvaža. Ce ste pa centralni vlasti kupili petdesettisoč, Angleška pa osemdesettisoč vagonov zadnje žetve, ni v resnici tudi realiziran niti eden niti drugi kup. Vsekakor se bo kup s strani centralnih vlasti mogel uresničiti. Saj se je sestavila v Bukareštu komisija, ki jej je poverjeno nakupovanje na Romunskem in prodaja v inozemstvo. Ce je Angleška kupila osemdesettisoč vagonov, je težko umljivo, po kateri poti naj se to žito odpravi iz dežele. Ce je pa tendenca Angleške, da pokupi preostanek žetve, samo da ga vzame centralnima vlastima, pa ni umljivo zakaj se Angleška zadovoljuje samo s tako kvo-
to, ko je štiristotisoč vagonov na razpolago na Romunskem.«
Carp je prepričan, da ni mogoče sestradati centralni vlasti in da tudi na Romunskem nihče več ne veruje v teorijo se-st rađan ja.
Glede Italijanov je dejail Carp, da so se borili pogumneje, kot pa se je pričakovalo, da pa je bil uspeh doslej zelo klavern za Italijo. Kot edini opravičevalni vzrok, da je Italija odpadla od trozveze, je Carp smehljaje navedel italijanski značaj.
List pripominja, da bo bivši romunski ministrski predsednik, vkljub temu, da nima nikakšne misije na Dunaju, govoril z nekaterimi našimi državniki, med katerimi ima marsikaterega starega znanca
0 Cetlnju m Črnisorf.
(Zvršetek.)
Vladika Peter I. je umrl dne 18. oktobra 1830 in sledil mu je Peter II., ki je uvel red in varnost v Crnigori. Peter II se je bavil s književnostjo. Leta 1857. je sledil Petru Danilo II. Danilo ni hote sprejeti svečeniške časti in postati vladika, marveč se je v letu 1855. celo oženil. Naš vladar je bil prvi, ki mu je priznal dedno kneževsko vlast.
In tako je bil Danilo prvi posvetni vladar v Crnigori. V letu 1853. se je Porta odločila, da si pokori Crnogoro, ali, ke. je Avstrija posredovala, se je mogel Danilo posvetiti mirnemu delu. Pod njim je izšel (1855.) prvi državljanski zakonik za Crnogoro. Leta 1858. se je Danilo bil s Turki pri Grahovu in je tedaj nekoliko razširil meje svoje dežele. Tedaj je imela Crnagora 4300 kvadratnih kilometrov.
Dne 12. avgusta 1860. je knez Danilo padel po črnogorski roki na obali v Kotoru, in ker ni imel sinu, mu je sledii nečak Nikola L, rojen dne 7. oktobra 1841. Nikola se je oženil v rani mladosti z Mileno, hčerjo velikega vojvode Petra Vu-kotiča, rojeno dne 22. aprila 1847. Najsta-reji sin jima je Danilo, rojen 1. julija 1871„ potem sta Mirko in Peter. Od petero hčeri je bila Zorka, sedaj pokojna, oženjena s Petrom Karadjordjevićem, dve ste ože-njeni v Rusiji, a Jelena je soproga sedanjega italijanskega kralja.
Kakor smo že rekli, je Crnagora začetkom XVIII. stoletja obsegala okolo 64.000 duš. Pozneje so se pripojile nahije reška in crminška s 395 kvad. kil. in 54.000 duš nad Skadrskim jezerom, in potem štiri druge nahije, Brda (vzhodna Crnagora) z J.580 km in 78.000 duš. Tako je leta 1876. iinela vsa Crnagora okroglo 4.000 kvad. kil. s 196.000 prebivalcev. 1. junija 1876. je Crnagora hkratu s Srbijo začela vojno s * určijo. Po posredovanju Rusije je prišlo med Turčijo in Crnogoro do pomirje-nja. Konferenca velevlasti je v januarju 1877. zahtevala preveliko razširjenje mej za Crnogoro. Turčija ni hotela privoliti v to, pak je tako v juniju 1877. došlo do nove vojne. Turški vojskovodja Sulejman paša, ki je s svojo vojsko šel preko Mosora in ki so se mu pridružili Hercegovci, je udri v Crnogoro od severa. Ali, ker je morala Turčija z druge strani poslati vojsko proti Rusiji, akcija Sulejman paše ni uspela Crnogorci so dne 8. septembra 1877. prisilili Nikšić, da se je udal, so zavzeli Spič in v letu 1878. mesto Bar. Na berotinskem kongresu ie bHa Crnigori priznana popolna neodvisnost in se je po prostoru podvojila (dobila je 5100 kvad. cilometrov.) Ker se prebivalci Plave in Gusinja niso hoteli podvreči Crnigori, je ta 1. 1878. zasedla Ulcinj.
