Dopisi. Iz Celja. Cenjeni gospod urednik! Odkritosrčno Vam moram pripoznati, da v zadniem času občudujem nerazdražljivost Vaših živcev. Napadaio Vas od vseh strani, a Vi greste mirno svoio pot naprej in niti pogleda ne privoščite svojim napadalcem. Grazer Tagblatt, Tagespost, Marburgerca, naša celjska žaba, vse stojijo okoli Vas ter Vas rotijo, ogoyarjajo, zmerjaio in kolnejo kakor hudobne stare babe. Slovenska javnost z zanimanjem opazuje ta boj. Posebno skrbno pa motri bojno polje Va5 rojak, ki pa ie že delj časa nastanjen v beli Ljubljani, «Slovenski Narod». Toda s svojim rojakom si niste dobri, kakarvidimo. Kajti kadar Vas zmerjaio listi ne-^HlllMkibi tudi «Slovenski Narod* ve- surovo spravi nad •ebrisane glave, zato arod» najbolj blato •okava tresel, mu lete klafarskih ust. Evo! iške budalosti, kakor Zgornieštajarci ne na;i,» «zabav!jače poSteno se okrcati po rudečih nosovih,» «ošabno popstvo okrog ,Slov. Gosp.' ki razume le naivni narod izsesavati,* «v svoji puhlosti,* «slamorezci,» «kadar preti njihovim trebuhom najmanjša nevarnost,* «štirinožni časnikar,* «klerikalne smeti,» «glasilo največe katoliške gluposti,* «butec,» »topoglavi kaplani in kanoniki,» «bebci okoli škofa» itd. Ker še dosedaj niste odgovorili na to psovanje, dovolite meni, gospod urednik, da izrečem par besed v Vaš zagovor. (Opomba uredništva: Hvala lepa! Mi smo Vam prečrtali celi zagovor. Niti mi niti «bebci okoli škofa* ne potrebujejo pred poštenimi slovenskimi ljudmi nobenega zagovora. List, v kojega pišejo tudi ljudje, katerih suknja še diši po jetniškem zraku in kojih roke še nosijo znake žandarmerijskega železja, ne more nikogar razžaliti. Tudi psovke «Slovenskega Naroda» ne morejo onesnažiti niti naših — črevljev. Pač pa Vam pustimo zadnje besede Vašega dopisa, kjer pravite:) Proč s slovenskimi liberalnirai časniki, podpirajmo le krščansko-slovenske časnike Kapela. (Šolske zadeve.) Pri Kapeli, ki je trd slovenski kraj, je 5 razredna ljudska šola, učiteljske moči pa samo štiri. Sem pa je prosil — dragi bralci, pripravite se, da vas kap ne zadene, ali »iras« ne popade — nek učitelj brez skušnje sposobnosti. No to še ni tako hudo, pač pa to, da je ta gospod rojen na Spodnjem Avstrijskem, tako pravijo eni, drugi pa pravijo, da je Gradčan, toraj na vsak način trd Nemec, učiteljišče pa je obiskoval najbrž v Mariboru. Spričevalo kaže, da ima zrelostni izpit. Trdi, da ve toliko slovenski, da bi mogel podučevati; mi pa trdimo, da ve toliko, da bi mogel jesti slovenski kruh, ne pa da bi mogel slovenske otroke razumeti in jih podučevati. Prošnjo je odklonil krajni šolski svet iz razvidnega vzroka. Mi pravimo, če tega gospoda nočejo doma rabiti Nemci, zakaj bi ga mi morali? Mi ne moremo drugače sklepati, nego, da ga je k nam napotil g. P. Ranner, naš šolski nadzornik, in za to »ljubeznjivost« se mu tukaj očitno zahvaljujemo s tem, da ob enem protestujemo zoper nadzornika, ako je on to storil. Kako to, da nam omenjeni, za nas nesposoben učitelj ni bil poslan brez nas, ker to oblast ima šolska gosposka, da provizorne učitelje nastavlja tudi zoper voljo krajnega Solskega sveta. Temu je vzrok ali to, da ie naš gosp. okrajni glavar toliko pravičen, da tega ni hotel storiti, kar radi verujemo, ali pa ni upal, ker bi se pošteno >blamiral«. Mi namreč tega ne bi dopustili. Mi ne trdimo ne prvega in ne zadnjega vzroka, ampak prepustimo sodbo čitateljem in šolski oblasti. Od Sv. Ane na Krempergu. (U s t anovni zbor bralnega društva) se je zadnjo