8 5 54 601002U0 PR OSREDNJA KNJIŽNICA -P. 126 66001 KOPER ■ ■ VB .3SKI DNEVNIK poštnina pbčana » gotovini Aob. postaje I grupra Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 177 (9785) TRST, torek. 2. avgusta 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izliajatl v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» ® Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER VČERAJ PRISPEL V EGIPT OBNOVITEV ŽENEVSKE KONFERENCE GLAVNI NAMEN VANCEOVE MISIJE P° srečanju s Sadatom se bo ameriški državni tajnik sestal še z voditelji Libanona, Sirije, Jordanije, Saudske Arabije in Izraela • Ključno vprašanje udeležbe Palestincev na mirovnih pogajanjih .Aleksandrija — včeraj popoi- 716 je s pristankom na letališče anaklis pri Aleksandriji ameriški unanji minister Cyrus Vanče pričel °J večdnevni obisk v državah Bliž-■ Jega vzhoda. Po Egiptu naj bi dr-r*Vni tajnik ZDA obiskal še Liba-T*' Sirijo, Jordanijo in Saudsko prec| postankom v Izrae-' ko bo tamkajšnjo vlado sezna-. z izidi njegovih razgovorov z d oči imi v(Ki*telji in ji vnovič pre-P0'! ameriška stališča o »palestin-vprašanju*. .Razkorak med pogledi Washing-na in Tel Aviva o tem ključnem v?asanju za pomiritev Bližnjega v p!8' se je, kakor je ob prihodu Din P*:.Podčrtal vodja ameriške dinj; .8 da je potreben skorajšnji je t Priprav za «Beograd 2» in da leg... lydi mogoče storiti. Poljski de Sej0 . brosielski, ki je vodil 51. *“ii» ° odgovornega urn’ 'ka Nstiz.kilavih) so agenti protite skup n aretirali 20. juli ®tvi.S^Kasn0 a. k ’ 80 aretirali tuni nje-MeC.°.rata Mai-ca ki je pra ■ Hm H ;,u.revije. Agenti so tud; za arhiv. Hfed jstv. dveiiii! letoma je turinsko oii^.dhaz^0^0 proti rev'j' s 'dhi /,°,ne* posebno preiskavo v ia,ho>,.. rse preiskave o dejavnosti rdečih brigad. Januarja ^ .vni pravdnik Gaccia ‘CVa^h Splošne volitve v Siriji DAMASK — V Siriji so bile vče raj splošne volitve, na katerih so morali izvoliti 195 članov novega parlamenta. Kandidatov je približno tisoč, med njimi je tudi 22 žensk. Napredna fronta, ki je imela v zadnjem parlamentu 124 poslancev, bo najbrž ohranila večino. Približno 70 od sto kandidatov je članov socialistične stranke Baas in imajo večino v napredni fronti, v kateri so tudi komunisti ■ partija in socialistična zveza. 33 poslancev, med katerimi je tudi ena ženska, je že bilo izvo Ijenih, ker so bili edini kandidati v svojih okrožjih. Ob zaprtju volišč odstotek volivcev najbrž ne bo presegel 51 odstotkov. RIM — Predsednik RAI Paolo Grassi in generalni tajnik CGTI. Luciano Lama se bosta sestala 5. septčmbra — kat poroča tiskovni urad RAI — da bi se pogovorila sindikalnih problemih sektorja Dcmircl sestavil novo turško vlado ANKARA — Koalicijska vlada, jo je sestavil Sulejman Demirel in v kateri so člani desničarskih strank pravice, nacionalne rešitve in nacionalne akcije, si je zagotovila včeraj v parlamentu pičlo večino. Za zaupnico ie glasovalo 229 poslancev, proti ua 219. Kot znano je po splošnih volitvah. ki so bile 5. junija leto^. sestavil vlado vodja 'evičarske republiške stranke Bulein Ecevit, ki pa si ni mogel zagotovili večine v parlamentu. Sestavil je namreč enobarvno manjšinsko vlado kar je omogočilo Demirelu, da se vrne na čelo koalicije, ki je zelo podobna tisti, ki je vladala v Turčiji pred razpustom zbornic. ODLOČEN GLAS Z NEDELISKEGA SREČANJA V KAMENICI Beneška Slovenija hoče živeti Prof. Krizetič: «Zahtevamo, da nam italijanska država prizna in spoštuje naše narodnostne pravice in zagotovi ekonomski in socialni razvoj» - Prisotnost videmskega pomožnega škofa potrjuje odprtost videmske škofije R. FRANCIJA ZWITTRA 19. avgusta na Dunaju proces proti Selanom ČEDAD — Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki se • je udeležil 6. kulturnega srečanja sosednih narodov na Kamenici v Beneški Sloveniji, je v odgovoru na vprašanja urednika agencije Alpe-Adria glede trenutnega položaja na Koroškem, dejal: Kakor veste je avstrijska vlada lani julija sprejela različne zakone za slovensko manjšino, ki jih koroški Slovenci ne moremo sprejeti, ker zmanjšujejo naše ozemlje na eno tretjino avtohtonega naselitvenega ozemlja slovenske narodnostne skupnosti in prav zaradi tega. ker ti zakoni niso sprejemljivi in so v nasprotju s el. 7 državne pogodbe, je trenutno stanje silno napeto. V prihodnjih dneh se bodo pričeli procesi proti koroškim Slovencem, ki so preprečili preštevanje v Selah. Tako je predviden za 19. avgusta proces na Dunaju, kjer bodo sodili tistim Selanom, ki so se poslužili edine možnosti, da preprečijo nerazumljivo preštevanje slovenskega prebivalstva v občini, ki je povsem slovenska in katerega očiten namen ie bil zmanjšati število Slovencev tudi v tej slovenski občini. Predviden je tudi proces proti tajniku Narodnega sveta koroških Slovencev*. izključni pristojnosti oblasti. To brutalno vsiljevanje z vrha je prišlo do izraza zlasti v Franciji, kjer je vlada že zgradila reaktor kljub odporu krajevnih ustanov in prebivalstva. Zato je tudi razumljivo, da je v tej državi odpor proti takemu postopanju oblasti najo-dločnejši in se je dokaj neopredeljeno gibanje spremenilo v organizirano politična silo, ki se bori za demokratizacijo države in družbe. Najbrž bodo tisti, ki so za jedrsko rešitev energetske krize, prevladali, ker je njihovo izvajanje osnovano na objektivnih dejstvih in potrebah, vendar ljudstvo ima pravico, da je seznanjeno z vprašanjem, da o njem razpravlja in tudi odloča, zlasti še ko gre za težko odločitev, ki bo brez dvoma vplivala tudi na prihodnost nekega naroda. Skratka odpor proti jedrskim reaktorjem je obenem tudi zahteva po večji in resničnejši demokraciji, v kateri bodo lahko vsi ljudje soodločali zlasti, ko gre za tako velike in pomembne izbire. (vt) nedeljo že šestič prizorišče »kulturnega srečanja med sosednimi naro-di», je v imenu beneških kulturnih društev in Zveze emigrantov prof. Beppino Krizetič dejal med drugim: «Tu, na naši zemlji, smo se že mnogo let zbirali brez predsodkov, da bi s stvarnimi dejanji razvijali in krepi medsebojne stike, medsebojno spoznavanje in razumevanje, da bi razvijali dialog med narodi, ki živijo v neposrednem stiku kljub političmm mejam, ki bi $e lahko /dele pregrade. To prijateljstvo med narodi je prišlo jasno in konkretno do izra/a po lanskem potresu, ko je naša zemlja, ki jo je potres tako hudo prizadel, bila v središču široke mednarodne akcije solidarnosti, v kateri se je tu pri nas še posebno izkazala Slovenija. Pomoč iz Slovenije je ustvarila na obeh straneh meje stik, ki je, neglede n« ideološke razlike, okrepil zgodovinske, jezikovne in kulturne vezi.* Čeprav vreme nikakor ni bilo naklonjeno letošnjemu srečanju in je preprečilo celovito izvedbo najavljenega programa ter seveda tudi vplivalo na udeležbo, se je na njem vendarle zbralo veliko število ljudi. Mnogo je bilo Benečanov in to ne samo iz bližnjih vasi v Nadiških dolinah, temveč tudi iz bolj oddaljenih ,in po potresu hudo prizadetih vasi v zahodnem delu Benečije. Številni so bili emigranti, precej pa je bilo tudi gostov iz Trsta in Gorice, med katerimi predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko in drugi, zastopstvo koroških Slovencev pa je spremljal predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter. Poleg številnih predstavnikov političnega in javnega življenja v Benečiji, med katerimi so bili tudi pokrajinski svetovalec Pavel Petricig in nekateri župani,- so bili seveda prisotni ..predsedniki in odborniki ter člani beneških kulturnih društev. Prav tako so bili prisotni številni beneški duhovniki, videmsko škofijo pa J* zastopal pomožni škof msgr. Emi-lio Pizzoni. Vse to potrjuje utemeljenost v u-vodu navedenih besed glavnega govornika prof. Krizetiča, da je v Benečiji živ dialog med narodi in da je popotresna solidarnost še bolj u-trdila prijateljstvo med ljudmi, ki živijo na obeh straneh meje, ki ne ločuje, marveč združuje. Izvedba samega srečanja je bila smo do prejšnjega tedna lahko še ocenjevali nasprotnike jedrskih reaktorjev le kot sanjače, ki so osnovali svoj odpor proti novim energetskim virom le na ne dobro o-predeljenem strahu pred nečim novim in nepoznanim, nedeljska manifestacija kaže, da je to gibanje zraslo tudi politično in da odklanja, način, s katerim evropske vlade skušajo vsiliti jedrsko rešitev za e-nergetsko krizo. V času, ko se veliko razpravlja o tem, kako bi bilo prebivalstvo v čim Večji meri soudeleženo pri raznih političnih izbirah, ko se skuša uveljaviti v čim večji meri demokratično odločanje, ie bila razprava o energetski politiki in o gradnji jedrskih elektrarn doslej v skoraj Prihodnjo loto Ic dve vrsti avtomobilskih zavarovalnih polic RIM — Prihodnje leto bodo avtomobilisti lahko izbirali med dvema zavarovalnima policama: polico s franšizo in tako imenovano polico »bonus malus*. Tako določa odlok ministra za industrijo, ki je bil objavljen v včerajšnji številki Uradnega lista. S polico »bonus-malus* se zavarovalnina zviša ali zniža v zvezi s tem, če je šofer povzročil ali ne prometne nesreče. Po sistemu police s franšizo pa je lastnik vozila dolžan delno prispevati k poravnavi povzročene škode. Po odloku franšiza ne sme presegati 250.000 lir, Njererc in Gcnscher o položaju na jugu afriške celine FRANKFURT — Tanzanijski predsednik Julius Njerere se je na poti v Kanado oz. ZDA ustavil v Zahodni Nemčiji, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Genscherjem. Beseda je tekla zlasti o položaju na afriškem jugu. Minister je državniku zagotovil, da bonska vlada odločno podpira prizadevanje afriških držav, da postanejo bolj neodvisne v svoji notranji politiki ter pripomnil, da ZRN nasprotuje oblikovanju vplivnostnih območij velesil na črni celini. Njerere in Genseher sta obravnavala tudi še etiopsko - somalski spor, vprašanje dialoga med revnimi in bogatimi državami ter problem Rodezije, kjer si v poslednjem času •drug drugemu sledijo atentati. Beppino Krizetič vprašljiva vse do poslednjega trenutka, saj je dež že od jutra spremenil ceste v potoke in zemljo v blato. Toda dejstvo, da so se ljudje kljub vsemu pričeli zbirati na Kamenici, ni dovoljevalo, da bi prireditev preložili na kasnejši datum, čeprav so jo plohe večkrat prekinile in prisilile ljudi, da so si poiskali zasilno zatočišče pod platnenimi strehami kioskov. Program se je, kot vedno, začel z mašo v štirih jezikih, ki jo je skupaj z beneškimi duhovniki daroval videmski pomožni škof msgr. Piz-zoni. Pred mašo je ljudem spregovoril trbiljski župnik Emil Cencič, ki je dejal, da hoče biti letošnja maša zadušnica za žrtve potresa, zahvala vsem tistim, ki so Benečanom in Furlanom pomagali v težkih trenutkih, obenem pa spodbuda k čimprejšnji vsestranski obnovi, materialni, kulturni in duhovni. S posebnim zadovoljstvom je pozdravil škofa msgr. Pizzonija, ki je s svojo prisotnostjo poudaril odprtost videmske škofije do vseh pobud, ki težijo k prijateljstvu med narodi. V odgovoru se je msgr. Pizzoni (Nadaljevanje na zadnji strani), TRŽAŠKI DNEVNIK ZAČETEK AVGUSTA NIC BOUSI OD MUHASTEGA JULIJA Kljub slabemu vremenu gost promet Turisti se radi ustavljajo v naši pokrajini Veliko zanimanje za festival operete in druge kulturne prireditve Kaže. da avgust ne bo nič boljši od julija. Nestanovitno vreme, o-blaki. veter, dež. nižja temperatura in redki žarki sonca niso kdove kaj spodbudni za vse tiste, ki so se že ali se še bodo . dpravili na počitnice. Kljub vsem tem, za turistično sezono, negativnim dejavnikom, pa je slika na naših cestah in v letoviščarskih krajih taka. kakršna je bila v tem obdobju prejšnja leta. Na mejnih prehodih z Jugoslavijo so postale dolge vrste avtomobi lov v tem času prava vsakdanjost. Samo na Pesku so zabeležili od sobote do včeraj nad 100 tisoč prehodov, pri Škofijah se je pločevinasta kača vozil vila tudi za več kilometrov, podobno je bilo na Fernetičih. Turisti, ki skozi naše kraje odhaja jo na dopust v Jugoslavijo, so večinoma iz Francije, Nizozemske, Avstrije, Nemčije, mnogo jih je tudi iz drugih predelov Italije, medtem ko število Tržačanov ni pretirano visoko. Vsaj po prvih podatkih pa kaže, da muhasto vreme ni prav nič prizadelo turističnega sektorja. Na devinsko nabrežinski rivieri so turi sti zasedli skoraj že vsa razpoložljiva mesta, tako da ima tamkajšnja letoviščarska in turistična ustanova precejšnje težave z nastanitvijo no vih gostov. Prav tako se ne morejo nad letošnjo sezono pritoževati tržaški hotelirji in gostinci. Turisti si namreč v oblačnih dneh, ko vreme ni primerno za kopanje, radi ogledajo mesto in okolico in posedijo v naših gostilnah. Veliko je tudi zanimanje za razne prireditve, ki so v tem času na spo redu v našem mestu. Najbolj privlačna je seveda opereta. Festival operete privablja že vrsto let v gledališče Rossetti mnogo gledalcev, med katerimi so poleg tržaških ljubiteljev tovrstne glasbe tudi mnogi turisti. Tako si je samo p>vo opereto letošnjega festivala «Cin Ci Lši* ogledalo nad JO.000 ljudi, vse kaže. pa da bosta deležni tolikšnega uspeha tudi preostali dve opereti. O tem priča tudi dejstvo, da se je včeraj zbrala že v zgodnjih jutranjih urah pred osrednjo blagajno v Pasaži Protti velika množica ljudi, ki je čakala na rezervacijo vstopnic in da so v borih dveh urah prodali vse vstopnice za petkovo ponovitev operete «Sogno di un valzer*. Poleg festivala operete je poskrbela letoviščarska in turistična ustanova še za dve zelo zanimivi prireditvi: festival folklornih skupin «Evro-pa src» in ciklus potujočih nastopov rimske igralske skupine «11 Ba-raccone*. ki predstavlja po naših krajih Molierovo komedijo «Šola že; ninov». V oblačnih dneh so ogledi teh predstav tudi za turiste nekakšno nadomestilo za sončenje in kopanje. • V zvezi s sajami, ki že več dni onesnažujejo področje pri Pantalej-munu, je včeraj podkvestor D’Ono-frio, načelnik komisariata javne varnosti pri Sv. Soboti, poslal državnemu pravdništvu obširno poro- "Včeraj se je začel v slovenskem dijaškem domu »Srečko Kosovel* enomesečni tečaj za popravne izpite V prostorih doma se je leto« zbralo štiriinšestdeset nižješolcev in čilo o ..jvšečnost h, ki so jih povzročile saje. Kot je znano, preiskovalci niso še točno ugotovili odkod padajo saje, čeprav so v teh dneh pregledali nekatere bližnje tovarne. Točne analize so dokazale, da te v večji meri vsebujejo železne opilka. V DIJAŠKEM DOMlI Začetek tečaja za popravne izpit« višješolcev, ki bodo skušali pod vodstvom enajstih inštruktorjev popraviti, kar so zamudili med letom. Dijaki so iz vseh koncev in krajev naše pokrajine. Pouk se prične že ob osmih zjutraj in traja, razdeljen na pet učnih ur, do kosila, ki je petnajst minut pred 13. uro. Po kosilu gredo lahko dijaki domov in se pripravljajo kar pod kontrolo staršev. Največ učencev je prijavljenih na tečaje tujih jezikov in matematike, ki so jim delali med šolskim letom največje težave. Vsi upajo, da jim bo tečaj v dijaškem domu v veliko pomoč, vendar uspeh odvisi od dijakov samih in od njihove dobre volje. Podžupan Giorgio Cesare izroča Oskarju Kjudru priznanje tržaške občine »miiiw«iiiH«m»MMmiiii»ii»«fm»»«tmi«»»iiMi»i»ii»iiHumiii»i»iH»ii»iiiiiiimiiiii»iitii»i»»iiimiiiimiii«iiHimi........ MED VČERAJŠNJO SLOVESNOSTJO NA ŽUPANSTVU Priznanje tržaške občinske uprave Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Podžupan Giorgio Cesare izročil Oskarju Kjudru medaljo s srednjeveškim pečatom mesta Trsta ■ Zbor zapel v občinski sejni dvorani dve pesmi Širokemu krogu ustanov in orga nizacij pri nas. v matični domovini in drugod po svetu, ki so na en ali drug način izkazale čast in izrekle priznanje Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru za njegovo po membno umetniško in družbeno de lo, se je včeraj pridružila tudi tržaška občinska uprava. Med kratko slovesnostjo, ki je bila včeraj popo'.dne v dvorani tržaškega ob črnskega sveta je podžupan in odbornik za kulturo Cesare, v odsot nosti župana Spaccinija, podaril Tržaškemu pevskemu zboru srebrno medaljo srednjeveškega pečata mosta Trsta. Tržaški partizanski pevski zbor je v samih petih letih svojega obstoja izpolnil zelo pomembno vlogo pri razvijanju kulturno umetniške ravni našega mesta. To vlogo in pomen je podžupan Cesare med včerajšnjo slovesnostjo posebej poudaril. Podčrtal je tudi voluntaristični značaj zbora, kar je označil z* dragoceno vrednoto, ki jo lahko jem ljemo za zgled na področju raznih kulturnih dejavnostih, ki so marsikje zašle v krizo. Ena najpomembnejših značilnosti Tržaškega partizanskega pevskega zbora je njegov internacionalistični značaj in prispevek pri vrednotenju in pospeševanju bratstva med različnimi narodi. Tudi ta odlika, poleg drugih, med katerimi prav gotovo ni na zadnjem mestu dejstvo, da je zboru Uspelo prikazati partizan stvo v takšni umetniški obliki, je po mnenju podžupana razlog, da se tržaška občinska uprava lahko čuti ponosna na zbor in počaščena, da mu lahko podeli priznanje. Za prejeto priznanje se je v imenu zbora zahvalil njegov umetniški vodja in dirigent Oskar Kjuder, ki je med drugim dejal: «Mi, partizanski pevci in godbeniki obljubljamo, d? bomo še naprej nosili m širili ideale odporniškega gibanja, v katerem se je skovalo bratstvo med Slovenci in Italijani. Tržaški partizanski pevski zbor bo, kot v preteklosti, še naprej spoštljivo predstavljal naše mesto, odlikovano z zlato kolajno odporništva*. V spomin na včerajšnje srečanje, ki so se ga poleg vseh članov zbora u deležih tudi pokrajinski tajnik VZPI-ANPI Dušan Košuta, tajnik Slovenske prosvetne zveze Dušan Kalc in predstavniki tiska, je predstavnik zbora Lucijan Malalan poklonil podžupanu sliko zbora. Najbolj občuteno zahvalo in naj trdnejše jamstvo, da bo še naprej razširjal in oplajal vzvišene vred in bratstva med študente in osebje, saj je znano, da lahko povzroči raka na pljučni mreni. Nevarnost je treba odpraviti do začetka šolskega leta, zaradi česar se tehnični uradi pokrajine posvetujejo s strokovnjaki že nekaj mesecev. Na zadnjem posvetu, kateremu so prisostvovali odbornika Spa daro in Volk, ravnatelj inštituta za delovno medicino tržaške univerze prof. Gobbato, ravnatelj pokra jinskega kemičnega laboratorija dr. Gabucci, ravnatelj zavoda prof. Zuc-cheri, sindikalna predstavništva in pokrajinski funkcionarji, so zato odločili, da bodo z nujnim postopkom postrgali azbest s stropov, ki jih bodo po navodilih gasilcev izolirali z drugačnim materialom. S SOBOTNE SEJE IO KMEČKE ZVEZE ČEDALJE BOLJ NEVZDRŽNO STANJE NA INŠPEKTORATIH Zafcita kmetov pred obnovljeno pobudo za gradnjo bencinovoda Program strokovne pomoči - Letošnji danski izlet na Dolenjsko pevski zbor nato izrazil s pesmijo, ajraje izraža svoje občutke, svojc^TMfrij^n hotenja in v kateri se najzgovorneje odseva nje govo poslanstvo. V sejni dvorani občinskega sveta je zadonela najprej italijanska partizanska »Brigata Garibaldi* s spremnimi beseda mi Alda Pressla, nato pa mogočna »Puntarska*, pred katero je gle-da'iški umetnik Stane Raztresen deklamiral nekaj verzov iz Prešernovega uvoda h Krstu pri Savici. Zboru gredo za to novo priznanje čestitke, k: sta mu jih že včeraj med drugimi izrekli pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI in Slovenska prosvetna zveza, v katerih je TPPZ včlanjen. Preteklo soboto se je sestal, kot »mo poročali, izvišn. odbor Kmečke zveze na redni mesečni seji, da bi pregledal delovanje organizacije in sklepal o smernicah nadaljnjega de la. Po uvodnem poročilu tajnika Bukovca o uradnih posegih kmečke strokovne organizacije na drugi konferenci o tržaške.,* gospodarstvu in na okrosli mizi v okviru pokrajin ske vinske razstave, je izvršni od bor najpre- določil okvi-ni spored letošnjega poučno - turističnega izleta za člane. Odloč li so, da se bodo popeljali na ogled kmetijskih obratov na Dolenjskem, po možnosti v dneh 17. in 18. septembra, ko niso kmetje še zaposleni s trgatvijo. Zato je tajniivvo že navezalo stike z Zadružno zvc~o Slovenije, ki bo posredovala in pomagala pri sestavi podrobnega programa. Obširnejšo razpravo so terjale razmeče v kra l vnem kmetijskem in gozdarskem nadzomštvu, kjer vlada že predolgo skoraj popolno mrtvilo in se z.-o domači kmetje upravičeno pritožujejo, da ne najdejo pri njunih uradih nobene prave pomoči. Predolgo sta namreč ti službi biez pravega vodstva, osebje se sploh ni zmožno spo-azumevati s kmeti v njihovem jeziku, pristojno deželno ooborništvo pa je bio doslej gluho do upravičenih zahtev Kmečke zveze, ki so jo podprli vse krajevne ustanove i.i delavski sindikati. Zaradi tega je izvršni odbor sklenil ponovno opozoriti pristojne oblasti na nevzdržno stanje pr! obeh tehničnih službah, obenem pa pozvati član stvo in vse kme*" s Tržaškega k odločnejši akciji. Odbornik' sc se seznanili z obnovljeno pobudo petrolejske družbe To-tal, da zgradi cevovod za pretok bencina od čistilnice v Žavljah do Por-togruara. S tem v zvezi so potrdili znano stališče Kmečke zveze, da po-men-io taki posegi vsestransko škodo za domače kmetijstvo in kmete. Če bi se pa izkazalo, da jih ni mogoče preorečiti, je treba omejiti do skrajnosti škodo ljudem, kmetijskim zemljiščem in naravi, pb drugi strani pa p”!znati prizadetim pravično odškodnino, ki naj odtehta izgublje- ne dobrine in on. jevanje razoola-ganja z lastnino. V ta namen bo Kmečka zvez navezala potrebne stike z občinskimi upravami in se bo trudila skupaj z nji.ni zaščitit.: splošne in posamezne koristi članov in vseh kmetov. Izvršni odbor je še razpravljal o programih strokovne pomoči in tečajev za člane v prihodnjih mesecih ter sklepal o not-anjih organizacijskih oblikah, ki jih društveni ustroj potrebuje, da prilagodi svoje delo novim potrebam in zakonodaji. Prijetno na praznovanju Sokola v Nabrežini Sobotnemu in nedeljskemu pra zniku Sokola v Nabrežini sta žago dla nestalno vreme in obilica drugih podobnih proslav. Obisk je bil zato komaj zadovoljiv in tudi domači štruklji niso bili kaj posebna vaba (med drugim tudi zato, ker so prekmalu pošli). Pa kljub vsemu: kdor se je odločil obiskati prireditev, temu nikakor ni bilo žal, saj mu je spored dvodnevnega slavja nudil primeren užitek ob poslušanju odličnega igranja na harmoniko mladega Ivana Miliča (štiri skladbe, od teh najboljša Korsakovega Čmrl.jev let), ob Tekmi v tangu, ob nastopu ansamblov Igo Radovič in Times ter končno ob uprizoritvi osmih (dveh kot dodatek na zahtevo publike) modernih plesov skupine Bo-Bo, mladih, zato ponekod tudi rlesno še malce neizdelanih, vendar nič manj simpatičnih deklet iz Kopra, katerih koreograf Horjak se je, po našem mnenju, najbolj uspešno predstavil s plesno pantomimo «Har-monikaš*. I. Pertot Nevaren azbest v zavodu «Volla» Nova zgradba industrijsko - teh ničnega zavoda «Volta», ki jo je tržaška občina zgradila pred komaj nekaj leti in jo je nato predlanskim prevžela pokrajinska uprava, je slednji nakopala nič koliko preglavic in stroškov. Streha je začela puščati še pred otvoritvijo in so glede na nieno posebno obliko še v teku po skusi za najboljšo rešitev. Pokrajina je morala v kratkem času vložiti v skoraj novo šolo že lepe denarje, da popravi neprimerno razsvetljavo in opravi razna nujna dela pri oknih in vratih. Najhujše vprašanje je pa skoraj 9.000 kvadratnih metrov azbestne obloge na stropih hodnikov, telovad niče in delavnic, ki se osiplje tudi pod vplivom zračnega ogrevanja. Ne gre namreč samo za zaprašenost ampak za nevarnost, ki jo vdihavanje azbestnih vlaken predstavlja za Sindikalno zborovanje zapriseženih čuvajev Prejšnji teden so se sestali predstavniki enotnega sindikata zapriseženih čuvajev CGIL, ČISL in im., ki šo razpravljali 6 novi delovni pogedbr ■ te stroke, ki predvtdeVn nčinftrVr' izboljšave delovnih W,-mer predvsem kar zadeva urnik dela in socialnega skrbstva. Na sestanku je bil govor tudi o možnosti ustanovitve v posameznih o-bratih notranje sindikalne odbore, ki bi imeli nalogo koordinirati vse sindikalne akcije in navezati stike tudi s sindikati drugih delavskih strok. SINOČI NA GRADU SV. JUSTA Na festivalu Evropa src nastop nepalske skupine V nedeljo je zaradi slabega vremena predstava odpadla Odprta razstava mojstrov lepakov S kratkim nagovorom poslanca inž. Giorgia Tombesija se je sinoči v prvem nadstropju pomorske postaje v Trstu začela razstava pori naslovom «Dudovich in tou.», oziroma «tržaški mojstri lepakov», ki bo trajala vse do 8. septembra. V prvem nadstropju pristaniške postaje je razstavljenih več sto lepakov vse od leta 1895 pa do okoli leta 1950. Gre za velikanske manifeste in tudi za majhne lepake, ki so jih u-stvarili tržaški mojstri plakaterstva, med katerimi zavzemata verjetno najvidnejša mesta znani mojster M. Dudovich in njegov sodelavec L. Metlicovitz. Toda tu, na razstavi se zvrstijo številni lepaki s podpisom G. Sigona. A. Tominza, G. Cambo-na, A. Orlla. G. Marussiga, G. Gior-danija, G. Dabovicha, M. Clarisa. G. de Finettija, G. Carmelicha, T. Cralija, P. Lučana in drugih. Odprtja razstave so se poleg zelo številnega občinstva udeležili tržaški podžupan in odbornik za kulturne probleme Giorgio Cesare, direktorica mestnih muzejev dr. Ruaro in mnogi vidni tržaški likovni umetniki. Navzoča sta bila tudi. Roberto Curci in Vanja Štrukelj, k: sta za to priložnost pripravila tekstovno in slikovno bogat katalog o deležu, ki ga imajo tržaški likovni ustvarjalci v ustvarjanju reklamnih lepakov v Italiji. V naši deželi se je v nedeljo začel mednarodni festival folklornih plesov «Evropa src*. Festival se skozi štiri dni odvija v različnih krajih dežele, vendar, je bil njegov debut opravljen pod slabo zvezdo. Povsod je bilo plesalcem vreme nenaklonjeno, posebno v Trstu, ko se je malo pred prireditvijo na Gradu sv. Justa, zlila močna ploha. Kljub slabemu vremenu se je na gradu pojavilo nekaj optimistov, ki pa so poklapano odšli potem, ko so si ogledali avtobuse s skupinami, ki so bile že v nošah. Res škoda, da ni bilo poskrbljeno za nastop skupin ria pokritem, saj take priložnosti v Trstu nismo deležni vsak leden. Včeraj pa se je nastop folklornih skupin nemoteno odvijal, čeprav so na nebu grozili temni oblaki, zaradi česar je bil obisk občinstva skromen. Na gradu se je zbralo le nekaj sto ljudi, ki so vseeno z velikim zanimanjem slediti sporedu. Prva se je predstavila skupina *Aria di časa nostra* iz Allastre pri Frosinonu, ki je zaplesala in zapela nekaj tipičnih plesov in pes mi Lacija. Plesalci so bili oblečeni v enostavne noše, ki pa so učinkovale zelo sveže. Skupina iz Šved ske, ki jo sestavlja približno 450 plesalcev, je zaplesala venček an gleških plesov. Ob zvokih violin so ustvarili pravo nordijsko vzdušje, ki je bilo močno v nasprotju s temperamentnim plesom francoske skupina, ki je bila tretja na vrsti. Poseben užitek je bilo poslušanje in občudovanje nepalske folklorne skupine. Plesalci iz Nepala so pričarali orientalski duh, ki je vse prisotne globoko prizadel. Ču dovite noše in tipična glasba bodo ostale v zavesti tržaške občinstva še mnogo časa. Zadnja je bila na vrsti folklorna skupina iz Poljske s tipičnimi plesi iz Tatr. Danes se festival folklornih plesov «Evropa src» nadaljuje s sledečim sporedom: najprej se bodo tržaškemu občinstvu predstavili plesalci iz Forlija, ki bodo postregli tudi s tipično romanjolsko glasbo, Sledil bo nastop plesalcev iz Nem eije, Bolgarije, Irske in Romunije Posebno navdušujoč bo nastop romunske skupine, ki bo zaplesala v tipičnih nošah ob spremljavi ciganske glasbe. Začetek predstave bo ob 21.15 uri, v primeru slabega vremena pa nastop odpade. Dve molotovki proti komisariatu javne varnosti Šele včeraj je politični oddelek tržaške kvesture sporočil, da so v noči med petkom ;n soboto ne znanci odvrgli dve molotovki pro ti komisariatu javne varnosti v Ul. Pisoni. Ena izmed molotovk je ve rjetno po pomoti padla v neko bi: žnje zasebno stanovanje in zane tila požar, zaradi katerega so morali poseči gasilci. Kasneje so policijski agenti našli v bližini komisariata tudi tretjo molotovko in to v bližini gradbišča, kjer so pred desetimi dnevi našli v najlonskem zavoju deset molotovk. iiiiiin mn mi im iiiii im m iiimiiiiiii it iiiniiiiiiairiiiiiiiiMiiii m m mili miiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiTiitiitiiiiiiiiiiitiiMMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiuiiiii V DNEH MNOŽIČNEGA ODHODA NA POČITNICE V Trstu in okolici več prometnih nesreč zaradi mokrega in spolzkega cestišča Najbolj slikovita nesreča se je pripetila na nevarnem ovinku pri Bazovici, kjer so bili ranjeni trije Jugoslovani Spored kulturnih prireditev v Trstu za mesec avgust Spored kulturnih prireditev za mesec avgust v Trstu je izredno bogat; na Gradu sv. Justa, v veliki dvorani univerze in v Rižarni se nadaljuje antološka razstava del slikarja Lojzeta Spacala, v palači «C-ostanzi» pa razstavlja Rug-gero Rovan. Na tržaškem Gradu bo nadalje še razstava japonskih grafik, na pomorski postaji bodo odprli razstavo tržaških opremljevalcev lepakov, do velikega šmarna se bo odvijal v gledališču Rossetti festival operete. Sredi avgusta bo v občinski u-metnostni galeriji odprtje razstave Alda Maroeca iz Gradeža, ki jo bo predstavil Biagio Marin. Konec meseca bo n Trgu Uni-td slikarski ex tempore v organizaciji sindikatov CGIL, C1SL in VIL. Spored prireditev v našem mestu je torej dovolj bogat in bo lahko zadovoljil veliko število občinstva. Gledališča FESTIVAL OPERETE ROSSETTI Drevi ob, 21. uri izredna ponovitev operete «Sogno di un valzer. V soboto, 6. avgusta, bo ob 21. uri prva predstava Abrahamove operete «Ballo al Savoy». Dirigent Tamas Breitner. Vodstvo festivala javlja, da bodo danes v osrednji blagajni, Pasaže Protti. na razpolago vstopnice za d' redno ponovitev operete «Sogno un valzer* in za prvo in drugo pred' stavo Abrahamovega dela »Ballo •* Savoy». GRAD SV. JUSTA Danes, 2. avgusta, bo ob 21.15 «Med' narodna folklorna revija-Festival src*. Tretji večer. Nastopajo skupine 1* Bolgarije (Silistra). iz Nemčij® (Reichelsheim im Odenwald), iz R' ske (Waikinstown - Dublin), iz R®' munije (Ploesti) in iz Italije (Da11' zatori di Forli). Ljudske cene. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. AVTONOMNA LETOVIŠKA IN TURISTIČNA USTANOVA Ciklus potujočih nastopov * Molierovo komedijo ŠOLA ŽENINOV z igralci zadruge ' «IL BARACCONE* iz Rima. Drevi in jutri, ob 21. Uri PROSEK (igrišče «Casa del Fanciullo*) vstop prost V primeru slabega vremena bo v telovadnici. V gozdičku pri Repentabru našli truplo moškega V gozdičku pri Repentabru so včeraj zvečer našli v avtomobilu truplo 64-letnega Edoarda Kavre-cica s Trga Cani 3, katerega odsotnost od doma so svojci javili tržaški kvesturi že 1. junija letos. Gre po vsej verjetnosti za samomor, saj je mož napeljal- v notranjost avtomobila gumijasto cev, kh .je bila povezana z :zpušno Cevjo. Sodni zdravnik dr. Malannino je o-dredil obdukcijo trupla' karabinjerji z Opčin pa so uvedli preiskavo. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaradi poletnih počitnic zaprta od 1. do 31. avgusta. Kino Zaradi slabega vremena in gostega prometa se je včeraj in v nedeljo v tržaški okolici pripetilo več prometnih nesreč, pri katerih je bilo več oseb -anjenih in mnogo avtomobilov je bilo popolnoma uničenih. Vsekakor se je najbolj slikovita nesreča pripetila v nedeljo popoldne pri Bazovici, pri kateri so bile tri osebe ranjene, skoraj uničenih pa je bilo kar pet avtomobilov, Vse se je zgodilo, ko je avtomobil volvo švicarske registracije, v katerem se ie peljala jugoslovanska družina, v nevarnem e-vinku verjetno zaradi spolzkega cestišča čelno trčil v švicarski avto, ki ga je upravljal 48-letm Josef Dutler. Pri močnem trčenju, pri katerem sta bila avtomobila skoraj docela uničena, so bil. ranjeni trije Jugoslovani in sicer Marija, Ivo in Vladimir Perekovič, ki se bodo morali zaradi udarcev na raznih delih telesa zdraviti v tržaški bolnišnici od 8 do 15 dni, medtem ko Dutler ni utrpel nobene poškodbe. Na kraj so nemudoma prihiteli karabinjerji iz Bazovice, ki so parkirali svoj avtomobil ob robu cestišča, ko je kmalu potem v njega silovito trčil volksvvagen, ki ga je vozila 52-letna Silvana Frizzon iz Ul. Flumiani 52, ki je zaradi mo- Zaradi pretresa možganov so včeraj sprejeli v nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice 55-letnega Salvatoreja Arniča, ki se je na delu pri gradbenem podjetju Cana-rutto spotaknil in nerodno padel z višine nekaj metrov. 5*? . % •/7 <■ j Skrotovičena pločevina dveh avtomobilov po trčenju M trbiski cesti pri FadričaJh krega cestišča in prevelike hitrosti zgubila nadzorstvo nad vozilom. Pri nesreči ni bil na srečo nihče ranjen, čeprav sta bila tudi v tem primeru avtomobila skoraj popolnoma uničena. Hujša prometna nesreča pa se je pripetila v nedeljo zvečer na tr-biški cesti pri Padričah in pri kateri je bila težko "anjena Staniča Mavrič iz Nove Gorice, ki se je skupno z možem Stojanom v zastavi 101 peljala proti Opčinam. Na nevarnem ovinku je verjetno zaradi mokrega asfalta in močnega naliva v njih trčila sirnca, ki jo je šofiral Tržačan Franco Gerovaz, ki se je pri nesreči laže ranil, medtem ko sta oba Jugoslovana utrpela težje poškodbe. Novogoričana so namreč zaradi zloma stegnenice sprejeli v kirurškem oddelku tržaške bolnišnice, njegovo ženo pa so zaradi hujših udarcev v glavo sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Na obalni cesti pod Križem se je v nedeljo ponoči ponesrečil 20-letni Franco Pecorari, iz Ul. Com-merciale 48, ki je z motorjem trčil v avtomobil mini in si je pri tem zlomil nogo in roko, zaradi česar se bo moral zdraviti približno 60 dni. Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice so v nedeljo sprejeli tudi 31-letnega Bruna Scarpo iz Ul. Frausin 17, ki je s svojim avtomobilom iz še nepojasnjenih razlogov pri Umagu trčil v nasproti vozeči avtomobil belgijske registracije. Ranjenec, ki so ga v tržaško bolnišnico pripeljali z rešilcem jugoslovanskega Rdečega križa, se bo moral zaradi udarcev v obe nogi zdraviti približno mesec dni. Zaradi slabega cestišča pa se je včeraj popoldne ponesrečil 55-let-ni Luciano Calligaris iz Videmske ulice 27, ki je v Ul. Commerciale padel z vespo, pri čemer si je zlomil roko in verjetno fudi ramo, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 60 dneh. Včeraj-danes Danes, TOREK, 2. avgusta BOJAN Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 — Dolžina dneva 14.44 — Luna vzide ob 21.57 in zatone ob 9.18. Jutri, SREDA, 3. avgusta LIDIJA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,2 stopinje, najnižja 17,8, ob 13. uri 22,2 stopinje, zračni tlak 1007,9 mb. stanoviten, vlaga 74-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, veter 5 km na uro jugozahodnik, dežja je padlo 7,7 mm, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 1. avgusta 1977 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 78-letna Lucia Fortu na, 73-letna Domenica Sanvincenti vd Lenzi, 62-letni Silvio Colombin, 73* letni Emmanuele Doronzo, 83-letna Augusta Visintin vd. Lorenzcn, 63 letna Erminia Poden vd. Furlani, 77 letna Vittoria Filip vd. Montanti, 81 letna Irma Petrozzi por. Ferrari, 55 letna Wally Baldo por. Missigoi, 74 letni Franeesco Bisiachi, 67-letni Bru no Delise, 83-letna Lucia Chiapolini vd. Calupa, 84 letni Roberto Bonic Cioli, 36-letni Dario Leghissa, 74-letni Elleno Zanor, 65-letna Antonija Gla-vina por. Parovel in 69-letna Angela Perrucci vd. Pagliari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. nočna SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213137: Milje: tel 27M24. Mali oglasi IŠČEM družabnika s Kapitalom za komercialno dejavnost. Razpolagam s 400 m1 pritlično novo stavbo na državni cesti št. 14 v Devinu z velikim parkirnim prostorom za avtomobile in avtobuse. Ponudbe: «Družabnik» - Oglasni oddelek ZTT Ul. Montecchi 6 - Trst. M1RAMARSK1 PARK: «Luči in zvoki' Predstavi: ob 21.00: «Der Kaisd' traurn von Miramar* (v nemščini)* ob 22.15 «11 sogno imperiale di ramare* (v italijanščini). Prevoz * motornim čolnom od pomola Aud® ce do grljanskega portiča (ob 19**" in 21.20). Po predstavi iz grljansk®' ga portiča dva povratka. Ariston «Ciao Pussycat». Uršula An dress, Peter Sellers, Romy Selu1" der, Woody Allen. Prepovedan nJ* dini pod 14. letom. Barvni film-Mignon 16.00 «L'urlo di Chen terr°rjj* za anche l'Occidente». Barvni m,“ Nazionale 16.30 «Lettomania». C. Vilam. Prepovedan mladini pod 1' letom. Barvni film. Grattaciclo 16.30 «A noi le inglesin®* Barvni film. Fenicc 16.30 «Professione: assassih0*' Charles Bronson. Barvni film. Excclsior Zaprto zaradi poletnih & čitnic. Eden 17.00 «Una donna chiamata pache*. Al Cliver, Yara Kewa. ■/_ povedan mladini pod 14. let° j^arvni film. Ritz 17.00 »Flavia, la monaca sulmana*. Florinda Bolkan. vedam 'mladini pod 14. letom. ° vni lilm. .. Aurora Ciklus znanštvenofantastkh' filmov: 16.30 «Centro della Tefl continente sconosciuto*. Barvni*1 Capltol 16.30 «L’ala o la coscia?*-Colunghie. Barvni film. ^ Cristallo Zaprto zaradi poletnih ™ čitnic. tf| Moderno Ciklus komičnih D*1110.), 16.00 Arniči miei*. Ugo Togna2 Barvni film. (tl iu_ P*® 18. letom. Barvni film. Ideale Zaprto. Inipero Zaprto. Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Venelo Zaprto. Filodranunattco 16.15 «Le calde 1,0 di Parigi*. Prepovedan mladini ®50HIi , BANCA Dl CREDITO Dl TRI TRŽAŠKA KREDITNA BANK S. P. A. THST - ULICA F. FILZI IO, - ' Sl *1'* TEČAJI VALUT V MILANU DNE 1. 8. 1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška Krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni 891' 86»*' 1560*' 358*' 177*' 24.' 805' 353' 140.' 190*' 160- n 46.' 46.' menjalnica vseh tujih valut Izleti Združenje Union prireja v nt 7. avgusta 1977, dva izleta in S1 Rabac in v Ljubno. Inforniaci prijave pri združenju Union Valdirivo 30, tel. 64459 vsi razen ponedeljka od 17.30 do Namesto cvetja na grob Kralj iz Trebč daruje Mari ja gec (Bazovica) 10.000 lir za 5 host Družina Opčine. . p Riko Lorenzi daruje 13.000 ^ TPPZ. Za sklad kriškega glasila Sk daruje Marko Tence 10.000 h*' Ob nenalni in Inidki izgu*>i ,fr jega dolgoletnega in požrtvova ^ elana in odbornika Silva Jf izreka odbor PI) Slavko ška”1^)-globoko sožalje hudo prizadeti111 ceni in sorodnikom. S PRISRČNIMI POZDRAVI STARŠEM la do v oljni malčki v Zgornjih Gorjah Bili so že na celodnevnem izlcln v Vrbi, Doslovičah in Begunjah Kotlino je napočil dan, ki smo *Jut -° c'°*£° Pr'čakovali. Zgodaj L. raj smo odpotovali z vlakom, nj.nas je čakal v Sežani. V koloni0 »mo Prispeli približno ob 10. jll' Nato nam je upravnik razlo-kni ■8^° i>0 potekalo življenje v Pin^pi *n nas razdelil v šest sku-So, "saka skupina je šla v svojo Par*. Popoldne smo šli na poko-- isre, kjer smo počastili spomin Padlih z enominutnim molkbm. Naj- K., «* UIU1 žila depek in deklica sta polo-^^i^opek nageljnov pred spo ^Naslednji dnevi so potekali mir-■ Hodili smo na sprehode, igrali M V pctck' 29' iuli-'a' v z sli na celodnevni izlet. Šli smo Po S0, Kjer smo si ogledali rojst-slovč ° Franceta Prešerna. V Dn-^ čah smo si ogledali rojstno hi-na ■ S. Finžgarja, v Begunjah pa ig”1 Je neki tovariš, ki je bil med ipii°r". vojne partizan, opisal zani °SU tistega muzeja. Ogled mu- Sfc in ki je bilo posneto, nas je glasovi zapornikov,* stre- ^ Crio pretreslo. Ko smo si vse ta| °^®dali, smo šli k špometrku ivj ern- Iz Begunj smo se oo str-$,]. češti peljali do Ljubelja. Vi kt-nik^*10 pred°r’ Ki so ga gradili tj^. dndružnica Mathausna. Na no taborišča Podljubelj, ki je dalf^ti Zg. Gorjam smo si ogle-tudi Tržič. Po kratkem spre-t) u smo se napotili V' kolonijo. > t,Sedai ie bil ta edini naš izlet, »to **iavn’K nam je obljubil, da bo-s‘i še na druge izleta. Ve^.aj vam bomo še nekaj po-S n,!' Kar bo starše razveselilo. Na ■ Va]'iši vsako jutro telovadimo, tišči ^ tečemo en krog po dvo-Čg’ ,na*° pa neKa.i vaj. Sam deževno vreme, si kraj-0 čas s tem, da rišemo ali pojemo ali igramo razne igre. Tovarišica Dorjana vodi pevski zbor. Naučili smo se že nekaj pesmic, ki jih bomo peli na zaključnem Večeru. Tovariš Fabio nam pomaga pri risanju itd... Skupaj z vzgojitelji smo si zbrali Imena. Vsaka skupina ima svoje ime. Kakor vidite, imamo pridne vzgojitelje. Ra di nam pomagajo ter lepo skr- bijo za nas. V koloniji se počutimo dobro. Le r »alokd > pravi, da tu je grdo. Kraj je lop, hiša, kjer bivamo, leno urejena, pokrajina pa naravnost čudovita. Vse starše prisrčno pozdravljamo. V imenu otrok, ki preživljajo počitnice v Zg. Gorjah, napisaia Ana Župančič .................................... SEJA DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA MNENJA O JAVNIH DELIH V ŠTIRIH POKRAJINAH O železniških vozliščih v tržaški industrijski coni bodo morali še razpravljali Deželni tehnični odbor je pod predsedstvom deželnega odbornika za javna dela Rigutta razpravljal in proučil javna dela za štiri pokrajine naše dežele. Za vsak ukrep jg na koncu izrekel svoje mnenje. Nas predvsem zanimajo mnenja o gpriški in .tržaški pokrajini. Za prvo so odobrili tri načrte in sicer, 400 milijonov lir za dovršitev občinske kanalizacije v Vilešah. 98 milijonov in pol za goriško bolnišnico (naprave za ogrevanje in toplo vodo), zadnji ukrep pa predvideva spremembe za gradnjo kongresne palače v Gradcžu, Novi načrt predvideva 1 milijardo in 870 milijonov lir, za drugo fazo del pa 960 milijonov lir. Tehnični odbor je razpravljal tudi o pobudah za tržaško pokrajino in sicer o restrukturizaciji železni- V teoriji je čiščenje zelo enostavno, toda v Praksi, . . . No, v praksi smo tu mi, podjetje P U L I C A S A, z našimi izkušnjami, z našim visoko kvalificiranim osebjem, s sredstvi in napravami, predvsem pa z najnovejšimi * načini, za rešenje slehernega problema na področju čiščenja. operativnimi 1111» PUUCASA DREVORED TERZA ARMATA 12/a ^LEFON (040) 69336 Posebna ponudba do 20. avgusta! ^ipjvečja izbira surove kave po ZNIŽANIH CENAH in 'ZREDEN POPUST 500 lir pri kilogramu za Vse mešanice sveže pražene kave. V DEGUSTACIJI na Trgu Goldoni 10 — skodelica kave po 180 lir. P°SKUSITE POSEBNO MEŠANICO DEKOFEINIRANE KAVE DK 005 l^veniccL(le' PRIMO ROVIS ^ A > A 4 A R N a : UL PIGAFETTA 6/1 • Tel 820-747 • Induitrijske cone 1( PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29-210 c O i S1aCIJA: IRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. /93-735 - 750-57! škili vozlišč v prosti industrijski coni. Stroški za ta dela bodo znašali eno milijardo in pol lir. Ker je prišlo v razpravi do protislovnih tehničnih stališč, so odobritev prenesli na prihodnjo sejo, ko bo prisoten tudi kak funkcionar deželnega odborništva za industrijo in trgovino. Dejavnost komisij deželnega sveta Dejavnost stalnih komisij deželnega sveta bo danes nadvse plodna. Tako bo prva komisija pod predsedstvom svetovalca Ginaldija razpravljala, po vsej verjetnosti ves dan, o zakonskem osnutku, ki vsebuje norme o izvajanju zakona za izredno generalno tajništvo za obnovo prizadete Furlanije. Peta komisija bo pod predsedstvom svetovalca Ri-bezzija razpravljala o dveh zakonskih osnutkih, ki sta tesno povezana s problematiko obnove. Prvi urejuje norme za gradnje na potresnih območjih, drugi pa vsebuje norme o obnovi poškodovanih poslopij. Nedvomno bodo politične sile prisotne v deželnem svetu poskrbele, da se čimprej uresničijo ti osnutki, tudi v duhu dogovorov, ki so jih potrdili na petkovi seji deželnega sveta. PRIDITE V ČEŠKOSLOVAŠKO! Vabi vas Vladni odbor za turizem v Pragi. Zgodovina - kultura gastronomija Udobni hoteli vseh kategorij -cestna pomoč in olajšave za pogonsko gorivo. Informacije: CEDOK - Ul. Bissolati 33 - Rim CSA - Ul. P. da Cannobio 5 - Milan SIMCA 1000 — 3 verzije 1 Nove 1000 - Rally 1 Rally 2 I verzije 1100 — 7 verzij 1100 — Kombi 1100 — Pol kamion CHRYSLER 1307 — 2 verziji 1308 - GT 1609 — Novi model 2000 — Automatic M ATR A Bagheera Bagheera S RAZPOLAGAMO Z VELIKC IZBIRO RABI.JENIH AVTOMOBILOV ZASTOPNIK G. DUPLICA Drevored Ippodromo 2/2 TRST - Tel. 763487 - 763488 SIMCA Sunm*kt\ NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V GORICI Skupni pritisk na deželno upravo naj pomaga industriji v težavah Slo je predvsem za vprašanja podgorske /ji sovodenjske tekstilne tovarne - Kmalu metan v gor iška predmestja Za iifkalm počitnice za drugi' popravni izpiti skj stvarnosti, tega pa ni upoštevala dežela, ko je zavzela odklo nilno stališče do samostojnega slovenskega okraja. Tečaj v Dijaškem domu obiskuje 32 dijakov, med temi je tudi šest višješoloev. Večina dijakov ima po tri popravne izpite in zaradi tega, Včeraj je v Dijaškem domu zopet vse zaživelo, začel se je namreč popravni tečaj za dijake, ki niso I nam je povedala gospa Tomšičeva, izdelali v junijskem roku in bodo bodo morali takoj resno začeti z imeli prve dni septembra poprav-1 delom, da bodo lahko prišli pri-ne izpite. Letošnje šolsko leto je ! pravljeni na jesenski rok. Poleg nje bilo karakterizirano po celi Ita- j pomaga dijakom še pet vzgojitelji z majhnim številom dijakov, ki Ijev, ki cajejo dijakom lekcije iz so izdelali v junijskem roku. Tudi na slovenski šoli je bilo letos izjemno veliko popravnih izpitov in tudi mnogo dijakov je padlo na ju nijskem loku. Tu se nočemo spra ševali ali je to koristno ali pa so dijaki le žrtve določenega gledanja na šolo, ki niha od največje popustljivosti do večkrat nerazum ljive represivnosti. Zavedati se moramo, da ni mogoče izboljšati sta nja *v naših šolah le s strogostjo, ampak je treba šolo v orvi vrsti približati naši kulturni in gospodar- raznih predmetov, in jim tudi sledijo pri ponavljanju programa. Naj več popravnih izpitov je tudi letos iz italijanščine, tudi matematika in slovenščina pa delata težave našim dijakom. Na goriškem županstvu imajo na razpolago dve obrtni dovoljenji za opravljanje taksi službe. Rok za predložitev prošenj zapade 31. avgusta. Prosilci se za pojasnila lahko obrnejo na poveljstvo mestnih redarjev. nitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiimuiiiimiiiiiiHiiMimiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii NA PRIREDITEV JE PRIŠLA VELIKA MNOŽICA LJUDI Uspel koncert Slovenskega okteta na prazniku petja in vina v Pevmi Nestanovitno • vreme je oviralo druge prireditve Precej poudarka so dali goriški občinski svetovalci na sinočnji seji sveta težavam v katerih se nahaja tekstilna industrija v Gorici in v deželi sploh. Razlog za debato je bila resolucija demokristjanske-ga svetovalca Ervina Nanuta, ki govori nasplošno o krizi v industriji in ki jo je poslal županu že letos aprila in interpelacije social-demokratkega svetovalca Ezia Bianconija o krizi v podgorski tekstilni tovarni. Župan De Simone je prikazal že znana stališča v podgorski predilnici in dejal, da je do krize v tej tovarni prišlo zaradi nasičenosti blaga v skladiščih in da bo skušalo podjetje, ki je v zadnjih letih docela prenovilo strojni park v tovarni, prebroditi trenutno krizo. Župan je tudi prikaza! precejšnji dolg. ki ga ima podjetje do zavoda za socialno skrbstvo za neplačane prispevke. Medtem ko sta bila Ervino Nanut in Ezio Bianconi precej zadovoljna z županovim odgovorom, se ni z njim strinjala komunistka Vilma Brajnik, ki je prikazala predvsem hudo stanje v sovodenjski tekstilni tovarni, kjer je