Bolgarsko-srbska vojska. Kmet iu draginja. Sikoraj bo 15 mescev, odkar nisem več kmet, ampak loot črnovojnik izpolnjujem j-iovelje drugih ia čakam z maogirai drugimi, kaj si še bo namislil sigaor Emaauel. Da si 5as kraj&aano, iniamo naročene Sasopise: slovenskie, aemške, italijanstoe in beremo, kar aam pride pod roko, pa povsod naijdemo napisano, kako Irmet za časa vojske odira one, koji so od ajega odvisni. Tukaj moram pripoznati, da je še n&š JSloveaski Gospodar" aajbolj aa straai aaž»ega k m e t a, zato mu po&iljam v zagovor kmeta te vrste. Iz moje rodne vasi smo šli pod orozje in pustili domove tako osamljene in zapuščene, da aas je že fcar sirah za na^e, kako bodo živeli, kajti sedem hiš je ostalo popolnoma brez moške moči. Potem so, ho6eš ali aoSeš, morale prevzeti ženske vso skfrb ia delo in aikdar ne bo pozabljeno, koliko so ženske za časa vojske dosegle. Spominjam se mnogo let, ko smo fcrompir prodajali ali bolj,še rečeno poaajali po 4 K metersln sfot, ko smo prodSajjali koruzo po 3 K škaf, fižol po 9 kr. kilo. T-akrait ni bilo nikogar, ki bi vprašal: Kako pa bo izhajal kmet, ako tako malo izkupi za svoje pridelke? Ia mnogi je rekel: Naraesto da jem in kupim koruzo, si rajši pšenico preskrbim, iniam vsaj lepše življenje. la tako je koruzo kmet le sam jedel. Saj jo je rad, ker je bil aavajen. Prišla je vojska. Ni je stvari, koja bi ae bila dražja ia zato so se oai, ki kapujejo kmečke pridelke in so 6ili doslej navajeni ničevih cen, naenkrat vzdigaili ia proglasili kmeta za oderuha. Slišim, da se bo krompir prodajal po 8 K, torej lepa cena! VpraSam vas, koliko mtc. krompirja bo moral lonet prodati, da si bo lahko potem vsaj ene čevlje kupil? In koliko je stalo kmeta letos delo, po kolikem naporu si je kaj pripr^afvil ia sicer ori fakšaem pomanjkanju delavcev in po takgnih vremenskih nezgodaJi! Veadar Se ima, za oddati onim, ki ne obdelujejo zemlje, Po maogih odlokih, danih prej ia zdaj za časa vojske, spozaam ia uvidim, da, mnogi od zgoraj prav aič ae pozaajo kmečkih razmer. Cudno, ker so kmeta vladali, da ga.tudi niso poznali! MogoCe tfo po vojski drugače. Komur pa je meso ia dmge dobre reči predrago, aaj živi tako kot kmet, potem bo spozaal, da je prav imel |)isec teh vrst — Matija BnSnak, posestaik, sedaj črnovojnik, Oddaja modre galice v 1.1916. T&jaištvo c kr. Kmetijske družbe kranjske ,v Ljubljaai naru ] iš'e z dne 1G. okt. 1915: Modro gaiiuo za Skropljenje trt v letu 1916 bo silno težko dobiti, morda niti ne, in Če so tro dobila, bo stala, kaloor sedaj vfee kjaže, najmanj 4 K za lkilogram. C. kr. kmetij:jka družba kranjska je že storila vse potrebae korake, da se ji mordai veadar le posre^i dobiti nekaj modro galice, ki jo bb v najboljšein slučeju morala takoj pro^eti ia plačati, in ker potrebuje niiSa dežela na,imanj 20 vagonov galice, šJo 36 bo za iz latek okoli tričetrt milijona kron! Ves T-ir^.iko pa idružba re moro prevzoti,. ker no ve, lcako bo spomladi leta 1916, a pkonij smomo biti gotovi, da do takrat še ne bo mira, da bo gpJica monda torej še dražja, ia če se tadi mir sklea«, ue dobimQ pravožasno tujegtaj bakra, oziroma mo'dro galice, •kar bi drugača povzrožilo znižanie cea. Kmetijska družba. torej ae more kako toiiadeMno kupSijo kar na slepo srečo že sadaj skleaiti in tudi uima zadosti de- • liarja, r"j% bi potrebno s\c-lo v gotovini založila. Ce | družb:i kiii.-i že zdaj mocho palico, raore to storiti le ! \>o<i pogoji, ki ji zaja,m6ijo \sestraasko varaost. Kme- tijsk'a, rinižba bo torej naroftila te tolikc modre gali- ce, za kolikor dobi v najbližji bodoCnosti aaroftil, ki pa morajo biti naprej plaCana. C. kr. kraetijska družtJa kraajska prične takcj s; ;rejemati Tiaročila na inodro galico za leto 1910, ki naj se ji nemudoma. dopošljejo, ter je plačati z narocitvijo vrod zavsak kilogram po K 4.—. Ce bo sedanja kupaa cena višja, bo doplača'ti, fip. ho Tiižja, se preostanek \Tne. -Ce aaročitve vsled nedostaje blaga ne bo raogofee zvrftiti, bo seveda Idražba denar takoj vrnila z običajaimi obrestmi. Kdor modro galico naroči in jo seveda takoj plača, jo re zavezan prevzeti po končno veljavai ceni, 8e bi tudi pomlafdi tržna cena j)a.dla, česar se pa brŽKono ni nadejati. Na naročila lirez pla6ila se družba n e more ozirati. Dostavelc. Gorenji razglas je bil objavljen že v dveh zadnjih številkah ,,Kmetovalca," Od tedaj se je položaj izpremenil. Država je namree vso avstrijsko modro galico zasegla, ki se bo menda na posajnezne dežele z ozirom aa površiao njih, vinogradov po doloSeni ceni razdelila. Zaloge avstrijske modre galice so zelo pičle, zato utegne priti na kranjsko deželo prav ma~ lo. Primajnjkljaj je torej pokriti s tujo galico. Kmetijski družbi se je posrefiilo kupiti visoko na severu — na S\"edskem — 20 vagonov modre galico; ni pa še gotovo, 5e jo bo Nemčija pustila po svoji idržavi prepeljati v Avstrijo. Ta švedska modra galicn, bo star la v Ljublfa.no postavljena bržkone vefi kakor 4 K z a 1 k g. Družba ima doslej že plaftanili naročil za 10 vagonov, zato išče modro galico. aaprej in bo morda šel družtfeni zastopnik osebno na Nizozemsko. Dansko in Svedsko iskat modro g^aJico. Nadomestitev polovico galioe z galunom da zmes (teaax), ki boljše uginkuje, kakor sama galica ia se tal<c stroški za škropljenje izdatno zmanjšajo. Tozajdevno objavi družba svojefiasno strokovno navodilo. Galun bo fudi imela dnižba v zalogi. Perocid proti peronospori se ie izvrstno sponesel. kjer so ga praivilno rabili. Kmetijska družba se tto v prvi vrsti ozirala le na svoie ude in 5e bo imela modro galico na razpolaganje, jo bodo zanesljivo dobili samo dražbeni udje, zato se vsakteremu priporoča, pristopiti k družbi kot ud. S e e n d o s t ai v e k. Doslej 9mo kupili na SvedsTcem že deMnitivao 20 vagonov modre galice in 6e jo dDbimo, J© od tega odvisno, fte dobimo