Do balkanske vojne je imela Crnagora 10 nahij s 76 kapitanjami, a po buka-reškem miru je bila znatno razširjena.
Crnagora je bila izprva absolutna kneževina, potem Je (1516.) postala teokratska država (z bogovladjem), ki so jo vladali vladike ob guvernodurah. Leta 1852. se je knez Danilo proglasil dednim abso-utnim knezom, a knez Nikola se je povodom petdesetletnice vladanja dne 9. avgusta 1910 dal proglasiti kraljem. Tudi ob tej priliki je bil avstrijski vladar med prvimi, ki je priznal Nikolo za kralja.
Tu treba naglasiti tudi važno dejstvo, da so neposredno po proglašenju ustave v Crnigori I. 1905. prišli na sled zaroti, zasnovani v Belgradu, ki je šla za tem, da se črnogorska vladajoča hiša odpravi. KaradjorjeviČi so stremili po Crnigori in ako so jej zavidali proglasitev za kraljevino.
V balkanski vojni je Crnagora hotela zavzeti Skadar, vsled česar je prišlo do poznanih dogodkov v Skadru.
»Zavod sv. nikolala v Trsti".
Leta 1894. 10. dne meseca majnika, je izšel v »Edinosti« članek, kateri je bil pisan v strogo narodnem in patrijotičnem duhu. Clankar poživlja slovensko občinstvo, posebno tržaške gospe, da naj se zavzamejo za službujoče slovenske mladenke ter naj prigodom cesarjeve 501etni-ce utsanove v Trstu zavetišče za brezposelne služkinje, češ. da z ustanovitvijo takega človekoljubnega društva najlepše počaste jubilej miroljubnega vladarja, ka-i:err hoče, da se Njegova 50Ietnica praznuje brez hrupa in šuma. Clankar je noudarjel pomen in korist
takega društva, ter je tudi orisal pravila, predlagaj, naj se drušivo, ali zavetišče imenuje: Zavod sv. Nikolaja«, in je poudarjal veliki pomen takega društva za slovensko stvar v Trstu.
V Trst došle mladenke so prepuščene same sebi ter so v nevarnosti, da duševno in narodno propadejo. V Trst došla mladenka je izpostavljena vsem nevarnostim, katere nudi veliko svetovno mesto, kakor je Trst. Clankar je poudarjal, da se s takim zavetiščem reši slovenska ženska mladina narodne in moralne smrti, da se nam ne potopi v italijanskem valovju, kakor se je to dogajalo stoinstoletja. Le z jako redkimi izjemami se nam je odtujilo vsako slovensko dekle. Pričelo se je sramovati svojega slovenskega pokolenja, svojega lepega slovenskega jezika. Ko se je poročila, bodisi tudi s slovenskim mladeničem, je potujčila polagoma tudi njega, svojo deco je pa vzgajala v nopolno-ma italijanskem duhu. Da je bilo potujče-nje popolno, je pomagala še italijanska šola. Taka potujčena mati s svojo družino je prava nesreča za slovenski narod in državo samo,
Leta 1898. se je ustanovilo zavetišče ter je skromno in tiho pričelo delovati. Žrtve so bile ogromne, ker ni bilo kapitala, ali njegovo delovanje za blagor ženske mladine in v korist narodu in državi pa je bilo neprecenljive vrednosti. Ze 18. leto dalu je Zavod ter je sprejel v svoje okrilje tisoče in tisoče slovenskih deklet. Deca bivše zavedne gojenke Zavoda sv. Nikolaja je najbolji jez, ob katerega so zastonj butali italijanski valovi. Ta skromna in preprosta Slovenka je izročila svojo deco naši dični družbi sv. Cirila in Metoda, katero je popolnila njeno za narod in državo zapričeto delo. Tej skromni ženi gre zasluga, da pohaja tisoče in tisoče slovenskih otrok v naše zavode, ter so gojenci te Ciril - Metodove šole in sinovi skromne slovenske služkinje najhrabrejši branitelji naše domovine proti naše zemlje lačnemu sovražniku — Lahu. Ta skromni in tako malo čislani zavod je ena najboljših trdnjav ker rešuje bodočo mater, katera nam v zahvalo izroča svoje dete, svoj največji zaklad, da se jej ne potujči. Torej nam stotero povrne, kar storimo zanjo, ako po možnosti podpiramo zavetišče Zavoda sv. Nikolaja