nedeljo krasno izvršil. Prostori gostilnice Senekovičeve so bili natlačeno polni. Bile so tudi sosedne župnije kaj lepo zastopane. Po pozdravu je slavnostni govornik razložil v poljudni besedi namen in pomen novega bralnega društva. Vrlo ljudstvo je kaj pazljivo poslušalo govor. Iz srca govorjene besede so šle tudi k srcu dobrim Anovčanora. Ko je govornik skončal, so domaci pevci prav navdušeno zapeli ,Cesarsko pesera.' Potem so se razložila društvena pravila. Na iskreni poziv k pristopu novega diuštva se je oglasilo 100 udov, ki so takoj tudi vplačali svojo udnino. To je res lep začelek in jasen dokaz, da Anovčani vedo ceniti veliko važnost novega društva. Mladeničev in deklet je posebno veliko pristopilo. Slava jim! Potem se je izvolil odbor, o katerem smo prepričani, da bo vse storil, da bo društvo postalo mogočna trdnjava ob meji slovenski. DomaCi pevci in pevke so res lepo popevali krasne slovenske pesmice. Domači igralei so prav izvrstno igrali igro »Očetov greh,» pevci pa zapeli večjo zabavno pesen: »Kmečka kritika.* Vse je bilo zelo navdušeno; pri zabavnera delu smo še slišali mnogo lepih pesmic in navdušenih napitnic. Ta dan je bil res pravi narodni praznik za Sv. Ano. Vsa čast za to č. g. kapelanu Trstenjaku in njegovim vrlim pornočnikom, ki so tako lepo vse pripravili. Novemu društvu pa navdušeno kličemo: Rasti, cveti novo društvo, krepko brani našo last, v nas Ijubezen živo neti Bogu, domovini v čast! Radenci. (Kmečka zadruga.) Dne 25. junija je g. Ivan Kač razlagal v Radencih o kmečki zadrugi in nas }e navdušil za to povsod neobhodno potrebno društvo tako, da boino dne 9. julija imeli v Radencih pri g. Zeraljiču osnovalni shod. Gosp. govornik nas je prepričal, da bo z zadrugami raslo naše blagostanje, da se bo narodni prepir umaknil počasi gospodarski organizaciji in da bo nam Slovencem ob enem zagotovljen narodni obstanek, kadar bodo v vseh župnijah ustanovljene kmečke zadruge, ker potem dobimo tudi lastno zavarovalnico zoper točo in ogenj, ki bo tako cena, da bo vsak lahko in brez obotavljanja pristopil kot ud. To bo tem lažje, ker bodo kmetje v blagostanju. Zavoljo tega bo prenehala zapravljivost pri nas. Kajti zapravlja le takj, ki je ubog, kadar kaj malega pridobi, pa si misli: to še bom si privoščil. Kdor pa je v blagostanju, tistemu se ljubi pošteno varčevati, in če si kaj privošči, si lahko, ker ima, in s tem še ne bo zapravljal. Kadar bodo vsi kmetje to dosegli in doseči morajo, 6e se bodo začeli povsod gibati, tedaj si ustanovijo: kmečko hišo, kakor imajo svoje »kamore« trgovci, odvetniki itd. Kadar dosežemo to, tedaj bo kmetski stan zagotovljen svojega obstanka, dočim je zdaj osamljen, ter prepuščen (ne na milost, ampak, na nemilost »špekulantov«), in židov, ki bodo s svojimi žitnimi in drugimi »borzami« vničili kmeta v par letih, če se ne vzdrami. Toraj vzdramite se kmetje povsod, in snujte v vsaki župniji kmečke zadruge. Ako ne veste začeti, prosite gospoda Kača, ki biva v Žalcu, poSta Žalec, da vas poduči. Najprej morate imeti dvakrat prepisana pravila in zapisnik za kmečko zadrugo, in ko to imate, skličite osnovalni shod. Vse drugo, kako kolekovati itd. bo vas podučil g. Kač. Mi se temu gospodu očitno zahvaljujemo. Bog plati! Naj še omenim to, da vlada zelo pozorno opazuje naše kmečko gibanje in da iskreno želi, da bi se kmetje povsod gibali, ker je to koristno kmetom in vladi, katera ne more obstati brez kmečkega stanii. Zato vlada zelo rada podpira to podjetje. Toraj na delo!