dovoljenje za izvoz iz Svedskega, in za prevotz skozi Nemi5ijo. Iz Dunaja imamo obljubo, da bržkone ne bo nobenih ovir. Od predvCerajSnjim smo v dogovoru gled9 nakiipa nadaljnjih 20 vagono ¦ modre galice in upamo tudi te dobiti, V tem. slučaju imanio 40 vagoaov aa razpolagaaje ia bomo lahko postregli tudi Stajercem in Primorcem. Bržkone bo naga dru-žba imela aajveč modro galice v rokah, kajti glasom pisma kmetijskega miaistrstva se ai nadejati pnmemblnih množin domafie galice ia aain priporočajo kupiti vso galico Za vsako ceno, kjer jo doWimo. Prednost bodo iraeli udje aa,ge družbo in za.to izvolite ondotnim \inogradnikom priporočati prislop k aajši družbi. Letnhia je 4 K ia za to dobi vsak ud ,,Kmetovalca" io 3 visokodebclna dreves»,. Namesto galice in perocida. G. Ferd. P a u 9 n • r, poo»stnik t Libanji pri Ormožu, aain pifi»: Na tem mestu se je že ponovno razpravljalo o rasnih nadomestilih galice. Priporo^ajo se je že v.e4! sredstev. Rabil se je večinoma po vinorodnih krajiK perocid. O njegoviem ufiiaku se širijo razaa mneaja ia so vefiinoma neugodna. Vsaj v Ljutoinerskih gori« cali se ni aikjer obaesel, dasi so tekočiao za škrop^ ljcnje ljudje praNilno pripravljali. Morda da je i"ea l»ila tvarina slabo blago, kakor to domneva g. Antoa Kosi v svojem člankn od dne 14. oktobra. Dejstvo je, da so pri nas ni obnesel in skrbeti moramo še zai drugo sredstvo, da ubranimo naše . vinograde perouospore. iTako sredstvo je Pasla-Bosna. Pred dvemi leti sem si je nabavil par kilogramov in škropil za loskušn.io skozi celo letc r.ekaj trsov. Uspeh je bil i'ad vse povoljen, žo od daleč so se ločili s Pasto Bo-' sno škropljen-i trsi od ostalega vinograda po sveže* zelsnem listju. In ko jo v jeseni listje v ostalem viacv gradu že davao porumeaelo, ohranilo je prvo še vedno svojo svežost. Tudi gr0zdje jo ostalo zdravo ia l&po. Vide6 tak uspeh, sem prihoidnje leto ,^kropU cell vinograid s Pasto Bosno. Ljudem nisem namenoina š« ničesar povedal, da se mo^da ne preaaglim. Ia vea-* dar so me vinogradniki začeli izpraSevati, kaiko li škropim, ker je moj vinograd mnogo lepši od goeed« nih, ki so sicer tudi redno in p.ravilno &kropili z ga^ "!ico. Šele sedaj sem jih opozoril aa Pasto Bosao. Ta lcto se je v ormoškem okraju vsepovsoa rabila ia t^ di izborno obnesla. Deželni viaarski inštruktor gosp. ReČnik je nalašč obiskal mnogo vinogradov, škropIjenih s Pasio Bosao ia izjavil, da je uspeh naravnost sijajen. Poleg ustmenili, dobivaiin polno pismeviiK pohval in vinogradniki pravijo, da bodo v bodoče rabili ]e samo Pasto Bosno. Posebno pa še, ker se ja vkljub letošnjemu skrajno slabemu vremeau obaeslaj Kjer se je škropilo- s Pasto Bosno, je ostalo «ro5;dje sveže, dasi drugod zelo gnije, Poleg dotJrega učiakčh vanja je mnogo pripravaejša za porOibo, kot Kalioa« Iz tovarae se razpošilja v škafih po 25, 50 ia 100 ti| kot mehka, že z zadostno maožiao apna meša-aa gaovg katera se pomeša z vodo ia je takoj za rabo. Tolika v kratkem z namenom, vinogradnike opozoriti aa td sredstvo proti peronospori, ki pe staae samo 'iiaaj denarja, ampak v resnici pomaga. Kdor bi aotel ia»i taačaej|Sia poldatkov, sem mu rakievolje, tu"di pisrMi no, na razpolago. Dostavek uredništva: G, Paušaerja prosimo^ da blagavoli tudi opisati vsa svojstva, bemiSao se« stavino in vporabo nasvetovanega srodstva. PoteM bomo pronili tudi strokovajake, iia iTrrečejo svoje tCN zadevao mnenje, ako že imajo izkušnie, kakor gosp« Re5nik. Slovenci in Slovenke, sreča vas čaka! Vsem SI'sTenceia In SloTenkam! Zrebaaje t** like loterije Slovenske Straže se nepreklicao vrgi •« torek, dne 26. oktobra t. 1. Nekaj dni imamo tortl samo do žrebanja. Vsi naši darovi naj se zato v teni tednu z najveBjo požrtvovalnostjo osredotoftijo aa td loterijo, ki je asjneDJena v podporo revaim otrokoii, ter vdovam in sirotam padlih vojakov ia iavalidon^ Cim lepSi bo usp«h to loterije, več bodo dobili tačH naSi islepci. Loterija obsega 1715 dobitkov t skupnl vredaosti 20.000 K. Glavai dobitek v vrednoeti 5008 K. Srečka saoio 1 K Ali je treba še kaj priparočilnib besedi ? Sramota bi bila za Slovence, ako bi sa* mi ae pojuiili velikega pomeaa in plemeaitega aame« na te loterije. Zato takoj pišite po sreftk« aa loteriia Sloveaske Straže v Ljubljaao. Zahtevajto povsod ta« koj srefike Slovenske Straže! Natoerite takoj po krc nicah med zaaaoi iu znankarai za sreSke in naroflite na skupai uaaAnr reč sročk gkupno. Kdor za dkom i- ma sroo — naj ima zaaj tudi dejaaja. Do dne 28. & fctobra delajmo vsi za loterijo Slovenske Straž«' &, jajen aspeh loterije Slovenske Straže uaj briš« li&ra du solze! BolgflFsHo-siMo bojišče. 2e v zadnji Stevilki smo rvajznajaili, da se je za6ela vojska med Srbi in Bolgari. (Toda poro5ilo, da so Bolgari začeli, ni bilp regničao. Sedaj je dogaano, da so najprej Srbi adrli na bolgargiko ozemlje in aa to so Bolgari dne 12. oktobra aaznaaili vsem državam, da se nahajajo s SrMjo v tvojnem stanju. Bolgari so napadli Srbijo ob celi izhodni meji od Donave doli do gršjce meje. Dosedaj so se imeaovali v bolgarski vojski že ti kraji: Radujevae, srbskb mesto ob Donavi,je zavzet in Bolgari gredo proti Negotinu; Zaječar, katerega izhodrne utrdbe so zavzete: Knjaževac, kjer so bili Bolgari že dne 12. t. m.; Pirot, ka,teremu se bližajo bolgarske eete; Egri-Palanfca, katero so Bolgari že zajvzeli; Volaadovo ob! grški meji, proti kateremu prodirajo bolgarske čete iz Strumice. Bolgari so dobro pregkrbljeni z artilerijo. Njihov najbližji vojskin cilj je, prvič da se združijo z aašimi Četami, za, to napadi pri ZajeSarja, Knjaževcn ia Pirotu; drugi<5 da zavzamejo železnico, ki vodi iz Soluna, za to napadi v smeri Egri-PaJanke ia Volaadevai. Ruski dovoz po Donavi je že ustavljea, kajti Radujevac je v bolgarskili rokah. vrhutega pa je kos železnice od Donave do Niša pri Zaječarju