Časi so žalostni, resni, dohodki pičli, skromni. Naši sinovi branijo lepo našo domovino, pred lakomnim Lahom, kateri se je hotel polastiti lepega Trsta, središča slovenske domovine. Ukrasti nam je hotel krasno Adrijo. Uničiti nam hoče vse naše narodne naprave. Žrtve so ogromne in tako trpi tudi zavetišče Zavod sv. Nikolaja. Viri usihajo danzadnem. Troški so ogromni. V Zavodu so mladenke, katere nimajo doma, ne vedo za svojce, nimajo službe — ali jesti je treba. Streho jim nudi zavod, ali hrane, potrebne hrane jim ne more nuditi, ker jim ne more nuditi, ker so dohodki prenehali po-oolnoma.
Denarni zavodi, slavna županstva, vsi Vi, ki morete, dajte, pomagajte revnim mladenkam! Hvaležne Vam bodo iz dna duše!	Kremenova.
benih prejemkov se nahajajo v §§ 239, 244, postave glede dohodnine.
Ljubljana, dne 24. januarja 1916. C. kr. primorsko finančno ravnateljstvo:
Dr. Olivier baron pl. Kober, c. kr. podpredsednik finančnega deželnega ravnateljstva in finančni ravnatelj.
DomaČe vesti.
Redna odborova seja ženske C. M. podružnice bo danes dne 27. I. ob 4l/a pop. v prostorih „Glasbene Matice" ul. Giorgio Galatti 20.
Nevročljive poštne pošiljatve. Ces. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam tistih priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu decembru 1915 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Natančnejše v uradnem listu.
Prisrčne pozdrave pošiljajo čitateljem in dražestnim čitateljicam „Edinosti" s prošnjo, da bi jih razveselili s par razglednic, ali — še bolje — z nekoliko prečitanih številk „Edinosti'4. Bodite nam zdravi v ljubi, prelepi domovini! Zlatko Planine, mob. Train-ersatztruppe N. . . . Josip pl. Veigh Ettap-
pentrain - Arbeitspartie N...... Dragolin
Zabkar in Ernst Luckmann, postdetachement, vsi v Mostarju v Hercegovini.
Mestna zastavljalnica. Danes od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi ne-dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca avgusta 1914. na bele listke, in sicer od št. 13600 do št. 15.300.
Darovi za okrepčevalnice ranjencev. (XXXVIII. izkaz.) Myrto P. Scaramang& K 100; Ruger Cecchetti K 20; novoletna zbirka v Piranu K 203'12; Maurice (kabaret Maxhn) K 50. Skupaj K 373'12. Doslej izkazanih K 20.590'52. Celotna svota K 20.963'64.
■BBBBSesSBHB9BBBBSB!SSBB9BaBBBasa
i Milo iz fflljnsga mleka StecHenpterđ |
S Bergmann & Co., CčSin na Labi, Tcfschcn 3
uživa vsestransko priljubljenost vsled svo-
1'ega izbornega učinka in dokazani neprekos-jirosti za odpravo poletnih mehurčkov in racijonelno negovanje kože in lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. Mnog» odlikovanja! Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po K !•-— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijah. Ravno tako se je obnesla lilij na krema „M a n e r a" (80 stot) za ohranitev nežnih belih rok.
MALI OGLASI.
Vlralfćnrni "Pri boli Kro"1ii" vdobi je so
IllljlStllili najnovejši kriminalni romm : „Kako je slovenec Oj>el:aril s!oa euca brat t /-a 800.*HO kr< n pri nakupu hišo 4.	36
Razglas.