ravnateljstvo čisto nepričakovano zadnji dan dela obvestilo delavstvo, da bodo tudi v tej tovarni poslali doslej še neznano število delavk in delavcev v dopolnilno blagajno. Braj-nikova je tudi dejala, da se danes iz držav tretjega sveta uvaža v Italiio veliko tekstila tudi v že izdelani obliki in da tako uvoženo blago konkurira tistemu, ki s,e proizvaja v naši državi. Od tod kriza. Podobne misli je izrekel tudi komunist Zalateu, ki pa se je dotaknil širših vprašanj tekstilne industrije v Italiji. Zelo oster poseg pa je imel socialist dr. Vladimir Nanut, ki je zvrnil vso krivdo za sedanje stanje na deželno vlado. Že leta 1970, ko se je pričela porajati kriza na tekstilnem področju, so v naši deželi priredili konferenco o tem vprašanju. Že takrat so prikazali rešitve za izhod iz krize. Deželna uprava pa ni doslej napravila ničesar. Krivdo za to ima predvsem krščanska demokracija, je dejal dr. Nanut, ki ima stalno v svojih rokah odborni-štvo za industrijo. Kriza dveh go-riških tovarn ni osamljena saj so v krizi tudi tržaška tovarna Bloch in še druge tovarne na deželnem o-zemlju., ,., i ,j Po diskusiji so svetovalci sprejeli skupno resolucijo,*^ kateri je izražena zahteva, da mora dežela aktivno poseči na to področje na podlagi rezultatov že omenjene konference iz leta 1970 kot je to predlagal svetovalec dr. Nanut. V začetku seje so svetovalci postavili županu in odbornikom razna vprašanja. Svetovalec dr. Damjan Paulin (SSk) je hotel vedeti kdaj bodo pričeli postavljati cevi za metan v predmestjih in kako je z vrtcem v Štandrežu. Odbornik Luciani je v zvezi z metanovodom odgovoril svetovalcu Paulinu, da bodo v kratkem oddali na dražb' dela za metanovodske naprave v Štandrežu, za kar bodo porabili 204 milijonov lir, v Podgori, za kar nameravajo potrošiti 230 milijonov lir, in v Loč-niku, za kar bodo potrebovali 253 milijonov lir. V zvezi z otroškim vrtcem v Štandrežu pa je odbornik Fantini (odgovarjal je tudi svetovalcu dr. Nanutu, ki ga je o tem vprašal že na prejšnji seji) dejal, da nima šolsko skrbništvo še navodil v zvezi z razpustom ustanove ONAIRC in, da je treba čakati na odgovor šolskega skrbništva. Šele za tem se bodo stvari lahko uredile. V OKVIRU DEŽELNEGA SREČA V JA «EVROPA SRC» S SOBOTNE SEJE OBČINSKEGA SVETA V ŠTFVERJflNU PRIHODNJE LETO DAVEK NA DOHODKE V VIŠINI 8% Razprava o porazdelitvi deželnega prispevka potrebnim občanom - Še vedno na dnevnem redu tudi snor z družbo Valdadige Občinski svet v Števerjanu se je preteklo soboto spet sestal na redni seji. Sklicanje je bilo nujno zaradi odobritve v predvidenem reku — ta je potek 1 31. julija — stopnje krajevnega davka na dohodke (ILOR), ki se bo izterjeval v prihodnjem letu. Ta bo v števerjanski občini znašala 7 odstotkov. Občinski svet se je namreč po daljši razpravi odločil za vmesno s‘topnjo od tistega, kar predvideva zakon, to je najmanj 6 procentov, največ 8,5 procenta. Na dnevnen redu seje je bila tudi razprava o porazdelitvi deželnega prispevka potrebnim občanom. Glede tega vprašanja pa svet ni zavzel dokončnega stališča, marveč ie prevladalo mnenje, naj se z od ločitvijo počaka, v tem č. su pa pregleda socialni in gospodarski položaj posameznih družin ter se morebiti spopolni seznam upravičencev. Lani je deželno podporo v znesku 17 tisoč lir prejelo 20 občanov. Svetovalci so nadalje odobrili nekaj ukrepov ožjega odbora, ob koncu seje pa se je razvila krajša razprava glede še zmeraj odprtega spora glede kopanja ilovice. Kakor smo že poročali, je podjetje Valdadige po dovoljenju s strani dežplnega od- Slovenski oktet smo že večkrat slišali na naših odrih, letos smo ga številni goriški Slovenci že poslušali v Tržiču, mnogi med nami imajo doma plošče tega okteta z našimi pesmimi, vendarle pa ga še in še vedno radi poslušamo. Tudi na po letni prireditvi, kjer ne pride do pravega izraza petje tega svetovno znanega pevskega ansambla, posebno še, če gre za kraj, ki je v neposredni bližini zelo prometne ceste, po kateri vozijo avtomobili in motocikli. Kljub vsemu pa je Slovenski oktet na nedeljskem poletnem prazniku v Pevmi navdušil več kot ti-sočglavo množico, ki je prišla na prireditveni prostor, da bi spet slišala iz grl osmih priznanih pevcev naše prelepe pesmi. Nastop Slovenskega okteta je bil sicer osrednja točka štiri dni trajajočega praznika petja in vina v Pevmi, ki ga že nekaj let prireja domači odbor in ki ga je' letos precej motilo deževno vreme. Nastop okteta se je vrinil v trenutek, ko z oblakov ni lilo, sj je deževalo do prvih popoldanskih ur in je pričelo spet deževati zvečer. Ne bomo poročali o razumijivii' navdušenih ovacijah, ki so spremljale vsako pesem oktctovcev. Vsako njihovo pesem je spretno prikazal Nad 10.000 ljudi v Gorici na mimohodu folklornih skupin iz raznih krajev sveta Med nastopajočimi so zbujali največ zanimanja folkloristi iz Nepala, iz Japonske, iz Mehike in Turčije - Jugoslavijo so zastopuli folkloristi iz Tržiča Slabo vreme .je botrovalo uspehu nedeljske folklorne manifestacije v Gorici. Trditev je sicer protislovna, a je resnična. Ko ne bi bilo več ur trajajočega dežja v dopoldanskih urah, bi bili šli ljudje na nedeljski izlet na morje, tako pa so ostali doma in so lahko popoldne šli na goriške ulice in sledili mimohodu nad dvajsetih folklornih skupin, kj so prišle v našo deželo iz vseh krajev sveta. Mimohod .je priredila deželna u prava s sodelovanjem občine ir. turistične ustanove v okviru solidarnostne akcije s kraji, ki jili je prizadel lanski potres Vsako leto se namreč v tem času vrši v Čen ti mednarodni folklorni festival «Evropa src*. Lani so festival odložili, letos pa so ga razširili na vso deželo. V soboto popoldne so šle namreč iste folklorne skupine v mimohodu po videmskih ulicah, že v soboto zvečer so imele na stope v več krajih naše dežele. Podobno je bilo v nedeljo, na go riškem mimohodu, ko so imele ist<* skupine nastope v raznih krajih dežele. Nekaj skhnin je nastopilo v telovadnici v dolini Koma. Npvost za Goričane, na ulicah jih je bilo več kot f deset tisoč in so docela napolnili oba korza od spominskega parka do glavne pošte, kjer so folkloristi šli v dolino Korna, so predstavljale skupine iz Nepala, i:: Japonsk in iz Mehike. Prisotne pa so bile seveda tudi številne evropske skupine, različne sicer od tistih, ki smo jih v Gorici že videl' na septembrskih sprevodih, že znane pa po narodnih nošah in po raznih vrstah glasbil. Jugoslovansko folklore je zastopala skupina »Karavanke* iz Tržiča, čigar člani so bili oblečeni v glavnem v gorenjske noše, imeli pa so tudi vrsto noš ‘drugih jugoslovanskih narrv-’ov. Posebnost so predstavljali tudi Turki, precej navdušeno so bili sprejeti Romuni iz Plosteija. kraja, ki ga je pred nedavnim poškodoval potres. V slovenske koroške noše so bili na žalost oblečeni člani nemške skupine »Edelvvejss* iz Celovca. Zanimive so bile številne italijanske skupine, kot vedno so bili nred-met posebne pozornosti Sardinci v svojih slikovitih oblačilih. Niso manjkali niti Šved*. Danci, Nizozemci, Irci, Madžari, Nemci. Belgijci, Francozi, Bolgari in Poljaki. Bilo je zares lepo gledati stotino ljudi v najrazličnejših in sli- kovitih narodnih nošah korakati in plesati po glavnih goriških ulicah. Manifestacija je torej doživela precejšen uspeh. Na žalost pa je bila zaradi nje prikrajšana tradicionalna septembrska folklorna manifestacija, ki jo že več kot deset let prireja tukajšnja Pro Loco. Dežela je svoj letošnji prispevek goriški Pro Loco odrekla, ker je izdatno podprla to manifestacijo in zato bo letos septembra v Gorici odpadlo mednarodno tekmovanje folklornih skupin, ki se je že lepo uveljavilo. Na sporedu bo samo mimohod folklornih skupin, vendarle že sedaj lahko predvidevamo, da na njem ne bo toliko skupin kot v prejšnjih letih, ker brez valje, ki jo predstavlja tekmovanje, bo marsikatera skupina odpovedala udeležbo. Še nekaj kritike prirediteljem nedeljske manifestacije. Ob septembrskih prireditvah je pred vsako skupino korakal goriški folklorist z navedbi' nastopajoče skupine :n seveda državo iz katere prihaja. Takih pokazateljev v nedeljo ni bilo in ljudje so morali sami ugotavljati če gre za nemško ali avstrijsko skupino, za madžarsko ali bolgarsko ali romunsko. Vsi namreč niso nosili svojih državnih zastav. njihov zvesti spremljevalec in prijatelj, ljubljanski novinar Bogdan Pogačnik. Pred nastopom je nekaj besed spregovoril domačin prof. E-mil Valentinčič. Prireditve v Pevmi so trajale štiri dni. Na sporedu so imeli plese ob zvokih domačih orkestrov, priredili pa so tudi razstavo briških vin, na kateri so imeli razstavljena svoja vina številni kmetje z Oslavja in iz Števerjana. Na naši sliki je občinstvo np koncertu Slovenskega okteta. Zadnja pot Maria Lavrenčiča Velika množica prijateljev in znancev iz Doberdoba in bližnjih vasi je včeraj popoldne spremila k zadnjemu počitku priljubljenega domačega fanta Maria Lavrenčiča, ki se je v soboto smrtno ponesrečil pri Doberdobskem jezeru. Fantje in dekleta, prijatelji iz šolskih klopi in športnih igrišč, so spremljali rakev do groba: dekleta v dolgih belih nošah, mladinci pa v trenerkah nogometnega kluba Mladosti, kjer je Mario igral. Pred ‘erkvijo in ob odprtem grobu je nesrečnemu Mariu zape v slovo nevski z’ Je zero, godba na pihala Kras pa je i-grala žalostinke. Niti petje, niti glasba nista omilila žalosti prizadete družine, ko se je včeraj vračala na dom brez svojega najmlajšega in najdražjega vna >n brata. Prispevki Namesto venca na grob Mariu Lovrenčiču daruje pevski zbor Jezero iz Doberdoba 30.000 lir za dijaški dom v Gorici. borništva za trgovino in industrijo, začelo ponovno izkopavati, kljub županovi prepovedi. Zaradi tega se bo morala družba Valdadige zagovarjati pred civilnim sodiščem, medtem, ko bo o celotnem sporu odločalo deželno upravno sodišče. Koristi šte-verjanske občine bo zagovarjal odv. Formentini, ki v teh dneh zhira potrebno dokumentacijo. KD za ustanovitev davčne komisije Goriški demokristjani so se, po glasovanju v občinskem svetu, o-greli za ustanovitev občinske davčne komisije. O tem so razpravljali na skupni seji mestnega odbora stranke in občinske svetovalske skupine. Komisija naj bo sestavljena tako, da bo zelo agilna. V njej naj bodo tudi zastopniki vaških ali rajonskih skupščin. Številna pojasnila je dal diskutantom občinski odbornik za finance Ciuffarin. ČRN DAN NA GORIŠKIH CESTAH V nedeljo zvečer dve smrtni nesreči Nedelja. 31. julija, črn dan na goriških cestah, saj sta se v nočnih urah zgodili kar dve hudi prometni nesreči, pri katerih sta dve osebi podlegli poškodbam. Približno ob 22. uri je 34-letna Gianna Car.oianni iz Tržiča, Ul. Ce-sare Augusto 7, z avtom fiat 125 goriške registracije 75604, povozila 93-letno Rosino Toffolon, ki je ravno v tistem trenutku nameravala prečkati glavno cesto. Nesreča se je zgodila takorekoč pred stanovanjem Toffolonove, Drevored Redipuglia 196. Ženica je malo pred nesrečo izstopila iz avta svojega zeta, ki je bil ustavljen ob strani ceste in iz katerega je malo prej stopila tudi njena hči ter srečno stekla preko sicer zelo prometne ceste, da bi stopila v stano\ ..nje. Canciannijev , ki je vozila v smeri proti Tržiču, je ženico zbila s nrednjim levim delom avtomobila. Udarec pa je bil tako močan, da je Toffolonova, kmalu po sprejemu v tržišku bolnišnico podlegla poškodbam. V bolnišnico ‘'a so morali, zar .di močnega šoka, sprejeti tudi Canciannijevo. Nekoliko kasneje, okrog enajste u-re, se je podobna huda prometna nesreča zgodila na državni cesti med Gorico in Gradiščem, pri kraju, ki mu pravijo Pri rimskem mostu. Žrtev je 37-letni delavec Vittorio Ca-misi i^,. Gorice, Ul. Capodistria 1. Po ugotovitvah orožtiikov iz Ločni-ka, ki so opravili vse potrebne formalnosti je Camisija, ki je stal precej odmaknjen od cestnega roba in ustavljal mimovozeče avtomobiliste, zbil z vozilom prinz nsu goriške registracije 54724 56-letni Luigi Valen-tinuzzi iz Gorice, Ul. Orzoni 56. Neprevidni mladenič je v eni roki držal večjo tcibo, z drugo pa mahal avtomobilistom. Da bi ga opazili, na omenjenem odseku cesta namreč ni osvetljena; se je vse bolj odmikal od roba cestišča proti sredini. Nekateri avtomobilisti so ga pravočasno opazili ter se mu ognili. Drugače je bilo z voznikom prinza, ki se -vire do zadnjega trenutka sploh ni zavedel. Sicer pa bi bilo tudi vsakršne zaviranje brezuspešno, kajti cestišče je bilo mokro in spolzko. Pri trčenju je 'amisi udaril z glavo v vetrobransko steklo in ga prebil. Truplo se je nato odbilo v obcestni jarek. Zaradi udarca v glavo in hudih notranjih poškodb je mladenič kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Kino Gorica VERDI 17.00— 22.00 «La cognatina», K. R. Wood. Prepovedan mladini pod 18. letom Barvni film. CORSO Zaprto zaradi dopusta. MODERNISSIMO 17.00 — 22.00 «Non rubare... a meno che non sia asso-lutamente necessario», G. Segal in J. Fonda. CENTRALE: zaprto zaradi dopust«. VITTORIA zaprto zaradi dopusta Tržič rRINCIPE 17.00-22.00 «Una squillo scomoda per 1'ispettore Newmaw». EXCELSIOR 17.00-22.00 tLassassino di pietra». Nova Gorica in okolica SOČA «Vihar na Pacifiku* ob 10.30 in 20.30. SVOBODA ^Zapeljivec* ob 18.30 in 20.30. DESKLE cV Milanu ubijajo v soboto* ob 20 uri. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILA SE JE: Elisa Picillo. UMRLI SO: 80-letna upokojenk« Amalia Trampuš vd. Battan, 85-let-na upokojenka Nicolina Codecco, 65-letna gospodinja Edoarda Attems Petzenstein, 88-letni invalid Peter Marvič. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Od danes naprej je v Gorici dežurna legama Villa San Giusto, Kor-zo Italia 89, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Od danes naprej je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti tel. 72701. POMEMBEN PRISPEVEK VIDEMSKE FEDERACIJE KPI Številka videmskih «Quaderni friulani» skoraj vsa posvečena Beneški Sloveniji Številni avtorji dajejo stvarne napotke, kako zagotoviti narodni in ekonomski razvoj Beneške Slovenije - Prispevki Paola Petriciga, Maria Lizzera, Faustina Nazzija in drugih V prvih dneh julija je — kol snuj že zabeležili — izšla v Vidmu 7. številka revije odar-ske posledice osimskega sporazuma ter vidi v njihovih določilih lepe možnosti gospodarskega sodelovanja med obmejnimi področji na severnejšem mejnem odseku, torej na področju Furlanije in Beneške Slovenije. Na tem področju sicer ne pride v poštev ustanovitev proste industrijske cone, ampak razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja. Važno vlogo lahko odigrajo politične sile. Avtor članka «Osimski sporazumi in Slovenci v Italijh izrecno nalaga italijanski strani, da izdela načrt predlogov gospodarskega sodelovanja, pri katerem morajo v italijanski delegaciji, ki se bo sestajala z jugoslovansko, biti zastopani tudi predstavniki beneških Slovencev. Zavedati se moramo, dodaja Lizzero, da znesek 300 milijard lir, ki ga predvideva osimski sporazum, ne zadeva samo Trsta in Gorice, ampak se nanaša na celotno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Duhovnik Fausti no Nazzi je zbral precej zgodovinskih podatkov, predvsem o obdobjih, ki so pomenila odločilne mejnike v razvoju Benečije. Veliko važnost je namenil vlogi duhovnikov, ki so bili vedno v teh krajih glavni nosilci slovenske kulture in narodne identitete. Ferruccio Clavora analizira e-konomsko stanje Benečije in posle dice emigracije. Njegov sestavek je opremljen s številnimi tabelami, ki nazorno prikazujejo padec prebivalstva. Clavora nadalje ugotavlja. da bo vračanje emigrantov v prihodnjih letih večje zaradi gospodarske krize, ki je zajela vso Evropo. Zaradi tega je treba poskrbeti za odpiranje novih delovnih mest ter to delovno silo uporabiti pri obnovi potresnega področja. Alessandro Ivanov govori o rezijanski folklori in običajih, ustavlja se tudi pri zgrešenem pojmovanju, da so Rezijani potomci Rusov. Arhitekt Valentino Simonitti se ukvarja z deželnim regulacijskim načrtom, predvsem s tistimi točkami, ki se nanašajo na razvoj Benečije. Predlagal je možnost razvoja Beneške Slovenije, pri tem pa upošteval tudi zgodovinsko vlogo tega področja v odnosu do sosedne Jugoslavije. Nino Speccogna pa je prispeval članek o ljudski pesmi, ki pomaga ohranjevati tradicijo beneškega prebivalstva. K V soboto in nedeljo je zgoniška sekcija KPI priredila festival «Dela» in «Unita». Na prireditvi je nastopil tudi sovjetski folklorni ansambel, ki je prikazal razne ruske plese, skupina žonglerjev pa se je izkazala s svojim bogatim programom. «PRIMER» MLADE JUDOVSKE PROFESORICE V ZAHODNI NEMČIJI Vdneh9 ko je bil oče odlikovan so hčer komunistko suspendirali 0 njeni namestitvi so odločali tudi sodniki, ki so nekoč sodili Judom - Očeta - Juda so preganjali nekoč, pa tudi po zrušen ju nacizma - Mlada profesorica je polna «grehov» na, ki prepoveduje namestitev v javno službo ekstremistov, je bi- BONN — Gre sicer za naključje, vendar za zanimivo naključje. Brata Grimm sta avtorja čudovitih pravljic, manj čudovita pa je pravljica, da je/ Zahodna Nemčija resnično demokratična dežela. To dokazuje proces na upravnem sodišču, ki je na Trgu bratov Grimm v Kasslu, ria katerem so obravnavali «zadevo» profesorice Silvie Gingold. Toda na upravnem sodišču tega zahod-nonemškeea mesta ni sedela na zatožni klopi že omenjena profesorica, pač pa je sodišče obravnavalo le njeno zadevo in sicer na osnovi njene pritožbe proti sklepu socialdemokratskega oro svetnega ministra za hessensko deželo, ki je Silvio Gingold odslovil iz službe, točneje jo «le» suspendiral. ker je — članica Komunistične partije Zahodne Nem čije. ' Ko se je v Kasslu začel na upravnem sodišču obravnavati primer Silvie Gingold, se je pred sodno palačo zbrala množica ljudi, med katerimi so bili mnogi v ze-brastih oblekah, ki so jih nosili v koncentracijskih taboriščih. V ze-brastih oblekah so se tu zbrali bivši jetniki iz Nizozemske Avstrije, Luksemburga in Francije, ki so se pomešali med domače antinaciste. Največ jih je bilo iz Francije, kajti »zadeva* Silvie Gingold je v Franciji vzbudila še največ ogorčenja, saj so tu ustanovili tudi solidarnostni ko mite za obrambo državljanskih pravic v Zahodni Nemčiji. Posebno ta komite je šel in gre določenim krogom v Bonnu «na živce* zaradi dejstva, ker ga 1 vodi sam Mitterrand, ki kot socialist postavlja avtomatično v dvom »najbolj demokratično in najbolj svobodno družbeno ureditev v vsej zgodovini Nemčije*, kot se bahajo zahodnonemški socialni demokrati, ki že dal; časa uprav 1 ja jo Zahodno Nemčijo. Ustavimo se za trenutek pri Silvii Gingold. Gre za nekai nad 30 let staro profesorico, ki je končala študije pred šestimi leti in -sc zaposlila kot profesorica francoščine in angleščine na šoli v Neukirchnu. Toda v «na,jbolj demokratični* in »najbolj svobodni» Zahodni Nemčiji velja za^ojjj [ki dopušča odpuščanje'j>£ snužbe vseli, ki de* pregreši jo*".s svojim političnim »ekstremizmom* Seveda prihaja ta možnost v oo-štev le pri levem »ekstremizmu*, kajti desničarskih ekstremistov je po zahodnonemških državnih u-stanovah na pretek In to tako med starejšimi državnimi funkcionarji. bivšimi nacističnimi funkcionarji, kot tudi med mlajšimi delovnimi močmi, ki so jih postu vili na razne položaje prav tisti bivši nacisti, ki so poskrbeli za nadaljevanje svojih konceptov v javni upravi. In na osnovi zako- OVEN (od 21.3. do 20.4.) U-speh vam je zagotovljen, če se boste bolj posvetili organizacijskim vprašanjem. Ohranite mirno kri. BIK (od 21.4. do 20.5.) Za u-apeh se boste morali boriti, vendar boste postavljeni cilj dosegli. Ne žalite po nepotrebnem. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če boste omahovali, se vaši posli ne bodo ugodno razvijali. Pazite, da ne pride do spora v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ugodne možnosti za pesnike. Odlična priložnost za prijetno pustolovščino. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zdi sc. da vam je uspeh v neki prazni Horoskop zadevi zagotovljen. Večje razumevanje z drago osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes boste navdahnjeni z veliko borbenostjo, vendar pazite, da ne bo presegla meja. Ne zahtevajte preveč. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaš poslovni položaj se bo precej izboljšal. Upoštevajte neko stvarno kritiko. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Dan bo poln manjših presenečenj, toda tudi uspehov. Menjali boste svoj program. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite v svojem delu bolj natančni. Oprite se bolj na razum kot pa na čustva. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nc podvomite v uspeh neke kupčije, ker bo vse dobro. Skušajte svojo dobro voljo prenesti tudi na druge. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne spreminjajte ničesar, v programu, ker je dobro izdelan. Privoščite si več počitka. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spremenite svoj načrt, če hočete u-resničiti sprejete obveznosti. Čimprej rešite manjše spore. IUSITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. afekti. 7. ple vel, 13. veslač. 14. Romuni, 15. artel, 16. Keri, 17. kt. 18. net, 19. podel. 20. LE. 21. fer. 22. koran. 23. tir. 24. ot, 25. volan. 26. met. 27. RI. 28. Erik. 29. Dano. 31. učenec, 33. Seneka. 34. Milena, 35. ananas. NAVPIČNO: 1. Ava. 2. FERNETIČI, 3. ester. 4. klet, 5. tal, 6. I.Č., 7. Predan, 8. Loren, 9. Emil, 10. V.U.. 11. enklitika, 12. liter. 16. korak. 19. polica. 21. forum, 22. Koren, 23. teren, 25. vena, 26. mana, 29. den. 30. OAS, 32. E.L., 33. SA. la Silvia Gingold — suspendirana že v tako imenovanem prvem valu lova na ekstremiste 1. 1974. Ko so v kompetentnih krogih obravnavali njen primer in brskali po njeni preteklosti, se ie izkazalo, da je zahodmnethška tajna i^olicija zbrala «celo goro* podatkov, ki so »dokazovali* nično ekstremnost. Po kartotekah tajne policije je Silvia Gingold že leta 1965. torej pred 12 leti. še kot študentka napravila »velik zločin*, ker je sodelovala pri demonstracijah proti »umazani vojni* torej proti ameriškemu poseganju v Vietnamu. V policijski kartoteki je bilo nadalje ,za beleženo, da ie sodelovala Dri demonstracijah proti izglasovanje zakona o izrednem stanju v času ko je vsa zahodnonemška naprej na javnost odklanjala la zakon skl predlog. Sč^nam"'njenih »grehov* šc ni končan V kartoteki tajne policije je zapisano, da ie sodelovala v »gibanju za popu ščan.je in razumevanje med narodi*. torej v tistem gibanju, ki je pospešil pogajanja med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, med Zahodom in Vzhodom nasploh, torej v gibanju, za katero se ie potegoval sam Willy Brandt, ki je tudi na ta račun dobil Nobelovo nagrado. Končno očitajo Silvii Gingold. da se je potegovala in da se poteguje za enakoprav npst žensk in da je objavila celo članek v tem smislu, kap na ic zahodnonemška tajna policija o-cenila kot »protiustavno dejavnost*. Seveda je v policijski kartoteki še posebej zabeleženo, da .ie bila Silvia Gingold članica komunistične partije Zahodne Nemčije. Res .je, da je v Zahodni Nem či.ji komunistična partija povsem legalna stranka, ki sodeluje tudi na volitvah, pa čeprav ne doseza prav .je ves učni kolegij na njeni šoli soglasno potrdil, da je bila v svojem delu korektna in vestna, ter da se v šoli ni ukvarjala s specifičnim političnim delom. Tudi 300 podpisov učencev šole ni zaleglo proti suspenziji, kot ni zaleglo 700 podpisov staršev Neukirchna, ki so zahtevali ponovno namestitev vestne in sposobne profesorice. Kompetentni krogi so ji dovolili le. da je 6 mesecev poučevala kot honorarna učna moč. nakar je mora la lani 1. septembra zapustiti zavod. Kol smo že rekli, je pri tem sklepu ministrstvo za. prosveto »ugotovilo*, da je Silvia Gingold članica KP. ki da j,(na »protiustavne namene*. Poleg tega še je prosvetno ministrstvo sklicevalo tudi na načelni sklep zvezne ga upravnega sodišča, ki je odpustilo iz službe ludi profesoric) An no Lenhart prav tako zaradi dejstva, da je bila članica komunistične partije. In kdo je o tern od'U>čnj? V sodnem svetu, ki je sklepal o tern, sta bila tudi sodnik Edmund de Chapeaurouge, ki je bil v času druge svetovne vc-ir.s v Hamburgu sodnik, ki je odločal o. čistosti ar ijevske rase in je torej sodil in obsojal Jude. Drusi član tega sveta pa je bil Rudolf Weber Lortsch, bivši visoki funkcionar na komisariatu tretje"« rajhn v zasedeni Norveški. , Preden je prišel na Norveško pa .ie 'Veber - Lortsch divjal kot tsesoveč v Ukrajini. Kot vidimo’, so o Slivni Gingold in o Anni Lenhart odločali preverjeni »demokrati*. Silvia Ginaold se ie1 proti temu sklepu ministrstva za šolstvo u prta in vso zadevo spravila pred sedišče. V prvi instanci ie sodišče ugotovilo, da pri sklepanju niso vzeli v poštev njenih stre- velikih uspehov Toda biti član I kovnih sposjodbnosti in da njeno komunistične partije pomeni biti | član ekstremnega gibanja, kot to ocenjujejo v kompetentnih krogih. ki v tej »nadvse demokratični in najbolj svobodni deželi* odločajo. In zato je bila Silvia Gingold suspendirana, torei začasno odpuščena iz službe, pa če- 'delovarije v demonstracijah pred 12 leti ne bi smelo biti snloh um steyp.no v zvezi z njeno name sMtvi.jo. Sodišče ie tudi priporo čilo ministrstvu, naj svoj sklep spremeni. Toda minister — so (Nadaljevalne no zartnv strani) Da je bila teža ofenzive premaknjena na Kras, je bilo prav. Temu delu fronte je bilo danih na razpolago tudi veliko vojaških enot in vojnega materiala. Vendar je praksa pokazala, da to ni bilo dovolj; pač izkušnje iz prejšnjih bitk, še posebej iz desete, niso bile dovolj analizirane, še manj pa izkoriščene za odpravo napak. Že po treh, štirih dneh začetnega topovskega obstreljevanja in silovitega napada pehote, je zmanjkalo sape. Vsi napadi so bili odbiti in vsako napredovanje ustavljeno. Napadalec je na koncu bil celo vržen nazaj, čeravno je tudi branilec bil takrat na koncu svojih moči. Napoleon je skoraj vse bitke dobil s spretnim manevrom in pravočasnim napadom močnih rezerv tam, kjer je bil nasprotnik že zrahljan in zrel za padec. Tu pa ni bilo niti manevra niti pravilno uporabljene močne rezerve italijanske vrhovne komande. Ta bi morala priti v odločilnem trenutku in zadati odločilni udarec. Izid bitke včasih odloči zadnji bataljon, a tega vrhovna komanda ali ni imela več ali pa ga ni znala uporabiti To so posledice nepravilne razporeditve moči in njene nedosledne uporabe. Dober odgovornosti pada tudi na komandanta III. armade. Z OROŽJEM ZAVZETO ZEMLJIŠČE V POSOČJU KANAL Plavi n « l< a •Trnovo Ločnil Kostanjevica Napaka operativnega plana vrhovne komande je bila v'tem, da je predvidevala istočasni napad na celem delu fronte od morja do Tolmina. To je verjetno storila v prepričanju, da bi prevarala avstrijsko komando pri iskanju mesta glavnega napada in tako prisilila Avstrijce, da bi razpršili svoje rezerve po vsej fronti in se tako onesposobili za manever. Vendar v avstrijskem vodstvu niso bili neizkušeni, zato so prav dobro spregledali že dolgo uporabljene metode italijanskega vrhovnega vodstva. Držali so se svojega načrta. Za avstrijsko komando nameravana enajsta italijanska ofenziva kot tudi razporeditev italijanskih moči ni bila nobena tajnost. Priprave so bile dolge in skoraj samozavestno javne Dopolnilne podatke so dali Avstrijcem obveščevalna služba in dezerterji; tako je nastala v Postojni na reliefni karti slika razporeda italijanskih operativnih enot, zelo podobna tisti v italijanski vrhovni komandi. Torej v pravilni odločitvi za aktivno obrambo na Krasu in pri Gorici in za omejeno manevrsko obrambo na Banjšicah. je nedvomno skrito seme uspeha avstrijske «soške armade® v enajsti bitki na Soči. Sorazmerno lahek napad italijanskih korpusov na Banjško planoto se je razširil samo do črte, ki jo je izbrala avstrijska komanda «soške armade® in niti korak naprej. Ta prodor je sicer italijanski vojaški, .državni 1 in publicistično - propagandni aparat izkoristil do skrajne mere. Vendar je to početje imelo le začasen uspeh. Resnica in prava slika stanja na Soči je vseeno prišla na dan. Za nikogar več ni bila skrivnost, da enajsta o-fenziva ni uspela. Vse to pa ni oviralo italijanske vrhovne komande in niej podrejenih komand korpusov in divizij, da ne. bi objavljali nestvarnih in pretirano opti-tnističnih poročil o velikih uspehih in pridobitvah. Na podlagi takih izjav je italijansko časopisje širilo senzacionalne vesti, ki so se pozneje pokazale za 'pretirane in tudi netočne. To pa je bil nevaren bumerang, ker je na- T0REK, 2. AVGUSTA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Musič America - Jazz koncert: Sal Nistico in Irio De Paula 13.30 DNEVNIK 18.15 Po sledovih zvezd 19.10 Hashimoto, risanka 19.20 Tarzan in čudežni vodnjak 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 BREZ MADEŽA IN STRAHU, drugi del filma 21.35 Zastrupljena Italija: NOVA KUGA, drugi del 22.05 Glasbena oddaja Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Komorni koncert 18.15 ENERGIJA, vzgojna oddaja 18.45 DNEVNIK 2 - Šport 19.00 DAVID COPPERFIELD, 7. nadaljevanje Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 . Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Dossier GRANDANGOLO 21.30 MEDTEM KO PARIZ SPI, / film Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.57 OBZORNIK 19.12 PIKA NOGAVIČKA, serijski film 19.42 Čas, ki živi: ŽIVE PRIČE IN POMNIKI Pritisk nad slovenskim življem na avstrijskem Koroškem sc nadaljuje z nezmanjšano ostrino. Kljub zgodovinskim dejstvom je v Avstriji še vedno veliko takih. ki hočejo zanikati osvobodilni boj koroških Slovencev med zadnjo vojno, čeprav so bili koroški partizani edini partizani v Av- TRST A 8.00. 9.00, 11.30, 13.00. 14.00. 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert; 10.05 in 11.35 Predpol-danski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Slov. glasbeni mojstri; 17.15 Glasbena panorama; 18.05 Klasiki moderne demokracije; 18.15 Zborovska glasba. KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester The Strings of Rio; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Ansambel An-dre Gagnon; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.15 Casadei: 14.35 Mini ju-ke-box; 15.00 Polke, valčki in mazurke; 15.30 Pojejo Tre Tramps; 16.15 Glasbeni program; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik: 18.45 Zabavna glasba; 10.00 Glasba po željah; 19.35 Zabavna glasba; 20.30 Crash; 21.00 Operne skladbe; 21.35 Rock partv; 22.00 Večerni sestanek; 22.35 Komorna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Resna glasba: 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni. . .; 11.00 Zasmehovana ženska; 12.05 Par besed; 12.30 Ena dežela na enkrat: Ligurija; 13.30 Glasba z Viro Si-Icnti; 14.20 Drobec satire: 14.30 Fausto in Anna, radijska igra: 15.05 Glasbeni programi; 15.30 striji, ki so se bojevali proti nacizmu. Triletni boj koroških partizanov, nad 500 padlih in prav toliko pobitih v ječali in taboriščih ter še številnejše še žive priče, partizani in aktivisti, so zgovoren dokaz prispevka koroških Slovencev k /rušenju Hitlerjeve Nemčije, in k obnovitvi Avstrije. O tem prispevku govori oddaja Žive priče in pomniki. 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Novele Hcnrgja Jamesa, nanizanka 21.48 Ordske luči, zabavna oddaja 22.35 NAROD SE UPIRA, I. del Pet zaporednih oddaj, začenši s 3. avgustom, je slov. TV namenila prikazu odporniškega gibanja v Italiji. 