že tudi v bolgarski oblasti. Aagleži in Francozi so zaprli s svojimi ladjami bolgarsko morsko pristanišče Dedeagač v Egejskem morju. Turki so prihiteli v Dede,Sga6 s par divizijami Bolgarom aa pomofi, da se Aagleži ia Fraacozi ae morejo izkrcati. Poročila, toda neuradna, pravijo, da so tudi Rusi v Crnem morju zaprli bolgarsko pristanišCe Varao» Toda obojo ne pomeni mnogo, kajti promet po morju je sedaj za Bolgare itak že sam aa sebi preaevarea. Kaj pravita Grdija in Rumiinija, Bolgarija jo aaznaaila Grčiji ia Rumuaiji, da je zafiela s Srbijo vojsko, Ker so srbske čete upadle » bolgarsko ozemlje. Obema sosedoma je zatrdila, da goji do njija prijateljsk-a čustva, aa kar sta grška in rumaaska vlada odgovorili, da ostaaeta aepristranski ia se ae udeležita vojske. Ramuaija ostane aepristranska, ker se aam še no5e pridružiti, Rusom pa se ae upa. Zdaj je Rumunija sklioala celo nekiaj vojaštva pod orožje, ker je slišati, da mislijo Rusi udreti skozi Rumuaijo v Bolgarijo. Rumunija bi baje Rusom to braaila. Grčija ima pogodbo s Srbijo, da ji pomaga, čo jo Bolgarija aapade. Srbija je zahtejvala, da ji sedaj pomaga. A Grčija je odgovtorila, da jo je aapadla — Avstrija, NemSija in Bolgarija, vse tri države pa aiso imenovane v pogodbi. Za to pa ostaae aepristrar.ska. Pač pa dovoljuje, da prihajujo iz Soluaa 6ez grSko zemljo francoske in angleške čete v Srbijo. Za aas ia Bolgare pa je veadar tudi že s tem dosti pomagano, da se Grčija ae adeleži vojske ob'atrani aafeih aovražaikov- CilJ zavezniSkili armad v Srbljl. Vojaški strokovnjaki povdarjajo popolno vzajcmnost avstrijskih, aemških in bolgarskih armad. In zlasti se bolgarska vojska ne sine smatrati kot aeknj posebnega, temveč le kot del balkanske vojae sile a,\ strijske in nemške države, ki je podrejen sknpneiDii vrhovnemu vodstvu ter' ima proste roke le glede izpeljave vrhovnih povelj.. Glai\rao bojišče nove ogromne ofenzive bo doliaa Moravo ia Nišave, torej da ge pridobi želazniška zveza Smedorevo—Sofija, kar je zaskraja glavni cilj' zavezniškili armad. Seiveda pa morajo biti podvzetja v teh predelih v aeprestaaem skladu i dogodki v Poduaavlju ter v guraadiji ter z onimi v Ma6vi aa eai strani ia-rv dolini Timoka in Vlasiae na drugi strani. Tfdovratni odpor Srbov v belgrajs^kera okolišn kaže, da se trudi srbsko armadao vodstvo, prenesti težiS5e ttoja na obdonavsko črto. Dosedaj se Srbom to aikakor ai posrefcilo; obupali pa še očividno aiso, ker se aadejajo, da jira izdataa pomoč četverosporazuma omogoči iavesti njihove vojae aafirte« . . . Bolgai*skQ-Hi*bsko obm€]no ozeml|e. Ozamlje, na katereia se bodo odigravali krvavi boji med Srbi ia Bolgari, je po sodbi veščakov enc najtež4ia ozomeli za vojevanje. Ozemlje obsega izhodno Srbijo, t. j. ozeinlje, izhoduo od srbske Morave, ia reko Tetova do zareze Demir Kapu—Strumiea, dotok Strume je že v zapadni Bolgariji, na scveru omejuje ozemljo Donava. Ozemlje je posebno gcrategg zaažaja. 2e izhodno-srbsko gorovje južno Donave je jako težko. Srednje gorovje s Stolom je yisoko 1195 metrov, severao tečejo razsežni izrastlci, obkolju-joc aeprodiren gozd. Gorovje padaiproti Timoku počasi, gorovje v sredi k spodnji Moravl se znižuje v rodovitnc m;Jo pogorje. Zlasti kraji okoli Negotiaa in Kotlina pri Zaječaru sa jako obljuldeni • in rodovitai. Rtanj planiaa tvori izdatae ovire radi gostega gozdovjla, skupina Leskovik je težko prehodna. V tem prostoru so se že začeli • boji. Sploh jo srbsko-toolgarsko obraejno ozemlje večiaoma težko preaodno, malo je potov, omeniti je tudi močvirje Vlasine, Jugoizhodno bojišče je 7 km široka kotlina Kalkaadela, tudi Tetovo im«novaaa, in visoka planota Kumtanovo, kjer je bila leta 19-12 odločilna bitka med Tiurki in Srbi. Planot-a vodi v ozemlje Vardarja. Jaižno je Ovčje polje, kjer so bili v balkanski vojai tudi večji boji. Oaostran se razteza jugo-zapadna Bolgarija. Kotliaa je, obkoljeaa od visokego. gorovja, ob robu težko dostopnr> planicsko gorovje s precejšnjimi viSinami. Severo-zapadiio zaključuje ozemljo že oinonjeno bolgarskosrbsko obmejno ozemlje z izrastki, zvezanimi s sedlom Dragomlanora. Južno-zapadni del tvori Osogovska planina, severno Bregalnice. Najvažnejši kraji so u^jeni: JMegotin, Zaječar, Kajaževac, Pirot, Niš in Skoplje; na bolgarski strani: Sofija, tabor r okopi 30 km obsega, Kula, Bjelogradčib, Slivmoa, ki tukaj obvlaidujejo vse kraje, kjer bi mogli Srbi udreti v Eolgarijo. Bolgarska boina črta. Francoski list »Progres" poroSa iz Niša: Bolgarska ofenziva se je pričela ob bolgarski meji aa bojni firti, dolgi najmanj 250 km. Bojna črta se pričenja na sevem v dolini reke Timok, sledi nato železnici Dohava—Pirot, se dotakae piro&kega ozemlja, se bliža nato 6rti NiS—Skoplje in se vrae k prejšnji macedonski meji aazaj. Od tam teče bolgarslra bojna črta dalje proti jugu do ozeml;a reke Strumice. Radujevac zavzet. Listu ,JAz Est" se poroča iz Bukarežte: Po poročdlih vŁ Turn-Severina, so bolgarske 6ete zavzele srbsko mesto Radujevac, ki leži ob srbsko-bolgarski meji ob reki Doaavi. Ka je ziypustilo dae 15. oktobra nevojažko prebivalshro mesto, so je začeli Bolgari takoj obstreljevati, Obstreljevanje je bilo hudo ia je prizadjalo mestu veliko gkode. Dne 16. oktobra so ukorakale bolgarske 6ete v Radujevac. Nevojaško prebivalstvo je zbežalo v Krujo. Ob doaavski Crti se razvijajo boji za Bolgare zelo agoilno. Pri Negotinu se bijejo huidi boji, ki trajajo tudi po aoči. Bolgarska artilerija strelja izborao. Srbska baterl|a se udala Bolgaroni. BeroJinska brzojavna poročevalnica je dobila iz Sofije poročilo, da je pri Doligradčiku srbska baferija prekora^ila bolgargko mejo. Baterija se je po kratkem boju udala Bolgarom. Boii pri Valandovem in Strtunlcl. Kakor se poroča iz Soluna, je vsled dohoda novih angleško-Iraacoskih 5et boj med Srbi ia bolgarskimi čefaškimi