Dopisi. Od Slatine pri Rogatcu 20. septembra. A. K-s. — „Novice" nam donasajo toliko dopisov iz raznih krajev naše domovine, da se mi večkrat nepotrebno zdi se lotiti peresa, posebno če nimam kaj osobito važnega priobčiti. Odkar mi je bilo iz zlobe zabranjeno iz Zagreba dopisovati, sem precej dolgo molčal; sedaj pa. ko so mi drugač nekoliko perutnice porasle, mi ni mogoče dalje mirovati. Najpopred se serčuo zahvalim gosp. Zavčaninu, ki je poprijel razter-gano nit zagrebških dopisov , ter stopil po dolgem mertviia v red najpridnejših dopisovavcov. Da si mi zdrav, pobratime mili! — Presvitli knez in škof Anton Martin Slomšek so pretekli teden v rogaški tehantii sakrament sv. birme delili. Na željo gosp. nadžupnika pri sv. Križu se je zbralo osem izurjenih pevcov, študentov celjske, mariborske in varaždinske gimnazije, ki so zapeli ljubljenemu knezu pet slovenskih pesmic. Zbrali so si bili v ta namen sledeči čveteropevi „Večerno", „Rad bi tamkaj bil", „Zvonikarjeva44, „Kje dom je moj", „Ustanimo! zarja vstaja". Presvitli knez so bili serčno veseli lepo ubranega petja. So pa tudi pesmi slovenske navdaue s takim duhom, da se morajo dopasti domačinu kakor ptujcu. — Ker je bilo v „Novicah" že večkrat govorjenje o tistem novem plemenu človeštva, kte-remu se pravi „Deutschslovenen", naj še povem, kako si jih napravljajo v Ter s tu. Razredni učitelj poprašuje v svojem razredu vsakega dijaka, k ter i jezik govorijo njegovi roditelji (stariši). Ce pravi dijak, da slovenski in nemški, se zapiše med „Deutschslovenen"; če pravi, da laški in slovenski, med „Italienischslovenen" itd. Potem takem ni čuda, da ima Terst več od polovice ljudi, ki spadajo med „Ge-mi selite Nationen!" Lani je bilo vendar 32 slovenskih dijakov tako poštenih, da niso zatajili svoje narodnosti; vsi ostali Slovenci so se zapisali med polutane. Dosti je takih mladenčev, ki zatajijo svojo narodnost zgolj iz nemarnosti, to je, da se jim ni treba učiti maternega jezika in da — kakor pravijo — »profi ti raj o" vsak teden dve uri. Vprašal sem unidan nekega graškega študenta, ki je iz naše okolice doma, jeli pozna gosp. Drobnica? in nisem se mogel prečuditi odgovoru, ko je rekel, da ga ne pozna. „Kako to, sem nadaljeval, saj on uči slovensko?" — „Pa jaz se nisem učil, ker so mislili v Gradcu, da sem Nemec". Naj reče kdo, da je tako ravnanje pošteno! Iz Celja 18. sept. — I. Danes smo pokopali visoko-castitega gospoda Janeza G rasi c-a, bivšega profesorja verozakona na tukajšni gimnazii, kteri je v nedeljo 16. sept. v 66. letu svoje starosti za vodenico umeri. Bil je rajni rojen Krajne iz Naklepa na Gorenskem. H pogrebu se je snidilo mnogo duhovnov (njegovih nekdanjih učeneov) in mestnjanov, ki so rajnega zarad njegove blagoserčne priljudnosti in dobrotljivosti posebno do dijakov visoko čislali. Blagi mu spomin! — Huda ura tudi nam letos ni prizanesla; vsula se je namreč preteklo nedeljo grozna ploha s točo vred čez našo okrajino; vendar škoda ni tolika, kakor se nam je iz pervega zdela, ker nevihta zadela je skoro samo le mesto z najbližnjo okolico. Letina je srednja; velika moča skozi celo poletje nam je pokvarila skoraj vse pridelke, razun stročja, s kteri m se, posebno s fižolom, sem ter tje močno hvalijo. Tursica je dosegla neznano visokost, vendar je ostala le šibka in nastavila le malo storžev. Zelenjava in ajdina se bote, ako ostane jesen ugodna, še malo popravile; krompir se je čisto spridil; sadja vsake sorte in medu je obilno, tudi s kermo za živino smo precej pre-skerbljeni. In tako smemo zadovoljni biti z letošnjim pridelkom; Bog nam ga le v miru vživati daj! Iz Ipave. J. G. — Nisem mislil, da me bo kdo na spodobnost zavračeval, kadar sem letošnje poletje v „Novicah" oznauil, kako so nove orgle v