23.15 DNEVNIK Koper 20.30 Odprta meja 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 REŠITVE NI. film V njem igrata Jeanne Mo-reau in Gerard Oury. Re' zija Ectouard Molinaro. 23.10 Aktualna tema, dok. oddaja 23.50 Narodna glasba, Oblaki so rdeči Zagreb 20.30 DNEVNIK 21.00 Stop 21.50 Akcije: Krvodajalci 22.00 Risanka 22.10 MAKEDONSKA KRVAVA .SVATBA, film 23.40 DNEVNIK ŠVICA 19.30 Mladinski program 20.45 DVE TRDI GLAVI, film 1* serije »Trener Wullf* 22.00 TAJNI AGENT 777: VABILO K UBIJANJU, film 23.25 Slikar Richard Seewald dok. oddaja Glasba in poezije; 16.15 E. . .stote con noi. 18.05 Tandem; I8‘w Srečanje z VIP; 19.20 Večerni P'-0; grami;. 20.30 Posvečeno jazz®' 21.05 Osebnosti veseloiger: 2l> «11 trovarobe*; 22.00 Simfonik” glasba; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 11.30, 13.30, 16.30, 18-3®' 19.30, Poročila; 6.00, 7.55 Jutranja glasba; 8.45 AntCprimadisco esta te; 9.32 ;« Bršljan*. radijska ig’'a' 10.12 Počitnice v bali F; 11.32 Oj troci se poslušajo; 11.52 Pestuj za vsakffgar; 12.45 Radioliber®' 13.40 Romanca; 15.00 Tilt; 15-r; 16.33 Radio 2 poleti; 17.30 Mor je moj prijatelj; 18.33 Radiodiskotc ka; 19.50 Čarobna piščal, opera' 22.40 Percy Faith in njegov o1' kester. SLOVENIJA 6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00, n1*?; 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 16.00, l»-u” 20.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danf za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 D bro jutro, otroci!; 8.20 Beseda 9? današnji dan; 9.08 Glasbena ma . neja: 10.05 Berislav Kosier. Be Potop; 10.20 Mladi koncertant; , Ljudske v zborovskih izvedba1'' 1 i.40 Turistični napotki; 12.03 1 letni promenadni koncert: L’;.. Danes smo izbrali; 13.30 Kmetu ski nasveti; 13.40 Po domač ' 41.20 Zabavna glasba: 14.30 poročajo vam. . 15.05 V korak mladimi; 16.30 Glasbeni moža' j 17,00 «Vrtiljak»: 19.05 Pok-T sprehod z našimi solisti; 20.20A bavna glasba; 20.35 Lahko Nfl otroci!; 20.45.Minute z ansambl® Jože Privšek; 21.00 Slove« zemlja v pesmi in besedi; 2‘-Radijska igra Lebovič: Sveti® in sence; 22.20 Zvočne kaskad : 23.20 Jugoslovanska glasba: “v. Literarni nokturno; 0.15 Pope1’,^ se vrstijo; 1.05 Dixieland - Pal da; 1.30 Popevke za vse. zadnje italijansko ljudstvo spoznalo resnico. Posebno jaki na bojišču so izgubili zaupanje v propagandne . rade časnikarjev, kar nam nazorno kaže tedanja slica o vojaku v zaledju, ki kupuje časopis z besed9 «Prego, cinque soldi di bugie.» UProsim, za pet krajcftJ jev laži.») ^ General Cadorna je nameraval takoj po končan’ s ofenzivi sprožiti novo (dvanajsto) in je tudi že obj9^, osnovne napotke zanjo. Vendar so ga zastoj vojnih ^,j racij na ruski fronti in že precej jasni znaki in gl9S°otj o avstrijsko - nemških pripravah za veliko ofenzivo P*- ^ Italiji prisilili, da je to namero opustil in se odloč’1 > defenzivne priprave na celi črti. V tem smislu je ’z jt) tudi direktive. V takih razmerah je obstanek italija”^, enot. posebno težke artilerije, na Banjšicah postal skf. no nevaren. In že se je v vrhovni komandi porajal9 ^ sel o morebitni smiselnosti prostovoljnega umika " ne vsega potenciala, vsaj težkega orožja in materi Sedaj je postalo bolj jasno, zakaj so italijanske enote lahko prodrle globoko na Banjško planoto. Italijanski pad na Banjšice namreč ni bil samo zamujena P0^ ampak je, četudi deloma uspešna, postala za nap9^0A celo nevarna. Dogodki v Evropi, stanje v Avstro - 0®jj, ter zelo nezanesljiv položaj avstrijske armade na h9 kjer so Italijani že trkali na vrata Trsta in gornjeg9 v savja, in še drugi razlogi so zahtevali odločitev za ^ govito avstrijsko ofenzivo proti Italiji, in to prav n9 jfl ški fronti. Idejne priprave so bile že v teku. Ofenziv9^] postala skoraj javna tajnost, ker priprav vojne °b|feift niso mogle popolnoma skriti, še bolje je priprave vi9® obveščevalna služba «grupa Pivko- v Tirolih in 20 so vedeli dezerterji. Tudi kje bo potekala ofenziv9' je dalo logično sklepati. Geografski položaj in oblik9 ^ ške fronte sta lahko tudi laiku pokazala kraj in pot 00 čilnega napada. (Nadaljevanje sledil TOKRA TIE NEKAJ PRESENEČENJ V prvi regati je nepričakovano zmagal De Almeida (Brazilija) Jugoslovani tokrat razočarali - Šved Mark brez konkurence Četrti dan svetovnega prvenstva Jadrnic razreda «Optimist» ob an aaranski obali je za razliko od Prejšnjih regat prinesel nekaj pre seneienj. V prvi regati za IODA pokal. J*i za ekipno svetovno prvenstvo. Je zmagal De Almeida iz Brazilije. Presenetljivo drugo mesto je zasedel Namik Bekler iz Turčije, treUi .ie bil Američan Lindsey. Šved Mark, ki je doslej zmagal *e v treh regatah, je bil tokrat šele dvajseti. Tudi danes ni nobenemu od Ju-Soslovanov uspelo ponoviti odlične-dvanajstega mesta Gorazda j1 rasa s sobotne regate. Najbol.j-** ie bil Bojan škof s tridesetim pestom, Mitja Kosmina je bil 49., °°razd Fras pa 61. Druga regata, ki šteje za svetov-™ prvenstvo posameznikov, se je končala z zmago izvrstnega Šveda “atricka Marka, ki očitno v Kopru •'■Pia prave konkurence in je nje-6Pvo dvajseto mesto v današnji Prvi regati očitno le trenuten spo *slja.i. Drugi je bil Danec Damsgard, k' je bil doslej že dvakrat drugi, ifetje mesto pa je osvojil Španec “Ovira. .'Jugoslovani so bili v tej regati ?okaj slabi, saj se je njihov naj-“oljši predstavnik Igor Kosmina u-Vrsbl komaj na 63. mesto ■. Danes bosta na sporedu spet regati in sicer za ekipno in za posamično prvenstvo. OMLADIČ tenis EP V MARIBORU V prvem kolu Mirna Jaušovec uspešna yčeraj so v Mariboru svečano od-pr|i 9. evropsko teniško prvenstvo. Predsednik organizacijskega odbo-a Franc Hvalec je v uvodu pozdra-,11 vse nastopajoče na tem EP, na-n0r je delegat FILT, Madžar Lazslo 'arody, uradno odprl letošnje ev-^Psko prvenstvo. Takoj nato pa je a.'ooljša jugoslovanska teniška i-s^alka in evropska prvakinja Mirna Jaušovec odigrala tekmo prvega kola s Švicarko Planto. Mirna Jaušovec je v tem uvodnem kolu brez vsakršne težave odpravila nasprotnico, saj je prepričljivo zmagala š 6:0, 6:3. In še nekaj izidov iz prvega dne. IMedki Pugaev (SZ) - Gneffner (ZRN) 6:3, 6:4 Seuss (ZRN) - Ruiz (Španija) 6:2, 7:5 B. Pampulov (Bolg.) - Marto-rell (Španija) 7:6, 7:5 M. Pampulov (Bolg.) - Dirzu (Bolg.) 6:0, 6:2 Deseta partija polfinalnega šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Korčnojem in Po-lugajevskim se je zaključila z remi- jem. Korčnoj se je s črnimi figurami branil z Grunfildovo indijsko obrambo ter je dokaj hitro zapadel v slabšo pozicijo. Partijo je prekinil v trdnjavski končnici s kmetom manj, vendar pa je v nadaljevanju, ki je trajalo celih 30 po tez, izsilil remi, ki je bil široko predvidevan. Rezultat je tako po desetih partijah 7 proti 3 v korist Korčnoja, do konca dvoboja pa manjka le šest partij. BEZBOL Italija evropski prvak HAARLEM — Italijanska državna reprezentanca v bezbolu je v Haarlemu osvojila evropski naslov, V odločilni tekmi .je premagala Nizozemsko z 1:0. Italijan C. Barazzutti osvojil odločilno točko sr Italija je premagala Španijo s 3:2 - Panatta izgubil BARCELONA — Italijanska teniška reprezentanca si je včeraj v Barceloni zagotovila nastop v evrop skem finalu Davisovega pokala. Priborila si je še tretjo in odločilno točko z Barazzuttijem, ki je prema gal Orantesa z gladkim 3:0. V zadnjem srečanju sta se spoprijela italijanski prvak Panatta in mladi Roler, ki je zamenjal Higuerasa. Presenetljivo je zmagal tnladi domačin, ki je Panatti v dveh setih prepustil le točko. To zadnje srečanje so namreč, odigrali na dva sfeta. Najprej sta stopila na igrišče Barazzutti in Orantes, Oba sta čutila važnost dvoboja, zaradi česar je bila igra zelo monotona, ker si nista igralca upala zaigrati bolj napadalno. Stanje je bilo neodločeno vse do 5:5; nato j"' v enajsti igri Ba- NiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiitiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii PLAVANJE JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO Borut Petrič šestkrat prvi Petnajstletna Tatjana Blažič najboljša plavalka - Ekipno najuspešnejša Mladost - Organizatorji iz Kranja povsem zadovoljili Kranj, prizorišče letošnjega 33. državnega prvenstva v plavanju, je le še potrdil premoč domačina Boruta Petriča, ki trenutno nima ustrezne konkurence v vsej Jugoslaviji. Kranjčan je v zadnjem dnevu tekmovanj zmagal še dvakrat. V obeh tekmah, tako na 1500 m kravl kot tudi na 100 m kravl, se je prvi dotaknil roba bazena s skoraj sekundo prednosti nad drugouvrščenima. Petrič je tako na tem DP osvojil kar šest zlatih odličij. Zadnji dan je sicer potekal v znamenju slabega vremena, saj je dež motil reden potek tekmovanj. Kljub temu je tekmovanje v glavnem dobro uspelo, saj so plavalci, s Petričem na čelu, in plavalke z Blažiče-vo v prvi vrsti zrušili nekaj državnih rekordov. Od vseh je zapustila najbolj pozitiven vtis 15-letna Tatjana Blažič, ki je nedvomno najboljša hrbtna plavalka v državi. »Tatja* vadi že od mladih nog in sedaj da Posnetek s svetovnega prvenstva jadrnic «optimist», ki se te dni odvija ob ankaranski obali sega pod vodstvom trenerja Lebarja zelo dobre rezultate. Za plavalce, ki so se kot Blažičev.a komaj vrnili z balkanskega prvenstva, je bilo to državno prvenstvo le lažja preizkušnja. V Kranju je na ekipni lestvici prevladalo moštvo zagrebške Mladosti, pred Crveno zvezdo in Rudarjem. Organizatorji plavalnega kluba Triglav, ki letos proslavlja 30-letnico uspešnega delovanja, so z opravljenim delom še kar zadovoljni, IZIDI MOŠKI 200 m kravl: 1. Borut Petrič (Tr.) 1’59”39 200 m hrbtno: 1. P. Miloš (Jad.) 2’15”21 100 m delfin: 1. Sabo (Jad.) r02”25 200 m mešano: 1. Petrič (Tr.) 2’16”20 (absolutni jugosl. rekord) 4x100 m: 1. Crvena zvezda 3’51”16 400 m kravl: 1. B. Petrič (Tr.) 4’12 ’89 100 m prsno: 1. Divjak (Ml.) 1'10”63 100 m hrbtiVo: 1. N. Miloš (CZ) 1’02”47 400 m mešano: 1. B. Petrič (Tr.) 4’41”56 (absolutni jugosl. rekord) 4 x200 m kravl: 1. Rudar 8’36”40 1500 m kravl: 1. B. Petrič (Tr.) 16’03”99 100 m kravl: 1. B.-Ptetrič (Tr.) 55”91 200 m prsno: 1. Divjak (Ml.) 2'36”35 200 m delfin: L Urankar (Rudar) 2’18”15 4x100 m-: 1. Mladost 4’18”54 ŽENSKE 200 m kravl: 1. I. Černe (Pr.) 214”47 200 m hrbtno: 1. T. Blažič (Rudar) 2’31"94 100 m delfin: 1. J. Efendič (Partizan) 1'09”14 200 m mešano: 1. M. Rodič (Fuž.) 2’33”94 4x100 m: L Mladost 4'26”80 400 m kravl: 1. V. Separovič (Ml.) 4’43 ’92 100 m prsno: 1. M. Rodič (Fuž.) 1’20"22 100 m hrbtno: 1. T. Blažič (Rudar) 1’10"76 (rekord SFRJ) 400 m mešano: 1. Efendič (Partizan) 5’25'T4 800 m kravl: 1. šeparovič (Ml.) 9’43”80 (rekord SFRJ) 100 m kravl: 1. I. Černe (Prim.) 1’03”48 100 m prsno: 1. Rodič (Fuž.) 2'51”96 200 m delfin: 1. J. Efendič (Partizan) 2’31"80 4x100 m mešano: L. Mladost 4’57”52 EKIPNA LESTVICA 1. Mladost 34.073 2. Crvena zvezda 30.137 3. Rudar 18.520 4. Partizan 15.411 5. Triglav 13.894 Komaj osemletna deklica preplavala Mesinski preliv MESINA — Osemletna deklica, Agatella Malvagna, je doslej najmlajša plavalka, ki je kdajkoli preplavala mesinsko ožino. Mlada Malvagna, doma iz Cata-nie, je za ta edinstveni podvig pa gabila le 41'57”6, kar je le 10 minut slabše od absolutnega rekorda! na tej progi. razzuttiju uspelo iztrgati servis O-rantesu. Osvojil je še eno točko in s tem tudi prvi set. V drugem setu se igra ni spremenila. Orantes je bil očitno v težavah, ker se še ni opomogel od poškodbe, ki jo je u-trpe! pred časom. Zmanjkovalo mu je moči in zagrešil veliko število napak. Kljub temu pa ni Barazzutti igral dobro, set pa je osvojil v glavnem zaradi nasprotnikove šibkosti. V tretjem setu je Orantes po polnoma odpovedal, saj je osvojil le eno točko. Po tem srečanju je bil izid dvoboja praktično že odločen. Zvezna trenerja sta se domenila, da bodo zadnje srečanje odigrali na dva dobljena seta. Na igrišče sta stopila Panatta in Soler in prikazala še slabšo igi-o, kot je bila v prvem srečanju. Panatta ni imel nobene volje do igranja, kar pa je izkoristil njegov mladi nasprotnik in ga gladko premagal. Nedopustno je, da je Panatta tako slabo zaigral, zaradi česar je prišlo po končanem dvoboju v italijanskem taboru do večjih polemik. Kapetan Pietrangeli bo še imel težko nalogo, preden bo razčistil ta kritični položaj. Tudi publika ni bila preveč zadovoljna s Panattovim obnašanjem in ga je bučno izžvižgala. Italija se bo spoprijela v evropskem finalu s Francijo. Dvoboj bo od 16. do 18. septembra v Rimu. Zmagovalec tega srečanja pa se bo spoprijel z zmagovalcem dvoboja Avstralija - Argentina; ta dvoboj bo določil letošnjega zmagovalca Davisovega pokala. IZIDI ITALIJA — ŠPANIJA 3:2 Barazzutti - Orantes 3:0 (7:5, 7:5, 6:1) Soler - Panatta 2:0 (6:1, 6:0) VATERPOLO GENOVA — V zadnji tekmi italijanskega državnega prvenstva v vaterpolu je Canottieri iz Neaplja premagal ekipo Camogli, in tako osvojil državni naslov. To je že sedma zmaga neapeljskega moštva na državnem prvenstvu. Naslov prvaka je osvojil še v letih 1951, 1958. 1963, 1973 in' 1974. Predsednik nogometnega društva Primorje Cibic prejme pokal za najboljšo uvrščeno enajsterico na posebni lestvici, ki je veljala za »Pokal Mobili Elio» AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA ZRN NIKI LAUDA (FERRARI) NAJBOLJŠI Jody Scheckter drugi - Izredno dobro je vozil zahodni Nemec Hans Stuck, ki se je uvrstil na tretje mesto - Nekateri favoriti odstopili ItllUlllinilHimilllllllMIIIIIIIimillltMllllllllllliiiiiitlllllllllllllimillllllMIIIIIIIIIMMIIIIIHIIIHIMHIIHMIHIt** KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV V SACILU Verginella (KK Adria) osvojil drugo mesto Tudi ostali naši zastopniki so zadovoljili 'itinintiiiiiiiimiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiitiiitittiiuiiiiitiiiiif milili mn um Mimi mmi m miiiiiiii ?°bojka SINOČI V DOLINSKI TELOVADNICI Azzurre» premočne za ZSSDI Naše zastopnice bodo proti italijanski mladinski reprezentanci zopet igrale drevi, in sicer ob 17.30 - T. Bolčina in C. Kralj najboljši P^'Janska ženska odbojkarska re-1 talijankc so bile predvsem boljše ob jo italijansko reprezentanco skoraj Jiajg abca mladink se te dni na- mreži, kjer so pokazale nekaj zelo !>t'aVev Dolini, kjer zaključuje pri-rJ Prič8] evroPsl<0 prvenstvo, ki se % te; °. .®' avgusta v Beogradu. Priliki je včeraj italijanska Itlo htanca odigrala trening tek-selekcijo ZSŠDI. riSatTlefia začeLka je bilo raz Slo ’ n?