oddelld med Vaiandovera jjia Srbs^kem) ia Strumico (aa Bolgarskem), kl se je dne 1C. oktobra prekinil, zopet zaova pričel. Bolgari so dobili aovih oja&eaj ia sicer redaih vojaSkih 6et ia artilerijo. Boji med Valajidoveiu ia S^nimico so z vso srditostjo nadaljujejo. Na bolgarski strani so tfaje u-, deležuje tch bojev aad 40.000 niož, ki so izborao oiboroženi. Bolgarske prlprave ob morju. List hrVosgische Zeitung" poroča iz Sofije: Ob bolgarski obali v Egejskem ia Crnem morju se pridno polagajo mine, svetilniko pa zaporcdoraa ugašajo. — Isti list je dobil sledečo pbročilo iz Ženeve: Vhod ladij v bolgarsko pristanigče Deddaigač v Egejskem mnrju je mogoS le s pomoSjo posebaih bolgarskih ladiiskih vodnikov. Z uradne strani se sedaj prizaava. da so v pristanišfiu Varna v Cruera morju, aahajajo nemški podmorski čolni. ZmeSniave v So1oji0. Francoski in angleški listi zatrjajejo, aa se vrši izkrcanje čotverozveznih 5et v Solunu nemoteno naproj in da so prvi transporti že dospeli v NiS. — Nemški listi pa aasprotao poročajo, da vlada v Solunu vedno večja zmešajava in da je traagport 6etverozveznih 5et v Srbijo ustavljen. Kaj je res, n« vemo. GrSka je izročila; že fretji ugovor proti aadaljnjemn izkrcavanju ter tudi ao5e več da.ti želozniŠkih vagonov na razpolago. Itallja ln Balkan. V fraacoski ia angleški državai zbornici so miaistri zatrjevali, da bo tudi Italija gla aa Balkaa pomagiajt. Mogo6e, da je to le stra^ilo za GrSijo, da bi se pridružila četverosporazumu. Kadar pa bo Itahja zarea gla s svojimi četami aa Balkan, bo to znamenje, da je Grčija popolnoma na aagi straai. KaJ bo z Grfiljo? Iz Soiije poročajo: Bolgarsko časopisje sodi, da GrŠka v( nobenera slučaju ae bo, aa.stopila proti Bolgariji. Listi menijo, da bo Grška za eakrat ge dakar la; kjadar pa dospejo bolgarske čete do Niša, bodo Grki zasedli solunsko železaico ter prodrli v, Albaaijo, kjer lahko svoje ozemlje Se poveCajo. Med rrško ln bolgarsko vlado se vršijo pogajaaja, ki aaj imajo ta uspeh, da poda Bolgarija primerna jamstva, da bo v vsak;eia sluSaju varovala sedanje grško posestao staaje. Angllja In Franciia napovedali BolgarJil vojsko. Anqlija ia Fraacijaj sta napovtedali Bolgariji vojsko. Sedaj iraamo 23 vojskinih aapofvedii aa sveta. Rusija, Italija, Crnagora ia Belgija Še aiso napovedale Bolgariji vojske. Obupno .st-rinJH 8rbije Ifalijaaski list ..Sooolo" je dobil iz Niša porofiilo: Nepotrebno je, da se varamo glede Srbije. Srbi bodo podlegli, ako zavezniki ae pošljejo aaglo pomo6i. N.emogoče je, popisati z otožaostjo me&aa strah tega ljudstva. TrepetajoCe pričalniie vse pomoči, vseh o6i in žel'e 90 obrnjeae aa ceste, ki vodijo iz Soluaa, toda zavezaiških 5et še ai . . . SrbsKi pi-esioLonasledaik skoro ujet.. Iz Bukarešte se poroča: Ko so avstrijsko-aemške 6ete zavzele Belgrad, ai veliko maajkalo, da ni prišel srbski prestolonasledaik Alekgaader v avsfcrijsko ujetni&tvo. V zadniem hipu se mu je posrečilo uteči. Srbi so Wranili s skrajao srditostjo svoje glavao mesto ia prestolonaslednik je poveljeval ia vstrajal do zadnje miaute v raestu. Sele ko so udrle avstrijske 6ete v aotranje mesto, je začel misliti aa beg ia koniaj 10 miaut, ko so ukorakale prve 6ete v mesto, je zapustil prestoloaasledaik v spremstvu aekega aagleškega stotnika mesta ia utekel aevaraostl. Več Sastaikov ajogovega štaba, ki so poveljevaii srbskim četam ob Doaavi, se ai moglo ve5 regiti. Sk»ro vsi so bili ajeti, le aekaj jih je padlo. Bolgarskl prlnci v vojni. Bolcarski prestolonasledaik stotaik priac Boris je prideljea k štabu generajlisima Jekova. Poročaik priac Ciril je imeaovaa ordoaaačnim oficirjem pri gtabu druge armade. BolgarsM prcstolonaslednlk Boris. Iz Soiije se poro^a: Bolgarski prestoloaa^lfidaik priac Boris se je zadaje dai aeaavadno veliko posvetoval z miaistrskim predsedaikom, z geaeralisimom ia dragiaa vodilaimi osebami. Bolgarski prestoiOiiaalediiik: se je na ta način dodobra seza'«.ail z bolgarskn politiko ia splošao je razširjeao mnenje, da bo priac Boris v pričetem velikem narodaem boju ge igral veliko ulogo. Priac Boris je aečak aaSe prestolonasleidaice nadvojvodiaje CHe. Prvra žeaa carja Ferdinandovaje bila hči vojvode Roberta parmskega, sestra nadvojvodinje Cite. Boris je bil katolišfko krščea. Toda iz dinastičnih ozirov je smatral oče za umestao, da je pozneje pustil siaa prestopiti k pravoslavju. Leoaa XIII." je ta odpad hudo zadel. Tudi car Ferdiaand je bil vsled tega izobčoa iz katoliške cerkve. A prizadeval si je, da bi vzdržal z Vatikjaaom. prejgaje dobro razmerje, Kmalu po onem flogodlai je potoval v Rim, kia bi beonu XIII. razložil vzroke svojega postopanja. Car Ferdinand je prišel nepoznano v Rim ter še bil isti da,a sprejet v Vatikaau. Se isti daa je tudi odpotoval. Sprejem ni bil tak, kaktoršaega si _je želel. Za to tudi par let pozneje, ko je prišel kralja Humberta obiskat, ni šel v Vatikaa. Pod Leoaom XIII. je ostalo razmerje med Solijo ia Vatikanom -— trajno hladno. &e le zadnja leta pod vlado Pija X. in Benedikta XV. se je začelo zopet občevaaje med Sofijo in Vatikanom. Car Ferdinaad se je med tera drugikrat ožeail s protestantsko princezinjo Eleoaoro iz ReaBa. Najprej se je dal poročiti po protesfanfskem obredu, potem je dosegel, da je bil poročea tudi v katoliSki cerkvi. Gotovo so morale biti poprej vse ovire odstranjcne, predno se je to moglo zgoditi. Govori se celo, da se je car Fordiaaad popolnoma spravil z Va.tikanoin, odlrar je z/a,vlaidal Beaedikt XV. Vranje, Knj&žev&c, Zaje&ar ˇ bolgarskih rokah. Pur&t ln N«g»tte frtd p&deem. .ftlajnovejšo poročilo.