V svrho odmerjenja dohodnine, nadalje davka na plače pri prejemkih nad 6400 K in rentnega davka za leto 1916 se na pod-agi §§ 202. oziroma § 138. postave z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, poziv-jajo one osebe, katere so po § 153. citirane postave v obliki novele z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13, oziroma po § 124, na Primorskem dohodnini ali rent-nemu davku podvržene, da vložijo pismene napovedi pri pristojni c. kr. davčni administraciji, oziroma pri c. kr. okrajnem glavarstvu (oziroma pri onem c. kr. davčnem uradu, kateri se ne nahaja na sedežu kakega okrajnega glavarstva) do 29. februarja 1916 ali pa da jih dajo na zapisnik.
Ako kak davkoobvezanec napovedi pravočasno ne vloži, se zamore od merjenje v smislu § 54, odredbe z dne 30. novembra 1915 drž. zak. štev. 358, izvršiti uradnim potom.
Istočasno se opozarjajo službodajalci. d izplačujejo plače, navedene v § 167, zatona o osebnih davkih v letnem znesku nad 1600 kron, da vložijo predpisane prijave službenih prejemkov do 29. februarja 1. 1916. pri pristojni davčni oblasti.
Kazenske določbe za slučaje neresničnih in opuščenih napovedi in prijav sJuž-i
Nff$ tnAmiAP gospod Emest dobi jutri cel nas ITSum Vlak mladih hrvaških prešičev. Gospodinje hitro po njih !	36
Anti močna gospoda iz Gorenjih Ležeč sta to, llVU zanimaj oče se, poizvedo natančneje v kavarni „Comicercio" ul. Ca-erma i za baokom). 37
Ttafftrfffin se mladi prešiči. UJica Commerciale rfUuUJU 345, Skladišče oglja.
38
D^lnfono jaoot*e kupuje tvrdka Ivan Kchu, DiiiJJbVC Ung. Brod, Mahren (Moravsko.* 32
f fifl lil b®!®?3, rumenega vipavca naravnega 9UU lil se takoj proda po zmerni ceni. Vprašati pri Batjel, Gorica, Stolna ulica št. 2 kateri ima vzorce, aH pa pri Valič, Zid. Most Skrilje 19
Klepar, begunec za pečenje kraha po K 5 50,
cevi za Štedilnike in peči, ter vsakovrstna kleparska dela po jako nizki ceni. Ker je begunec in pomoči potreben, se toplo priporoča >1. o bčinstvu Via Farneto 20.
CtrrnftnffFi?*) (sol)», sobic«, kuhinja vrt> biizu
alUIiUVUfSjC slov. otroškega \ rrca se odda po ceni. K lonja št. 298.	30
I Umetni zobje
* i in firez čeljusti, zlate Krone !n obrs&hi
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST, uL Caserma IL13, li. n.
Ordinira od 9 zjutraj do C zvečer.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
t
t «
♦ z
Dr. HORVATU
TRST, Vas Carintia 39
Specijalist za KOŽNI In SPOLMS BOLfcZNj &IBKOST In NERVOZNOS1 um BOLEZNI v NOGAM In SKLEPIH. Sprejema «d tO - 1 pop« in 4 - 7 tvete ob nedelja* od 10 - l.g
NOVO POGREBNO POSJETIŠ - TišS?
CORSO 47 (pri trgu della Lesna) Telefon 10-02).
Prevoz mrli če v v tu- bi Inozemstvo. VrSi vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - Nočna InSpekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Zfev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaifcih predmetov s Na Opfinah, v Nabreilni pri Orehu (Noghere.) - Točna postrelba. Cene zmerne.
Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL.
bi bi
rom
žeii.
'esolatfie razmere v lastni de-
Saiandra in njegovi pomagači se sicer še vedno bahatijo. Tako je imel n. pr. Sa-landra v Florenci govor, v katerem Je patetično zatrjal. da on in tovariši lahko
Dobiva se povsod!
Schlchtovo perilo — Volno perilo
CeneHI it najboljši nafln pranja s
ZamočI perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom „Ženska hvala". Peri torej dalje kakor navadno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka „Jelen44 — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo.
Prihrani delo« (as, denar in milo. Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši.
Dobiva se povsod I