® se naše odbojkarice ne Sušo„ a?!e enakovredno kosati z ,Jaimi in bolje pripravljenimi Jio, a. atantkami. Poudariti mora-** dap 'laše odbojkarice ne vadijo Sev a' nekatere celo več me-a Jeliči,- ,a, da sta bili ti dve primes 1 tekmi, drugo bodo odigrali Nku' ?rSanizirani v zadnjem tre-**>ricg ffcf. bi se lahko naše odboj-Sotan je Pripravile in tako na-VSe a* nudile , večji odpor, di bjfa. S odigrali pet setov, saj Po srečanja važen. u 1Cakovanju" je Italija takoj otnj ’ saj je nadkrilila naše na- v vseh elementih igre. I- fc!a. perspektivnih tolkaeic. Naše odbojkarice so se jim upirale z vsemi močmi, vendar proti močnejšim na sprotnicam niso imele lahke naloge. Občasno so celo prikazale več lepih akcij, ki so spravile Italijo v težave. Poznalo pa se je pomanjkanje treninga in uigranosti, saj je bila včasih vsa požrtvovalnost zaman. Italija ima solidno ekipo, ki bo skušala na evropskem prvenstvu ponoviti uspehe iz prejšnjih let. O možni uvrstitvi nam ni trener Bel-lagambi mogel ničesar povedati, saj se mladinske ekipe stalno pre navijajo. Gotovo pa je, da bodo i-mcle glavno besedo v Beogradu vzhodne države, ki so za Italijo nedosegljive. Za italijansko reprezentanco bi bil vsekakor velik uspeh, ko bi ji uspela uvrstitev od sedmega do devetega mesta. Poudariti moramo, da sestavlja- v celoti samo igralke, ki stalno na stopajo kot standardne igralke v matičnih klubih A 'ige. Vsekakor pa .ie gotovo, da je bilo včerajšnje srečanje za naše odbojkarice zelo važno, saj si tako nabirajo nove iz kušnje, ki jim bodo gotovo služile v prihodnosti. Naj omenimo še, da so bile za Italijo najboljše Pizzo. Cioopi in De Diana, v vrstah ZS ŠDI pa Bolčičcva in Kraljeva. Drugo tekmo bosta ekipi odigrali danes popoldne v dolinski občinski telovadnici s pričetkom ob 17.30. ITALIJA (ml.) - ZSŠDI 5:0 (17 18 2) ITALIJA: Ferlito, Stanzani, De Diana. Cioppi, Dallara, Pizzo, Pao-lini, Gualandi, Carchiolo. Bonfirra-to, Privitera, Biagiarini. ZSŠDI: Čuk, Kalan, Glavina, Rupel, Cerniava, Krizmančič, Grgič, Korošec. Štoka. Kralj, Hrovatin, Le giša. Olenik, Bolčina. SODNIKA: Caputo in Marcon. Na mednarodni kolesarski dirki veteranov v Sacilu je KK Adria zabeležila še en velik uspeh. Član A-drie Silvio Verginella se je namreč uvrstil na odlično 2. mesto in je tako zopet dokazal, da sodi v tej kategoriji med najboljše sprinterje v deželi. Konkurenca v Sacilu je bila namreč izredno ostra, kar tudi potrjuje poprečna hitrost, ki so jo zabeležili kolesarji na tej dirki (42,240 km/h). Kljub temu pa so se Adriini zastopniki povsem znašli ter so bili ska raj skozi vso dirko med glavnimi pobudniki pri begih in, ko je bilo potrebno, tudi pri zasledovanjih. Že dejstvo, da so Marušič, Nico-lazzi, Santoni in Ferluga prispeli na cilj skupno z glavnino, jasno priča, da lahko Adria računa na povsem homogeno moštvo, ki bo dalo društvu še mnogo zadoščenj. Prvo mesto na nedeljski dirki je osvojil Dino Zaramella iz Padove, ki je že dvakrat zmagal na tradicionalni dirki za »Pokal Lonjerja». Končni sprint je bil izredno dramatičen. Verginella je bil praktično že prvi, ko ga je nenadoma presenetil Zaramella in je tako prikrajšal našega kolesarja še za večjo zadoščenje. Sicer tudi 2. mesto pomeni za Silvia in za vso ekipo nepričakovan, a zaslužen uspeh. Trener Adrie Nino Maver je bil seveda nad nedeljskim nastopom navdušen. Izjavil je: »Silvio je bil izreden. V končnem sprintu je premagal zelo močne kolesarje. Tudi ostali so vozili izredno uspešno, tako da sem s svojo ekipo zelo zadovoljen.* Vrstni red v Sacilu: 1. Dino Zaramella (Zanon Padova), ki je prevozil 88 km v 2.05’, s poprečno hitr. 42,240 km na uro 2. Silvio Verginella ( KK Adria) 3. Tono (Peraga Vieenza) 4. Scatto (Peraga Vieenza) Sledila je vsa glavnina, v kateri so bili tudi Adriini kolesarji Marušič, Nicolazzi, Santoni in Ferluga. HOKEJ NA KOTALKAH Italija tretja OPORTO — Portugalska repre zentanca v hokeju na kotalkah je osvojila evropski naslov. V odlo čilni tekmi je premagala Španijo z 4:1. Italija je zasedla tretje me sto, potem ko je v zadnji tekmi premagala Nizozemsko s 4:0. KONČNA LESTVICA 1. Portugalska 16 točk. 2. Španija 12, 3 Italija 9, 4. ZRN 9. 5. Belgija 7, 6. Nizozemska 7.. 7. Fran- Vse kaže, da je Ferrari dobila pravo prestavo. Na 319 km dolgi progi v Hockenheimu je v nedeljo v tekmovanju za VN ZRN prvi prevozil 47 predvidenih krogov Avstrijec Niki Lauda na svojem ferrariju 312 T2 in je tako postal resen kan-ditat, da osvoji naslov svetovnega prvaka formule 1. Lauda si je namreč nabral na skupni lestvici kar 10 točk prednosti pred drugouvrščenim Scheck-terjem in, kar je še važnejše, je mehanikom uspelo odpraviti nekatere pomanjkljivosti avtomobila, ki je tako dobro prestal nedeljsko preizkušnjo. Lauda sam je ob koncu zadovoljno izjavil: «Avtomobil je tu v Hockenheimu delal s polno parol* Kot potrjuje tudi srednja hitrost (208 km na uro) je bilo to dirkališče še precej hitro. Razumljivo je torej, da se takim progam prilagajajo določeni avtomobili. Od štiriindvajsetih pilotov jih je na cilj privozilo le deset. Med velikimi odsotnimi so v prvi vrsti nekateri odlični piloti kot Watson, Scheckter, Lafitte, De-pallier, Nilsson in ne nazadnje James Hunt. Vsi so tako ali drugače morali odpovedati zaradi tehničnih okvar na vozilih. Lauda je tako sprva le nadzoroval potek dirke in je šele v 14. kra gu, ko je drzno prehitel Scheckterja, začel svojo ofenzivo, ki ga je privedla na cilj kot zmagovalca. Uspeh ferrarijev potrjuje še odlično četrto mesto Argentinca Carlosa Reute-manna, ki je tako dokazal da »konjiček* italijanske hiše jezdi kot nikdar prej. Vrstni red VN ZRN. 1. Lauda (ferrari) 1.31’48"62 2. Scheckter (Wolf) po 14”33 3. Stuck (brabham - alfa romeo) po 20’ '90 4. Reutemann (ferrari) po 1'00”27 5. Brambilla (surtees) po 1’27”37 6. Tambay (ensign) po 1'29”81 7. Schuppan (surtees) po 1 krogu 8. Ribeiro (march) po 1 krogu Lestvica za SP 1. Lauda 48 točk 2. Scheckter 38 točk 3. Andretti 32 točk 4. Reutemann 31 točk 5. Hunt 22 točk 6. Nilsson 20 točk 7. Mass 17 točk 8. Depallier in Lafitte 10 točk PO VN FINSKE Shccnc in Kalayama svetovna prvaka IMATRA — Po nedeljskih motociklističnih vožnjah za VN Finske, ki so bile veljavne za SP. sta znana še dva svetovna prvaka: Barry Sheene v razredu do 500 ccm in Takazumi Takayama v razredu do 350 ccm. IZIDI NEDELJSKIH DIRK RAZRED DO 125 CCM 1. Bianchi (morbidelli), 2. Laz-zarini (morbidelli), 3. Guignabodet (morbidelli). LESTVICA SP 1. Bianchi (It.) 131 točk, 2. Laz-zarini (It.) 93, 3. Nieto (Šp.) 80. RAZRED DO 250 CCM 1. Villa (harley davidson), 2. Grant (kawasaki), 3. Balington (yamaha). LESTVICA SP 1. Lega (It.) 75 točk, 2. Katu-yama (Jap.) 58. 3. Villa (Tt.) 53. RAZRED DO 350 CCM L Katayama (yamaha), 2. Sar-ron (yamaha), 3. Ekerold (y*-maha). LESTVICA SP 1. Katayama (Jap.) 95 točk. 2. Ekerold (juž. Afr.) 95, 3. Rougerie (Fr.) 47. RAZRED DO 500 CCM 1. Cecotto (yamaha). 2 Lucchi-nelli (yamaha), 3. Bonera (suzuki). LESTVICA SP 1. Sheene (Vel. Brit. 107 točk. 2. Baker (ZDA) 68, 3. Hennen (Fr.) 44. iiiiiiiitiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiimsiliiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiliHHMHiiniHiiiiiiaitiiiuiiiimtMtM KOŠARKA V PORTO SAN GIORGIU Italija nepričakovano premagala Jugoslavija Nikolič: «Slabo smo igrali, šc slabša pa sta bila sodnika* V Porto San Giorgiu se je zaključil veliki mednarodni košarkarski turnir, na katerem .je Italija osvojila prvo mesto, potem ko je v zadnjem dnevu nepričakovano premagala Jugoslavijo. Ta tekma ie bila izredno napeta in se je končala šele po enem podaljšku. «Azzurri» so zmagali z dvema točkama razlike. Po telefonu smo pozvali jugoslovanskega zveznega trenerja Aco Nikoliča, ki nam je o nedeljski tekmi dal naslednjo izjavo: »Taktično smo igrali zelo slabo. Sploh nismo izkoriščali centrov, sai so bili Italijani poprečno nizki. Poleg tega pa sta nas sodnika zelo oškodovala, tako da smo bili vsi živčni cija 6, 8. Anglija brez točke. ' ZjK i t ur > ••.<•-! ■’ I - 1 : *" , ^ l\Jts Sffltž ~ > i sififfu ti’i(?rn'ka ■ «■ uvl n {la > U-w :kn'i . ** ♦ r N® .scs' r ■' ■ i 'h '"" imiru Eter rišem, katerim " ” mrei» le enkrat in še tu ;x> 11 ■» Izid je upravičen. j je teniško ifT igrišče Gaje v bližini in baje sta B ' — jMm za to priložnost ekipi Primorskega d A jr .. pamnlumn vnemah le-rn kot ”°tiskajo usnje v mrežo nasprotnika, bi dnevnik verjetno do • l| akcij« nedeljske ... je , ./i'.. ’ /.brani enajsterici pred »velikim sp« ...>- >• ' v* S m I » i i $ 1. — 1. Pedavena 2 2. Ktinningham X 2. — L Diciolo 1 2. Quasserin 2 3. — L Busso X 2. Tekke 2 4. — 1. Piroetta 1 2. Matelot 2 5. — 1. Magiara X 2. Primus 1 S. — 1. Acireale X 2. Usalicna 2 KVOTE 12 — 1.341.488 lir 11 — 123.20« lir 10 — 16.000 Ur in tudi jaz nisem znal ohraniti mirne krvi.* Italija je tako. pa čeprav je igrala brez Meneghina, Serafinija in Bertolottija, le ugnala Jugoslovane, ki so bili na tem turnirju nesporni favoriti, saj so v prvih dveh dneh brez vsakršne težave odpravili ČSSR in Španijo. Že danes pa se bo. pričel v Mes-sini veliki turnir, na katerem bodo igrale reprezentance ČSSR, ZDA, SZ, Jugoslavije in Italije, izidi turnirja v Porto San Giorgiu PRVI DAN Jugoslavija - ČSSR 118:73 Italija - Španija 104:83 DRUGI DAN Jugoslavija - Španija 112:92 Italija - ČSSR 84:74 TRETJI DAN ČSSR - Španija 95:79 Italija - Jugoslavija 95:93 KONČNA LESTVICA 1. Italija 6, 2. Jugoslavija 4, 3. ČSSR 2, 4. Španija 0. NOGOMET Primorje praznovalo... Primorjt je v nedeljo v vili »Elio* na Proseku praznovalo svoj prestop v prvo amatersko ligo. Ob prisotnosti nekaterih vidnih osebnosti tržaških športnih krogov, med katerimi velja omeniti zlasti odbornika tržaške občine Maria Lanzo in tehničnega pomočnika CUS Ezia Lipa ta. sta bila podeljena dva pokala: pokal italijanske nogometne zveze, namenjen prvouvrščeni ekipi v drugi amaterski ligi in pokal «Elio»\ ki ga istoimenska tvrdka poklanja vsako leto najuspešnejši kraški e-kipi v tej ligi. Letos so se za ta pokal potegovala moštva Aurisine, Primorja. Vesne in Zarje. I^evji delež je imelo prav proseš-ko Primorje, ki je odneslo oba pokala. Najprej je odbornik tržaške občine Mario Lanza izročil predsedniku društva Sergiju Cibicu pokal FIGC, nato pa so mu gospodje Stroligo. pokrovitelji nagrad tvrdke »Elio*. poklonili še istoimenski pokal. Primorje je tako odtrgalo pa kal kriški Vesni, ki si ga je lastila že dve leti zaporedoma. Zatem je bil nagrajen domala ves kolektiv Primorja za prizadevnost izkazano v minuli nogometni sezoni 1976 - 77. Priznanja so prejeli praktično vsi: od igralcev, katerim so bile podeljene tri kolajne, do rezerv, trenerja, predsednika, podpredsednika, blagajnika, tajnika, pa vse do požrtvovalne tajnice. MONTPELLIER - V prvem kolu moškega evropskega mladinskega odbojkarskega prvenstva je Jugoslavija premagala Švedsko s 3:0. JADRANJE SP »OPTIMIST* OB ANKARANSKI OBALI TENIS DAVISOV POKAL )r*drv$lv«, uprava, oglasni oddelak, RST. Ul. Montacehl 6 PP 559 — Tal. 79 38 OS 7948 38 79 58 23 78 14 70 »Odruznit« Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprel plafana celotna 25.000 lir. Letna naročnina :a inozemstvo 38.000 lir, za naročnika brezplačno revija «DAN». / SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 etno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din 'oitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tr2a5kega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK / DZS 61000 j.|ut>ljana^ Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 tir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in Stran 6 goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. i JzTt ^,an 'talifanskeJ ka^ ^Trst 2. avgilSta 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia in tiska I zveze časopisnih založnikov FIEC KOLONE AVTOMOBILOV SE POMIKAJO PROTI SONČNIM KRAJEM NA JUCU IN SARDINIJI Neprestan dotok tujih letoviščarjev kljub neugodnim vremenskim razmeram Domači turisti zaostajajo - Neurja in povodnji povzročile veliko škodo kmetovalcem na severu Suša v Apuliji * V Jesolu utonila tri dekletca - Na Mont Blancu izginila japonska gornika RIM — Kljub izredno slabemu vre-I nenu, ki je zadnje dni zajelo Šime i nedele Italije, tako zlasti še n sežem, se dotok letoviščarjev v ob-I norske in druge turistične kraje ni jpočasnil. Avtocestno omrežje že ežko prenaša b-eme avtomobilskih lz kega e stišča (in nep-evidnosti voz nikov), velja meniti čelno trčenje med fiatom 127 in «campagnolo» re daleč o.’ Bologne, pri katerem i bil ubit 27-letni Nunziu Ma'aguti, a nadaljnjih 8 Ijuui je bilo huje ranje-hit: trčenje lažjega tovornjaka v av-tocisterno na avtocesti Livorno - Genova, ki je zahteval srrv-t 31-tetne '. C. Alberta Jacovacciia: strmoglav ljenje pot-, .--»a vozila z, ovinka v prepad bl zu Pavie, pri čemer se je ubil komaj 20-letni karabinjer Loris solu predvčerajšnjim popoldne: v razburkanem morju je našla grozno smrt troje dekletc. Sestri Fulvia in Rosanna Esposito (14 oz. 12 let) h Alzana Lombarda v hergamski pokrajini ter njuni sestrični Giovanna Capitanio (14) in Emanuela Pagani (11) iz Azzana San Paolo prav tako v bergamski pokrajini, so se z gumijasto blazino precej oddaljile od obale, ko se je blazina nenadoma izpraznila, a le ena od deklet je znala plavati. Rešiti je bilo mogoče le Emanuelo Pagani, druge tri so izginile pud gladino. Pozneje so našli truplo Giovanna Capitanio Nazadnje še nas eča na delu, ki jo je povzročil silen veter: v Anterselvi (Bočen) se je dimnik poslopia v gradnji zrušil na 26-letnega zidarja Antona Messnerja ki se bo moral zaradi številnih zlomov zdraviti v bolnišnici 90 dni. PO ROMUNSKO - ŠPANSKIH POGOVORIH Ceausescu: Popolna solidarnost Carrillu Romunski predsednik očitno ne soglaša s sovjetskimi kritikami na račun politike španske KP BUKAREŠTA - Generalni tajnik španske komunistične partije San-tiago Carrillo je zaključil svoje do govore z romunskim predsednikom Nikolajem Ceausescom, ori katerem je — kot kaže — naletel na popolno solidarnost, in to kljub napadom, ki so prišli v zadnjih časih na račun Carrilla in njegove politike iz, Moskve in drugih prestolnic vzhodne Evrope. To izhaja tudi iz dolgega urad nega poročila o razgovorih, ki ga je objavilo glasilo «fronte socialistične enotnosti* »Svobodna Romunija*. Po uvodni ugotovitvi, da je treba razviti odnose prijateljstva in sodelovanja med komunističnimi partijami tako da bi ustvarili »enotnost nove vrste* v mednarodnem komunističnem gibanju, romunski list zagovarja Unijo, da «razlike v zgodovinskih, političnih in družbeno gospodarskih pogojih, v katerih delujejo posamezne partije, nareku jejo strogo spoštovanje pravice vsake partije, da avtonomno izbira politično linijo, strategijo in taktiko brez zunanjih vmešavanj*. Prav tako vsebuje poročilo Odstavek o sodelovanju med komunističnimi, socialističnimi in social demokratskimi strankami ter drugimi naprednimi silami v zahodnoevropskih državah, ki izzveni kot pritrditev Romunije političnim tezam španske, pa tudi francoske in italijanske KP. Končno pa noro rilo navaja Carrillovo zahvalo Ceausescu za podporo in solidarnost španski partiji ter se zaključuje s trditvijo, da so romunsko-španski pogovori potekali v »toplem tovariškem vzdušju*. Iz vsega tega in mimo diplomatske frazeologije je povsem očitno, da Ceausescu niti najmanj ne soglasa z ostrimi polemikami, ki so bili tudi v zadnjih dneh naperjene v sovjetskem tisku proti politiki španske oarti-je. kot tudi proti posameznim dejanjem njenega tajnika. (tm ) Preiskava o umoru nemškima bančnika BONN — V Zahodni Nemčiji se še ni poleglo'Ogo čenje ob umoru predsednika «Dresdner Bank* Jiirge-na Ponta, do katerega je prišlo v soboto ponoči. Ljudsko ogorčenje so, kot je bilo pričakovati, izkoristili krščanski demokratje, ki vztrajp j zah-1 te vajo okrepitev policijskih sil in še strožje preventivne ukrepe proti domnevnm levičarjem. Policija vsekakor išče 27-letno Su sanne Albrecht, ki je, kot kaže la stnoročno ctreljala na Ponta, ki je bil med drugim njen boter, in tri druse ženske, ki naj bi ji pomagale. Gre za Slike Maienvitt, Angeliko Speitel in S!grid Sternbeck. Poleg Albrechtov je bil prisoten tudi neki moški, čigar imena pa ne vede. Popoldne je policija izsledila avto, s kateri, i so se atentatorji odoelja-li. V avtu, ki so ga našli v Frankfurtu. je b i tudi krvav moški jooič, krvna skuoina pa baje ustreza Pon-tovi. Policija preiskuje tudi dostav no vozilo volksvvagen. s kriorim bi morali Por.ta odpeljali, če bi jim o raka» TURIN - Dve bombi sta eksplodirali v noči med nedeljo in pone deljkom pred vhodom v tovarno barvil IPCA v Cirie, tragično znani kot »tovarni raka*. Na desetine u-službencev je namreč umrlo zaradi .raka na mehurju in pred nedavnim je turinsko porotno sodišče zaradi tega obsodilo lastnike in vodstvo IPCA na več let zaporne kazni. Odgovornost za atentat si lasti organizacija «oboroženi oddelki za re volucionamo akcijo*, ki se je pojavila šele pred nedavnim na po zorišču prevrtniškega delovanja v Piemontu. Povrnimo se h gibanju turističnih množic. Sploš i velja, da se dotok tujcev nenehoma veča (to velja tudi za ahodne Nemce in Švicarje v brk Italiji sovražni tiskovni kam-r„nji v teh državah), medtem ko se domači letoviščarji še niso tako številno odpravili na počitnikovanje, kot bi bilo pričakovati, sicer pretežno zaradi neljubih vremenskih razmer. V hocenski pokrajini znaša npr. delež tujcev na turistični množici 75 od sto. V Furlaniji - Julijski krajini je živo posebno v obalnih centrih " .k a in Lignanu, kjer so našteli .s sedaj več turistov kot lani ob enakem času; hoteli so dobro zasedeni, še bolje pa druga prenočišča. vendar so turistični operaterji nekoliko zaskrbljeni zaradi slabega vremena ki jim utegne v prihodnjih tednih skaziti letno sezono (nekateri vremenoslovci namreč napovedujejo da se vreme ne bo popravilo do srede avgusta). V Piemontu so neurja docela prekrižala račune hotelirjem in gostincem. saj je tako domačih kot tujih letoviščarjev prav malo. Podobno velja za Lombardijo in Toskano, nasprotno pa poročajo o pravem turističnem «boomu» iz Benečije (.’