} Vranje. mest« «b ielcenici is Soluns v Niš je savzetc S tem je železnica, po kateri bi naj Srbi uobivali pomoč iz Soiuna, delttna v bolgarskih rokah. Ztječar so zafzf.ii Bolgari po 24umem, zelo hudem boju. S«Tem» od Z«j«Carja. tudi eb žeieznic1 Niš-Negotin, so zavzeli Boigari Koprivmco. Tudi Knjaževac je v bolgarskih rokah. Btlgarske čete b# s« obrnile ia Knjaževca proti N?3u ter zav zele kraj Pokor. Z velikim razmafcom se je vrgla, armada gene mla Bojadjeva prot'. N^goiinu. Tadi mesto Pirt>! stoji pred padcem. Italija napovedala Bolgariji vojsko. (NaJnovsjSe poroSilo.) Rini9k8 ,,Agcnzia Stcfani" poroča: Ker je zaCel?. Bolgarija s sovrašnostmi proti Srfeiji na ta način, da se je zvezala s sovražnicami Italije in je zafiela se bojevati z zaveznic&mi Italije, se je izjavil* italijanska vlada na povelje kralja, da se nahaja Italija z BoJgarijo v vojnera staoju. jBvsfpijslio-sriistio bujišče. PoložaJ 20. oktobra. Vojska proti Srbiji ugodno napreduje. , M a 5 v a, srbisko ozemlje med Drino in Savo, je večinoma v našLb. rokah. Mesto Obrenovao je po dolgotrajnih bojiii padel. Zavzeli smo tudi gorovje < jugoizhodno ocl Obrenovca. Južno od Belgradaj so na&e čete že prodrlfi do Vraniča, Ripanja in Gročke. Po dolini Ralje je dosežena zveza med naSimi Setaini, ki prodirajo 17. Belgrada, in m«d nfimškimi četami, ki prodirajo po dolini Morave. Ripanj leži 20 km južno od Belgrada, Gročka 25 lon jugoizhodno od Belgrada. Nemške Cete so v Moravski dolini prodrle južno kaJrih 15 km, jugoizhodno preko Pasarovca okoli 25 kxru Nemške 6ete, ki prodirajo jugoizhodno od Pa&arovca, bodo menda še najprej dosegle zvezo z bolgarskimi. ftetaini, ki prodira.jo preko TimoŠke doliae (Negotin—Niš). Položaj' srbske annajde je obupen. Nikjer se no morejo držaii Odkar so Bolgari zavzeli Vranje in e tem pretrgali Srbom železniško zvszo s Solunom, jim tudi pomoČ Francozov in Angležev ne more nič po magati. Vrhutcga so srbsbe čete iužno od Vranja odtrgane od feet, severno od Vranja. Tudi zveza Srbov z Rusi j o Donavi je ustavljena, Samo s Crnogoro še imajo zvezo, ta pa sama rabi pomoči. Kako j[e blla vzeta gora Avala. Po krvavem zavzetju Belgrada in ko so bile izpraznjene viSine ju-žno od mesta, so Srbi mislili, da se bodo laliko na gori Avala močno branili. Gora je tvorila tretjo obrambno črto. Utrjevali so jo več mescev. Zgradbe iz betona so se raatezale na gori v 3— 4 vrstah ena na drugo. Žične ograje, jame, mine so tTOrilo skoraj nepremagljive ovire. A vse ni nič pomagaJo. Z drznim, velikopoteznim napadom sfa nižjeavstriskja polkn Sev. 4& in 84 udrla s severa v postojaiiko Avala in sta vzela vrh štev. 515. Z zahoda so v^ele nemške čete glavni grebten. Srbi, ki jim je bilo zopef zapovcdano, nag se drže do zadnjega moža in kd so imeli pripravl>ne močne rezerve, so se borili z obupno trdovratnostjo. Bili so se boji z bajoneti, ki spaiiajo raed najdivjejše, kar jih je videla sedanja vojska. Naši vojaki so vdrli v \r'''¦'. Tstočasno so nasko^ile avstrijske ftete postojaake na Velikem Kamnu in pri višini Pasnl.ii§te, ki je tudi mofinn utrjen. V postojariki Paisutjište so biili vsi Srbi pobiti, ali pa ranjeni. Neranjen ni bil nihče ujet. Srbija prosila za niir. Bolgarski 'i-li poročajo: Par tednov pred novo veliko avstrijsko-nemško ofenzivo se je Srbija obrnila na Dmiaj s prošnjo, naj bi se sklenil poseben rair. Od avstrijske in nemške strani pa se je odgovorilo Srbiji, da je mir mogoft le na sledečem temelju: Srbija naj odsfopi Bolgariji brezpogo.jno in tako.i celo Macedonijo, sklene zvezo z osrednjima velesilam.;. kateri ji garant;ratn, da dobi Srbija dohod na JarV ransko morje. Srbijn, ni teh ponudb sprejela in A\strija in Nemftija s^a na to pričeli z olenzivo. Zaflnje dnev« 5ujemo o ljutejgih italijansldh nrpa^ih v tolminskera gorovju. kakior tujdi ob Dobordol- ski plaiioti, Dasi so vsi taki napad/ odbiti in sicer: kolikor so hujši napadi, toliko huj&a je obramba, in uspeh vodno isti: Italijani odbiti. Vendar vstrajajo pri svojem napadanju, kakor d,i bi'hoteli na vsak na^in dcseči kak velik uspeh,' okoli Tolmina, okoli Dobordola, vrha Sv. Mihaiela. e© pred n&gtop o m z i m e. Zadnji časi so za to, radi toga 90 njihova prizadevanja vedno vefija in vojaške pripombc k ^orotfilom generalnega štaba, ki jih priobčujGjo duaajski \n gražki listi, izz^nevajo v trditev, da Italijaui pripravljajo ob primorski fronti novo ofenzivo. ki iraa prinesti Italijanom uspehe, ob kfeterih bodc potom mogli živeti bol] mirno po zimi.'Kak bo v resnici uspeh nnvo of*azive, ako res pride do nje. si po dosedanjih dogodkih lahk» mislimo že danes. Junaski 87. pespolk. Zo zadnjifi sino poročali, da jc bil naš 87. peš polk uradno polivaljen zaradi svojega jun^agtva n;južnera trojišfiu. Sedaj se poroča o tem juna^tvu i/. vojnega časnikarskega stana z diie 17. oktobra natančneje: Kakor dne 9, avgusta pri Crnelioajii pod nadporoftnikom t se je ob napadih na Kraški visoki planoti dne 14. oktobra zopet odlikovala oi peSp llra štev. 87 stotnija nadporo^nika i tfa- tal i; ;-. ki mu povel^uje roajor N!adporo6ni!: jf n. ;izil, da je naša arti!("-rija priredila vrzeli v sovraini 6rti. Vojaki in 6ast siki, ki radi napadajo, sc bili veaeli. Nadporočnilv x je na 5elu- svojt: stotnije vzel z • naskokom vrh kajnnolonia. Sovražnil, je to zapazil in jo izvedel z dvema stotnijama in z en(-, strojno puško protinapad. Naši junaiki so planili n;; ttvakrat raočnejSega Italijana, iztrgali so equ strojnn puško, ujeli veliko Italijanov, ostale pa zapodili. Ko so naše tehnične čete položila v celo italijansko postojanko veliko rain, so se nagi v varstvu teme umaknili. Ob sijajnem naskoku je imela stotnija le lahko ranjence. Italijanski 80.5 cm topovi. Miško pise: Zavratni Lah poizku&a. na vse mogoče načinc napraviti si j>ot do Trsta. Pred nekoliko časom je dal pripeljati daleč zadaj za svoje postojanke velik top z neke bojne ladje; top ima kaliber 30.5 cm. Omenim naj, da je pred liiašo 6rto posta^ienih nebroj sovražnžnih baterij, a kaj se brigamo mi za,nje! Komaj otvori katera ogenj, jo že obložimo od vseh