farni cerkvi tukaj narejene; pa živemu človeku se vse primeri, in prav rad bi zavračilo gosp. Adamič-a v listu 37 „Novic44 na polico shranil, ko bi mi bilo le za me, pa resnica svojo pravico terja in bravci hočejo tudi vediti, pri čem da so. Zatoraj v porazumljenje to: 1) Dobim po nosu, da sem gosp. Malahov-skemu znajdbo vox humana odrekel. Vsak ve, da Mala-hovskovega imena še imenoval nisem, govoril sem le od Dev-a. da se z znajdenimi znajdbami hvalil ne bo, kakor z vox humana, zakaj to le nevedne ljudi moti, pri bolj razvedenih pa mojstra slabo prikupi. Da je pa vox humana staro ime, in se po francozkih in nemških orglah znajde, mi poterdi sam gospod A. Znajdbe tedaj pod tem starim imenom so pri kraji, in le od prenaredb, od večje dognanosti tega orgelskega spremena do podobnosti človeškega glasu zamore govorjenje biti, in kdor se v tem posebno skaže, bodi si gosp. Malahovski ali kdo drugi, sem ga že tačas kosa umetnosti imenoval. Kar je „original44, mora pa imeti ali svoje posebno ime, ali saj kak nov značaj, da se od že obstoječih originalov loči. Ker tega nismo prisiljeni na stare originale misliti, in po tem je gotovo, da ime vox humana po gosp. M. ni rojena; če jo je pa v resnici popravil, hvala mu! Slišal je nisem, pa ker ta reč brez potrebe naprej rine, bom povedal, kar ne rad povem, da se ljudje brez potrebe ne razžaljujejo. Pri preskušanji naših orgel pride gosp. Rihar do enega spremena in mojstra Dev-a popraša: Ali je to vaša vox humana? Ne, odgovori Dev, to je moja flavta traversa. Na to gosp. Rihar: Ravno taka je Malahovskeva vox humana. — 2j Potem me gosp. A. zaverne, ker sem povedal, da takega meha na Krajnskem še ni, in reče, da njemu samemu je troje takih znanih. Na to zmeram še stavim, da ga v resnici takega velikega in tako pripravno izdelanega ni, in še naprej terdim, da se težko kje tako goni, kakor tukaj. Pri tem pa nisem rekel, in ne rečem, da si gosp. Dev meh in gonilo za kako posebno znajdbo šteje; naredil je tako, ker mu je ravno tako po prostoru kazalo, pa po Preinerjevi znajdbi gonila ni naredil, ker bi bilo predrago, zakaj častitim brav-com memo grede povem, da tiste Topfer-jeve bukve in njegov atlas, ki zasluži, da bi jih vsi izdelovavci orgel ne le v rokah, temuč tudi v glavi imeli, s kterim me tudi gosp. A. prav mogočno tepe, smo tudi tukaj prebirali, in nam je Preinerjevo gonilo in so nam Hillovi ventili znani, pa ne enega ne druzega v ipavskih orglah ni. Kar sem od ventilov rekel, še zdaj terdim, da takih še prav nikjer ni, zakaj njih znajdba je v lpavi roje u a, in kdor jih bo vidil, mi bo poterdil, da imajo vse sprednosti pred Hillovimi. Hvale vredno in serčuo vošiti si je, da bi se — 311 - 312 - učeniki po deželi v takih rečeh, ki jih zadevajo, posebno v orglariji na /meram višjo stopnjo znanja povzdigovali, da bi kakošno reč bolj presojevati, k boljšemu svetovati in napake zavračevati, in časi tudi spodobno po „Novicah** se oglasiti zamogli. Pa to bi jim svetoval, da z šomoštersko palico ne bi kazalo /meram švigati. Iz Ljubljane 25. sept. V nedeljo so s serčnim veseljem sprejeti svetli knezoškof labodski gg. Slomšek prišli v Ljubljano in stanovali v skofii. — Govori se, da je „nekaj" prišlo iz Dunaja zastran slovenskega jezika v tukajšno gimnazijo; pa kaj je to, še nismo za gotovo zve-dili; manj kakor spolnitev cesarskega ukaza od 8. avg. I. 1. menda vendar ne bo? — Sliši se, da glede na to kar se na Laškem pripravlja, kjer se je vsaki čas napada na cesarske dežele bati, so poklicani vsi urlavbarji k armadi in da se bo 15. dan prihodnjega mesca nova re-krutba začela. — Kvatemi teden, ajdi zavoljo slane zlo nevaren, smo srečno prestali; ne bo nam, hvala Bogu, žganjcov manjkalo, kjer priljubljene fruge ni toča pokončala.