etrani s Srapneli in graiiatami raznih kalibrov. Vse te sovražne baterije stoje pred nami brez mofti; ko se ganejo, že morajo umolkniti. Lahi so si tedaj izmislili drugo,. Da bi nas premagali, so postavili pred nas omenjeni ladijski top. Streljajo ž n,jini le poredko, kor tak top n« vzdrži veliko strelov; po par sto strelih postane po navadi že neraben. Občudoval sem kroglo te po&asti. Clovieku pri pogledu na njo postane kar tesno pri srcu. Krogla je iz jekla, kakor sploh krogle od topov z bojnib ladij. Visoka je 1.20 m, zelo špičasta in tehta 380 kg. Neda.vno so Lahi neko popoldne izstrelili 15 iakih-le krogel. Sest jih pa ni eksplodiralo. Med temi Sestimi je ena uganjala zanimive burbe; priletela je v hrib, se malo zarila v tla, odskoCila kaJdli 2,00 m, padla na zeraljo in se še tamkaj neštetokrat prekucnila. — Bučanje in žvižganje takih krogel pretreae človeku kosti. Slučajno sem bil navzoč, ko so omenjeno kroglo operirali in jo potem odposlali v muzej na Dunaj. Najprej je spreten saper vzel \x njenega dna takdzvani užigalec, ki je bil nekoliko pokvarjen in zato krogla ni eksplodirala. Nato so pa pobrali iz nje okoli 40 kg ekrazita. Vsak lahko sam presodi, kako stražna je moč take krogle, kadar eMplodira. Ko so j>ad-aie krogle več kakor tisoč metrov od nas, sem že raislil, da se bode hrib pogreznil. Po zraku pritfuči kot bi se lokomotiva pridrsala, ko eksplodira, zažene tu pri nas v gorovju kot glave debele skale po več sto metrov naokoli. Zanimalo Wo marsikoga izvedeti, kako daleč li oni laški top nese. Izrafiunali smo natanko, da strelja do nas \2V% km daleč, parkrat je pa letela krtogla hez nas v ozadje in izmerili smo, da je napravilapot 16 km. Za prvo razdaljo je potrebovala 43 sekund, da je priletela na mesto. Grozno je, če se pomisli, da taka velika teža v kratkem ftasu toliko ldlometrov daleč zleti. Rlazveseljivo je pa to, da omenjeni orjak dosedaj ni napraivii nam skoro nobene škode. Prvi strol navadno ne zadene, preden pa drugi prileti, smo že vsi dobro zavarovani na svojih mestib v zemlji. Tako tudi ta top izdajteJskemu Lahu ne bo prinesel zaželjenega uspeba. En lep uspeh mu pač donaša, ta iiarare?5, da težke in drage kroufle naglo praznijo njegove žepe. Naši topovi čvrsto *>ljutej.o jeklo nad iialijansko 7. io«o. Sovražniki besne, kor ne vedo, kaj bi seda) •<i6eli. Dobro si bodo zapomnili avstrijske topnifiarje, ' i im spredaj razrivajo strelne jarke, zadaj pa polnijo pokopališfia. Na§i topovi delujejo kot pr\i dan in toči;o iz|>olnjujejo svojo nalogo Na patrulji. Cetovodja Boraan Bsnili nam piie dna U. oktobra z italijalnskega bojiSfto: Gotovo bbste s \ieselj«m sprejeli za čitatelje Ba,6ega ^Slovenskega fiospodajija'' maihno porofiilce k južuega Lojišča. Ko som pred dnevi ^epel, kakor ja»beo v svoji liikaji (hudomu&ni tovtarig je Dbesil nanio deskico z napipom: Pozor, liud jpea!, v vseJa mo©> čih jezikih), in opazo-val, kako Lah & fos»biiim v«aeIjem in vnemo pošilja svcje šrapnele na sivo skalovi« Doberdolske gorsko pfe,note, seveda dosledno tje, koder aikogar r.i, zažujera, da-aie nekilo kliSe. Kmaln izvem, aa ir» želi stotnik, poveljnik naš«ga bataljoira. Zaslutil sem seveda: Pairulja! Nisera se miotil. V duhu ^em videl tisti strmi breg in vse njegovo luknje in skale in temno uoč. Poleg vsega nektoJiko bolahav, z&span itd. Ko pa stojim pred svojim puv,eljElkom, se mi zdi, rta me je vse minilo. Vnra&a :ne ljjbeznjivo, čo liočem fjonoči na patruljo. Odikrito moram priznati, da mi }Q tako vprafeanje ukaz, kar ecm tudi stotniku povedal. Povedal mi je rfalogo in označil vse meni 'dodeliens patrulje. Ko napoči noč, a/iijo na ]>ot! S takira i azpoloženjem bi doma n© prišel v pisarno, posetiti bi me moral zdravnik. A t u ž i v i grce, avstrijskjc-slo^ensko srce, ki zataji bolno telolj Ne morem vaJu poivisali groznega brega, ki nas loči od sovražnega soseda. Po najpornem plezanju nizdol dospemo po preteku dveh ur v dolino, iz katere se po!a.goina d\iguje sovražni griž z dobro utrjeno pbstojanko na grebenu. Kakor tat se plazim z odbr&no peSČiuo mož proti cilju, Pot nas vodi ako!zi gost gord, katerega slednje deblo lahko krije morilno cev. Temiia nofi. a zvezde se smejijo takD bajno lepo, kot bi hotele klicati mladim srccm: ^Pogum! Napirej!" GozdiS je preiskan. Sovražna predstraža pošlje dva strela, katerih mrzli jek se zgubi med skalami! Cakamo. Kakjor da 6akam povelja od zvezdic, surov vojak od teh nežnih lučk, nebote dvignem oči plroti nebu, ki žari jaisneje. Naprej -vodi pot rfcozi dolgo njivo. kjer stoji visoka koruza. Na planoti smo. Nevzdržno se plazimo na trebuhu niaproj, kar naenkrat opazimo suinljivo gibanje pred nami. Sepeiajo leti od ust do nst povelj« za salvo % ročiiimi graiiatami. Vrgli smo jih kakih 12 naenkrat, učinek je bH grozen. Iz prasketa^ija granat začujemo krik brez življenja: j,,Avanti ragazzi!" (Naprej otroci!) Bil je izpit glas brez življenja, a vsekako ljubeznjiv. Naše mišioe se se napele, krčevito so roke držalt svoje puške. C&kali smo, par trenotkov, ko zazremo sreiii brega sovražno patruljo. Dve, tri salve na cilj, nei:>opisno vam refiem! Iz zmešnjave se 8uje krik: ,,Avanti porchi!" j(Naprej svinje!) .Bil j« isti ljubeznjhi glas kot oni: ,,Avanti ragazzii" Le kamenje je še ropotalo, ,,porclii" so zbežali po bregu, da se je kar kraSka sklala kresala pod nogami ^gnor tenente" (poročnik) pa je bežal za svojimi ^ragazzi." Cakali sruo dolga, a zaman. — .Tako živimo tubaj! Ko dokonfiujem to porofiilo, se i^epenCi nad nami laSki oroplan. Opazujemo ga, kako se sunkomaugiba sigurnim strelom naSih topov. A ne dolgo iu ta drzni letaleo, ki je pred kratkim metal bombe nad K.? pade smrtno zadet na naSo zemljo. Domoljubne pozdrav©! Bog ga bo kaznoval. Josip B a u m a n, vojaki domaCegai peiSpolka, doma iz Rač, piše dne 1. oktobra svojim starišem z italijanskega bojišča: Včoraj nas je sovražna artilerija grozuo Orbstreljevala. Ni Wlo sekunde, da ne M razpočila sovražna granajta. Po 30 granat je paidlo samo na eno mesto in to v širini neka-terih kvadrainih ^netrov. Itaiiran nam je porušdl zidovje, a mi smo si po nofil druge napravili. Za kamnitim zidom pa je nepreinagljiv živ zid hrabrih štajerskih Slovencev. ItalijansM avojati je samo preko naših trupel odprta pot tu 6ez bregove bistre Soče tje v lepo naSo Slovenijo. Da, res: Po širnem svetu znano je, da dorao^ina naša krasna je, To ve dobro tud' iTaljan, slo^nsko hofie vzet ravan, Izdajalsko nas napatiel je, prisego on prelomil jo. Tam na bregovih bistre Soče^ stale sc slovenske kofie. Vse to je Lah požgal, ^ato $ra Bog bo kaznoval. Za domovino do zadnjega moža. Z italijanskega bojiš^a se nam piSe: Srčne pozdrave pc^iljaiTio slover.sid fantje in možje iz Julijskih Alp vsom domaftira, prijateljem in znancem. Imamo se jako dobro. Mi saporji zapietaioo polentarja z žico, kakor stari lonec. Polento mu tudi včasih s=kuhamo ter mu jo osolimo s »»viDčenkami In nnS debeli strio (30.5 cm možnM) mu jo po vrhu ge zabeli. Marsikateri Lah se opcče lako, da je no bode nikdar ye<5 okusil. Saj drugega ni jzdajica vredna. Vi domači, kateri tudi občutite gorje vojno, si bodite v svesti, da so vrneioo domov kot zmagovalci, ovien6ani z lovorjevim vencem Casti in slave, M i h o 6 emo bruniti našo domafio gnidoSozai n j e g a m o ž a. Dekleta in žene nam bodo prihajal« nasproti s Ropki cvetlic, tako si že prcdstavljamo sedaj našo vrnitev. Konec ni veft daleč, saj polentar mora po zimi zmrzniti v ffih krajili, Bodite mim veii zdravil — Cetovodja Edmund Gregorčič, desetnik T. Ce^k, poddesetnik Anton Petarc in saper 3. Pabor. Vf Anton Janez D v o r š a k iz Rogoze pri Hočah piše svojim starišem: Dne 18. sept. sem bil v veliki smrtni nevarnosti. Polentar je namreč po noči iz zrakoplova tukaj metal bombe. Jedna je ravno za en rneter pred menoj padla na tla in ob zidu razpočila. Vse je na cirobne kosce raztrgalo okoli mene. Toda jaz sem ostal zdrav in nepoškodov/an. Drugi dan sem si clotično mesto iiatančno ogledal, kjer je bomba eksplojdiraJa. Spoznal sera očitno, da je bil to le čudež, da sem še ostal pri življeu.u. Na drobne kosce bi me lahko bilo raztrgalo. Večkrat sem slišal, kako je bil že marsikdo čudežno obvarovan, ali jaz niserti mogel prav verjeti. Toda sedaj, ko sem sam to skugil,* pa sem popolnoma prepričan, kako Bog obvaruje človeka, ki se njemu priporoča. Povsod, kadar mi je bilo le mogofie, sem obiskal oerkve in se udeležil svete maše, ter se Bogu, Mariji in angelju varihu priporočal. 0inemm še, da sem bil par dni pred to smrtno nevarnostjo pri spovedi in obenem prejel gv. obhajilo. Ne morem vam popisat, kako mi je bilo lahko pri srou, ker sem bil bolj pripravljen, kajti v takem slučaju bi »e nikakor ne mogel pripravit na amrt. Prosim vas, ijuUi stariši, plačajte sv, mado v zahvalo za mojo oiitno reSitev. SprejmiU moj« sr&i« poridpav«! Marija z^Sčitniea naš*h vojakov Ivon P e 6 n i k, bivši 61an Orla iz Zakota pri Brežioah, atdaj pri daželrtih. striloih, pigft % italijantkega bojišča: i^ajveselejše, kar vam morem porofiati, jp, da mcq še bvola Bogu edmv in nepoSkodtvan. Tej moji pr^veliki sreči se imam zahvaliti edino le ljubi Matori božji in presv. Srou jezusovemu; kajti neštetokm sem ž.e zrl smrti v oči. A Marija me je vedoo varovnia,, zrato jo pa ne pozabim ter se ji Se vedno nadalje priporočam. — Sest tednov sem bil na severnem bojišču in bil v dveh bojih, a sem bil hvala Bog i nepoškod,ovan. — Potem gmo se peljali na Primorsko v bližino Gorice. Tukaj smo bili tako sreSni, da smo so smeli večkrat udeležiti sv. maše in prejeli smo tucti »v. zakramente. Nepopisno veselje je takral zaigralo t mojem srcu. Zajol sera iz tega navo mofi in nov pogum. Polentar si je tukaj po skalovju razbijal svojo butico ter sipal grauate in Srapnele na nag, a mi slovenski fantje smo staii neustraSeni ter se tudi nismo uklonili temu zahrbtnemn sovTažniku. MarsiJai] hudegs je prišlo nad nas, a zaupal sera vedno v Boga in Marijo. — Dne 21. avgusta i« eopet priglo poTelje, da seio se moiali ločiti od Primorskega. PrepeIjali smo se čez LiuiTfl.jano—'Jesenioe—Celovec na Tirolsko do TrMenta. Tu smo dobili novo obleko in potem odrinili na vigoke, bele, Urolske snežnike, kjer ti» že zdaj vedno nahajam. Tukaj je Ze taka zima kot pri vas mesoa januarja. Snega je že prav na dobelo, ¦irrio, da škriplje pod nogami, r ml, slovanski fnnt}e, Bmo vedno vesolega srca ter si včasih kako nar«v ino Eapojemo. Dal Bog že skoraj k»aeo nesreGnivojoi ter nam podeli zmago in mir, po katerem vsi tako !inep6iiimo! Siuešna dogoflba. Slov«ns*K rojat piS« z italij,anstegei bojiBia: Ko je prvi sneg zapadel po 'Alpah, piše Jože hitro domov svoji Rezi: Draga Reza! Prosim te, pofflji mi moje naj3.ebelejše spodnje hla6«, ker tukaj jc že zelo mrzlo. — Reza pa, ker ima *alda Jožeta, napravi zattoj in ga neso na p.ošto. Ali smola! PoStni uradnik vrže na tehtnico Jožetovo spodnje hlače, l;i glej, imele so nad 35 dkg. Na vojno pošlo'pa se ne prevzama ve6 od omenjena teže v enem zavoju. Brihtr\n Reza si hitro dornisli, teče domov, vzame škarje, prepara' Jožetove hlaSe po Bivu ter Dapravi iiva zavito, t. j. v vsak zavitek dene po eno hlaSnico. Urnih krač jo mahne Reza zopet na pošto. Slo je. Cez par dni prinese naš ordonanc ; zavitek. Jože hitro odpre zavitek, in glej, samo ona hlafinical Dru.jopa^o 8aka idandanes, Jasno je bilo, da ae je en zavoj izgubil, kar se pa5' lahko dogodi sedaj v vojneru času, "cor ,ie velilr noštni promet. Drug-ega mti ni knzalo, kakor da si je eno hlafinico oblekel, da ima vaaj odo nogo gorko, v drugo ga pa zebe . . . Awtri]5te-r!!s!ra W\\m. Naše čete na Ruskem in v izhodni Galiciji so dobro zakopane, Le kjer je treba bolj varnih in lažje branjenih poatojank, so raavijejc raanjši a vroči spopadi z nasprotnikom. Tako se pri vseh tojih iz zakopov nepreuehoma izbol,'šu|e fronta. Le Nemci na sovornom Ruskern raed Dvlnskim in Rigo še o<5iviuro nn mislijo preziraiti v svojih dosedanjih strolskih jarkih, amjiak šo nekoliko prodira.ti. Mod Dvinskim in Riga se vrfle vftiji, grditi hoji. J^f r r - -1 q! : • <r o n ^ r ft 1 P \ v ¦• p i • ¦ • 0 &esi«rtlu Puh^t t&* g. 8-. Loniarič »$\o- •Rattjo btvrem v J^l#v.0 nnfi«) o genernfu "Pnhalf». Dobre t;0'i4nan» rdfl&ne te^* «dli?^eg« hrvaaae- ga junaka in tudi njega sa»mega. Zato naj popravim podatluo, ki ste jih na,vedli o njem po hrvaških listih. GeneraJ Puhalo je doma iz male vasi Brlog, 13> kra od Otočca v Liki. Nj,egova rojstna hiša -- majhna in prijazna, prizemna hišica z HŠajbnim vrtom — ložiol) glavni oesti Ogulin—Otočac—Gospid Ko 30 general Puhalo pred kakimi 15 leti dobil plemsf.o, se je nazval pl. Brlog, oziroma po francosko ^le Brlog" — ravno tako, ka.kor si je tudi general Bc.roevič privzel plemiški priimek od svoje i^ojstae vasico Bojna — de ali pl. Bojna. Vas Bojnia je na hrvaSko-bosangki meji, nedaleč od Kladuše in Bužima. Iz B-ižimajebii zopet sla.vni hrvaški bar groi Josip JelaSič do Bnžim. Sploh so naši slavni vojskovodje skoro saani ateri graničarji, to se pravi potomci nekdarsjih junaški]i graničarjev. In vedno so si za v vojaški službi pridobljeno plemst\ro jeraali plemiški priiinek po svoji rojstni vasi, po kakera domaičem hribu ali pa po k»aJ<i utrjeni kuli, ki je v turških |Jasih služila za brambo vojaške granic«. Dostavljam naj Še, da je o6e generala Puhalu bil v Brlogu rojen; udeležil se jo vojen letfa 1859 in 1806 v Italiji ter &el v pokoj kot poročnik ližko-Oitogkega polka. Ob Puhalovi SOletnici ga jo cesar iz posebne milogti imenoval za nadporoSnika. Sin je bil mied tem že general in poveljnik višje štaboo Solo na Dunaju. Da-li oče Puhalo še živi, ne vem; p^red petimi leti ;e še živel. Cc živi, mora biti sta?ček že nad 90 let, Moi piše B^cvji ženi vi (-i^licj(j*s. Crnovojnik Anton Mithaus piSo a dne 27. &*Y>\. svoji ženi is severnega ffojišč«: Preljuba moja ženal Spet ti pišem eno pismo. Bil bi fi že rad poprej pisal, pa nisern iaiel papirja pri sebi, ker tukaj se težko dobi. iTi si mi pisala, da te letos zelo ima zaradi dela, pa le potrpi, rriislim, da ne bode več tako dolgo, ko se bom mogel povrniti na svnj Ijubi domači kraj k svoji preljnbi 2eni, da born spet mogel pomagati delati. Nazna-njam ti, da smo sedaj marširali skozi celi meseo, dan za rlnevom. Sem že tako utrujen, da že komaj in komaj margiiiajn. Danes, dne 27. seitembra, sino tiilmj v eneni velikem mestu', imamo celi dan odpnčitek. Kakor sem že pred mesec dni sliSal, bo v kratkem vojska z Rissi gotova, toda vojska se še zmiraj nadaljuje. Selaj bnm žo celili osem mescev zraven v vojai. Kor §e nisem bil ranjen in ker §0 mc ni nifc zadelo, zate si mislim, da me bode še Ijubi Bog zanaprej ottvaroval ored vsako nesrečo, da se bom mogel srečen povrniti V svoji preljubi ženi in k svoji ljubi hčerkie!. T^zkaj je sedaj že prav mrzlo 7^6clo biti, je tako mrzel veter, kakor prav po zimi. Žita se je tudl prav veliko na polju za požeti, pa je že skoro vse uničeno. Krompirja je tnkaj tudi veliko, all prav debel ai, talko kakor v naSem kraju. Sadj» je tukaj prav polno. Smo si pa /e tudi nabrali polne torbe čeSplev In jabolk. Ali bi ti dobila dosti sadja slnjpaj? Te dni sn» margdrali skozi ono lepo megto, videl sem mno-goikaj, f9sar Se v svojem življenjn nisem nikdar poprsj videl. Ge nama Bog da srečno svidenje, ti bom vedel prev \elikto p<v vedati, fiesar ti vsega pisali ne morem. NEW,nanim ti tudi to-le: Danes, ko smo bili tu v mestu, setn si knpil 1 hleb kruha, a drago je eelo tukaj. za 1 hlRbec sem moral dati dv» kroni. Zplo ni je tudirftzveselilo, ko semdobil JS lov»tiskega G 0 s p 0 3 a r j a", da §a v prostib urah lahko fiitam, kako i« Sd kaj y doinačem slovanskem kraju* Vsi zopetni poizkusi FraDCOzov in Angležev, prodreti skozi nemSko fronto, niso iiaeli uspeha. — Neraci so bili sicer nekoliko nazaj potisnjeni, imeli so tudi ogrorane izgubje, toda Inknje v nemSko ironto Francozi in Angleži niso mogli naredifi. Francosko ljudstvo polagoma uvideva, da nima dovolj vojaške mo6i. Prej še so Francozi vedno upali na znaago, posebno pri sedanji ofenzivi, sedaj so vsi upi splavali po vodi. S tem raste tudi razpoložcnje za mir na — Francoskem. Na francoskam bojlšču letos nobcno novo ofenzive. Londongki list ,,,Times" izjavlja, da je sedaj 11stnvljena na francoskom bojišfiu vsaka ofenziva in se v tem letu bržfias ne bo veft nadaljevala. Uspebov offinziVe se ne sme nikakor podcenjevati, in izgube, prizadjane nemškira čotam, morajo vzbujati zadovoljst\-o, istotakn uspeh, da se je ztnanjSal v najvažnejJ*m trenutkn nemški pritisk na "Rusijo. AngleškoIrancoska o^nziva je dopnnesla dokcz, da je še cr>lo možno, z z: dostnim številom voiai^tva in niunici;e predroti takoro!co5 ne; redirljivo nemgko bojno Crto. Pa8 pa io obžnlovati, da se ni posreMlo zrahljatl c»le nemško bojne firto. Av«trija, N«m(*ya, B^firari5--*, f>amotrarevno la, <la bo svcza firstrijsicifc, 9&m& k&, bdEpaodoh 61 tenških araafl pretrpeU tfflE eedtn- njo vojsko in da se bo k vojaški zvozi pridružila tudi politična in go«pod!airska zveza. Dosedaj je bila Avstrija zvezaaa z Nemčijo in Italijo. Odsed&j bo zvezana tiuli s slovansko državo, z Bolgarijo, Slovenci se veselijo zveze našc Avstrije s slovansko Bolgarijo in pa-ičakujejo trajnega prija^ teljstva med oberaa državama. Deželni glavar kranjski, dr. Susteršifi, pišo v ,jSlovencu" bratora Bolgarom: Pozdravljeni! Skupno hofifimo izvojcviiti Veliko Bolgarijo in veliko, nad vse mojiočno habsburško raonarliiio - nelofiljivi prijateljici in zaveznici na veke, Slava Bolgarom!