■-sti dobro so obiskane Benetke), Ligurije, Romagne (na ta del jadranske obale je včeraj in danes dopotovalo nad milijon oseb), Umbrije, Campanie, Ab-ucov, s Sicilije in zlasti Sardinije, (25-3J od sto več hotelskih nočfev kot v ustreznem času lanskega leta). Nazadnje gre omeniti močan razmah «cenenega turizma*, se pravi pečitnikov ..Ji v kampingih, ki jih je v Italiji po uradnih podatkih 1.500. Ljubiteljev šotorjenja je letos 20 od sto več kakor jih je bilo lan: in njihove vrste se neprestano množe. Žal ustrezna oprema ni zadovoljiva, zaradi česar se kampingi polagoma spreml jajo v smetišča (dg) KAMPALA — Ugandskemu pred sodniku feklmaršalu doktorjj Idiju Aminu sn očitno všeč številne družine. Radio Ugane’ i je sporočil, da mu je žena Madjna,; n " ,va najstarejša soproga povila krepka dvojčka, s čimer se je število njegovih otrok >'o vzpelo n 33. Mati in oba dvojčka so zdravi. Idi Dada "i jih je obiskal v bolnišnici. MOSKVA — Hči znanega sovjet skega znanstvenika in ^oporečnika Andreja Saharova Tanja se bo z možem lahko izselila v Izrael. RIM ■— Uradni list je v včerajšnji številki objavil zakon, s katerim je parlament konec julija delno spremenil določila kaznilniškega pravilnika. Po novem zakonu, kTjS bil odgovor države na kopico pobegov in uporov v kaznilnicah. Med drugim bo po novih normah sodnik lahko dovolil jetniku, da začas ne zapusti kaznilnico le v izrednih primerih, glavni državni pravdnik v vsakem sodnem okrožju pa bo moral biti sproti obveščen o položaju v kaznilnicah. Msgr. Ballestrero novi (urinski nadškof VATIK. — Papež Pavel VI. je imenoval novega turinskega nadškofa, ki bo nadomestil kardinala Pel-lcgrina, ki je odstopi iz zdravstvenih razlogov. Novi turinski škof je msgr. Ballestrero. ki je doslej vodil škofijo v Bariju. Ballestrero pripada redu bosih karmelitancev, je pro fesor teologije in znan kot dober pridigar. V cerkvenih krogih vztrajno krožijo govorice, po katerih naj bi papež imenoval Ballestrera za kardinala, saj je turinski nadškof že skoraj tradicionalno kardinal. V takem primeru bi postal 120. kardinal, ki bi se udeležil konklava. Po zadnjem koncistoriju, ki je bil 25. junija, ko je Pavel VI. med drugim imenoval za kardinala tudi msgr. Benellija, je bilo 119 kardinalov z volilno pravico. To število pa mora doseči 120 članov. Za edino prosto mesto sta najbolj verjetni dve kandidaturi:« Ballestrero in pa msgr. Casaroli, ki je že leta med najožjimi papeževimi sodelavci in je sedanji vatikanski zunanji minister. Seveda ni mogoče predvidevati ali bo Pavel VI. v kratkem sklical nov konci štorij, ali pa če bo raje nekaj časa počakal. Beneška Slovenija hoče živeti Pred mašo v štirih jezikih je prisotne pozdravil trblljski župnik Cenčič (Nadaljevanje s 1. strani) «AFRIŠKI R0G» ČEDALJE BOLJ NEVARNO ŽARIŠČE MEDNARODNE NAPETOSTI IIIIMIIIIHIIIIIIIIItlllllllltlllllllllHIIIIIIIIIiminillllllHHIIIIIIIIflllllltlllltllllllllHIIIIimilllHIHIIIlIftIlllllfHlIllllllllllllHlimilHIIIIIIIIIIIIliaiMIliaillllltIHIIIIIIIIIIIIII Somalci obtožujejo etiopske čete grozodejstev v Ogadenu Mengistujeva vlada obtožbe zanika in zvrača odgovornost za pokole civilistov, tako tudi žena ter otrok, na pripadnike afronte za osvoboditev zahodne Somalije* NAIROBI — Kenijski uradni viri sporočajo, da postajajo spopadi med efopskimi rednimi četami ter pro-somalskimi gverilci na ogadenskem bojišču čedalje siditejši. Obenem si vladi v Adis Abebi oziroma Moga-dišu izmenjujeta ostre obtožbe glede domnevnih strahovitih zločinov proti cvilncmu prebivalstvu. Ogadcn, ki je velik približno kakor polovica Italije ter ga naseljuje nekaj desettisoč • nomadov somalske -ga porekla, si hoče, kot znano, prilastiti mogaJiška vladavina, orožje v njenih rokah pa so pripadnik' tako imenovane »fronte za osvoboditev zahodne Somalije*. Po neuradnih podatkih nadzoruje gverilska fronta kakih 60 odstotkov Ogadena, ki naj bi postal del «velike Somalije*, pri oblikovanju katere pa naj bi poleg polpuščavske«a ogaden-skega sveta prišel v poštev tudi še severni del Kenije, kjer je večj' del prebivalstva prav tako somalskega Na sliki prizor, kakršen je sredi polelja na italijanskih avtocestah že nekaj vsakdanjega: ponekod se te dni vijejo kolone avtomobilov kar 30 km daleč. (Telefoto ANSA) porekla. Tu velja pripomniti, da sta se nairobijska in mogadiška vlada po nedavnim obmejnem incidentu nekako diplomatsko domenili poravnavo spora okoli somalske manjšinske narodnostne skupnosti; v ta namen je bil ustanovljen poseben mešani kenijsko - somalski odbor, ki mu je bila poverjena naloga rešiti sporne zadeve. Tudi nc gre pozabiti, da je kenijski zunanji minister Wa/yaki z ene strani opozo il mo gadišl; > vlado, da ne bo dovolil vstopa somalskih gverilcev na kenijsko ozemlje, z druge pa obljubil somal-ski skupnosti, da bodo nairobijske oblasti strogo spoštovale njihove pravioe v skladu z vsebino ustrezne listine, ki so jo podpisale države član ce Organizacije afriške enotnosti. Opazovalci, meni • da se skrivajo za dozdevno spravljh ostjo Kenije v odnosu do somalskega življa izrazito pvotietiopski manevri, po dobni tistim, ki prihajajo iz vrst ZDA in V. Britanije (Amerikanci ter Angleži so se, kakor J znano, po stavili odločno v bran Som li c, od kar se jc mogadiška vlada izvlekla izpod sovjetske vrlivnostne sfere). Moga i:. i radio je danes snoro-čil, da so etiopske čete neposredno po nalogu predsednika Mengistuja hladnokrvno pobile več sto starcev, stark, žena ir otrok v krajih Jic -Jiga, Direw Dawa in Harar, to iz maščevanja, češ da ondotno civilno "•ebivalstvo podpira prosomal-ske gyerilce. Ne samo, Mengistuje-va vojaščina naj bi celo žive sežigala simpatizerje gverilske fro; e in neverjetno mučila ženske ter ropala vasi. Radio pripominja da Somalija ne bo križem rok tmela takih grozodejstev. Radijska loostaja v Ad:s Abebi pa je z druge struni zanikala vse obtožbe in navedla, da so somalske redne »čete skupno seveda z gverilci prodrle globoko v Etiopijo ter pobile na ti.-.oče civilistov. Do najbolj srhljivih pokolov naj hi prišlo v o-kolic’ Avvarejn in Daga Bura. E tioprski; radio je zatrdil, da uporabljajo somalske čete pri svojih pre-račuuna.u napadih letalstvo : tan- ke sovjetska izdelave. Nevtralni politični opazovalci so mnenja, da oba tabora znatno pre tiravata t ri navajanju podatkov o poteku bojev, kar pomeni, da bo .................................... OH PROSLAVAH50. OBLETNICE USTANOVITVE OSVOBODILNE VOJSKE Kitajska težnja po sodobnejši oborožitvi V imenu sedanjega kitajskega vodstva je nujo po okrepitvi^ vojske zagovarjal podpredsednik partije in obrambni minister Jeh C jen-jing PEKING -* Proslave 50, obletni ce osnovanja kitajske osvobodilno vojske so v Ljudski republiki Kitajske bolj kot v slavljenju ključnih dogodkov Maovega zmagovitega Dohoda potekale v poudarjanju nuje po posodobljenju in okrepitvi vojske. Vprašanju sodobne oborožitve je, tako v nedeljo na osrednji pe kinškj slovesnosti v ljudski skupščini kot na včerajšnjem slavno stnem sprejemu nrav tam. oba-kratni glavni govornik leh Čien-jing, podpredsednik kitajske komunistične partije in obrambni minister, posvetil večji del posega, medtem ko se je ob njem obširno zadržal včerajšnji uvodnik najbolj razširjenega kitajskega časnika Ljudskega dnevnika. Kitajci morajo namreč biti »v duhu pripravljeni, da z ljudskim odporom strejg imperialistično in social-imperialistično agresijo*, sta nedvoumno zatrdila tako govornik kot novinar. «Malo verjetno je, da ne bi nekega dne prišlo do svetovne vojne*, je pred najvišjimi kitajskimi voditelji, med katerimi predsednik komunistične partije Hua Kuo-feng in podpredsednik Teng Hsiao-ping. ki so ga pred kratkim ponovno »rehabilitirali* in mu vrnili vse prejšnje odgovornosti, in pred tujimi diplomatskimi predstavniki v Pekingu, izjavil kitajski obrambni minister. Sklicevanje na velesili in na njuno «neizprosno borbo za nadvlado v svetu* je sicer že običajno, nekoliko drugačnejši pa je bil kitajski predlog za «ustrezen odgovor na njune ekspanzionistične namene*. «Kajti zmaga bo pripadla narodom sveta, ki se bodo povezali v enotni boj*, vendar pa se morajo »narodi sveta* na ta boj primerno pripraviti, oziroma tokrat prav dobesed-Ostro je tako izzvenela obsodba «tolpe štirih*, ki je zagovarjala zgolj »ljudski odpor*, oziroma mobilizacijo širokih ljudskih množic ter se protivila visokim izdatkom za oborožitev, s strani sedanjega vodstva, ki je nakupu in izdelavi najsobodnejših orožij odmerilo precejšnji delež v državnem proračunu. K zmotam «šanghajske tolpe*, k največjim sodi prav «napačno tolmačenje* Vojaškega vprašanja, se je predvsem na sprejemu večkrat povrnil Jeh Čjen-jing, ko je spregovoril o uspehih v notranji politiki in o pripravah na «zmagoslavni sklic* enajstega partijskega kongresa, ki naj bi bil kmalu, Kolikšne vsote je Ljudska republika Kitajska do sedaj namenila i sodobni oborožitvi-in-ko4ikšn® na- merava v bodoče seveda ni znano, vendar je v zadnjem obdobju z več državami, tako vzhodnimi kot zahodnimi, navezala stike za nakup orožja. Dokaz, da vprašanju državne obrambe posveča ogromno pozornost so tudi štiri državne konference, ki so februarja letos vpra šanje osvetlile z več strani (z vojaške, znanstveno - tehnološke in z vidika industrijske proizvodnje). O rokih napovedane modernizacije tudi ni bilo izrecno nič povedane ga, vendar so si Kitajci že pred časom zadali, da do konca stoletja popolnoma posodobijo «4 ključna področja*; industrijo, kmetijstvo, tehnologijo in vojsko. Ob zadnjih slovesnostih pa so ponovno poudarili, da lahko učinkovita obramba sloni le na trdni gospodarski osnovi in da so torej «4 prednostna področja* nerazdružljiva. .(bp) sploh težko preveriti, kaj se pravzaprav res c.ogaja v Ogadenu. Nesporno je le dejstvo, da so «afriški rog» od dneva do dneva bolj spreminja v smodnišnico, ki jo utegnejo interesi velesil okoli Rdečega morja kaj kmalu raznesti. V tem smislu je uglašen tudi sestavek v sovjetskem vladnem glasilu »Izvestja*, ki obtožuje ZDA, da hočejo razkrojiti celovitost revolu cionarne Etiopije in nevtralizirati progresistično Somalijo, s čimer bi oh zaslombi arabskega kapitala spremeni!« Rdeče morje v «arabsko jezero*. Tedaj — pripominja član-kan — bi si Amerikanci zagotovili nadzorstvo nad morskimi prometnimi tokovi ter obenem možnost postavitve vojaških oporišč v neposredni bližini vzhodnoafriške obale. (dg) , Primer mlade profesorice (Nadaljevanje 4. strani) eialni demokrat — Hans Kroll-rnann tega predloga ni sprejel, pač pa je dovolil, da so Silvio Gingold, kot smo že rekli, honorarno zaposlili. Stalna namestitev pa jc bila onemogočena. Toda Silvia Gingold ni klonila in se je ponovno pritožila ter je zadeva prišla pred upravno sodišče v Kasslu. O njeni zadevi je spregovorila tudi zahodnonemška TV. kjer so bile prikazane razne temne sence sedanje zahodnonem-ške državne uprave. Rečeno je bilo tudi, da izgublja zahodnonemška demokratična dežela svoj dober glas med zahodnoevropskimi sosedami. Končno je bil govor tudi o Silvii Gingoid in njeni družini. Silviin oče Peter Gingold je moral kot Jud 1933 skupno s švo-jo družino pobegniti pred nacisti iz Frankfurta. Umaknil se je v Francijo. Toda tudi v Francijo so prišli nacisti in zato ie Peter Gingold prešel v ilegalo, se vključil v odporniško gibanje in kot član KP Francije sodeloval v francoskem odporništvu vse do aretacije. Ko ga je zajel gesta-po, mu je vendarle uspelo Pobegniti in se ponovno oriključiti komunističnim partizanskim formacijam, v katerih se je boril do osvoboditve Francije. Za svoje junaštvo je bil odlikovan z dvema odlikovanjema, najprej s francoskim odlikovanjem za hrabrost, pred par leti ob 30-letnici osvoboditve pa z drugim visokim francoskim odlikovanjem, ki ga je dobil prajV v dneh. ko je bila njegova hči Silvia odpuščena iz službe. Peter Gingold, ki je dvanajst let priežive! v Franciji, se je koj po osvoboditvi vrnil v domovino, v Nemčijo. Tu so mu tudi izstavili dokumente in polni list, ki so mu ga sedem let pozneje odvzeli, ker je priznal, da ie plan komunistične partije. Ponovno mu vrnejo dokumenti' šele 1974, torej v času, ko je prišla «na vrsto* njegova hči... Še bi lahko govorili o tem, kako v «nadvse demokratični* Nemčiji često odločajo o življenju državljanov, tudi Judov, isti Iju-l.je, ki so o njih odločali pred desetletji, v času kljukastega kri. ža. In čc je res, da si ne morejo privoščiti tega. kar so si lahko privoščili tedaj, jo tudi res, da se kaj radi maščujejo nad tistimi, ki so pripomogli k temu, da je njihov nacizem p' opazni Primer družine Gingold je glede tega zgovoren. opravičil, da ne pozna materinega jezika vseh prisotnih in pozdravil vse ter jim zaželel miru in ljubezni-Po cerkvenem obredu, med katerim je škof podelil birmo skupini bene' ških otrok, se je začel kulturni del prireditve, ki pa je moral biti žara-di naliva okrnjen. Prof. Beppino Krizetič je najprG dejal med drugim: «Naše srečanj® ima danes še poseben pomen, ji- potres še bolj pokazal na nase socialne probleme, na problem cini" gracije ter na naše jezikovne _‘® kulturne probleme, obenem pa dvignil zavest naših ljudi, ki nočejo več biti objekt, ampak aktivni s,i bjekt svoje zgodovine, ki hočejo prvi osebi odločati o svoji usod** To trditev lahko dokažemo .z l,u‘ katerimi dejstvi i/, zadnjega i'asa' •Demokratična debata v vrstah P1^ litičnih sil ustavnega loka, ki **' jema ne samo ekonomske, amPa* tudi kulturne probleme, je dok11 politične in socialne rasti našeS prebivalstva, \ki sc odločno zavz®^ ma za opravljanje svoje zgod«vl"_” ske funkcije na prehodu med dvema svetovoma, ki sta po j®2'^. in kulturi različna. To funkcijo prepogosto odrekajo, kot dokazni, tudi deželni urbanistični načrt, K prisoja našim dolinam vlogo, ki maj presega vlogo naravnega zervata, in ki jc zato doživel " ločno kritiko naših ljudi in nas upraviteljev. Nujnost, da naša z® ^ lja opravi to tradicionalno mostu, prihaja do izraza tudi 11 vse bolj pogostih srečanjih med P Uličnimi silami iz naših krajev s Tolminske. Ta srečanja pon'a.4 jo k medsebojnemu poznavanju onu goče.io koordinirano reševam problemov, ki so nam skupni.* Poudariti moramo tudi pomen1^ no stališče o naših narodnostnih- -l.j zikovnih in kulturnih pravicah, ■ j<- izšlo iz zborovanja furlansk kristjanov. Z zadovoljstvom op mo — je poudaril prof. Krizetič žari nat” daje določeno jamstvo, saj veri?^ da lahko računamo na razumeva1 J in pomoč naših prijateljev Fuf nov, ki se borijo za iste PraV kot mi. .a Potem, ko je se toplo ^ahva pomožnemu škofu msgr. Pizzo1’ za prisotnost, ki še enkrat pot1'! ^ uradno stališče videmske cerkve ^ problemov slovenske skupnosti .j Benečiji, je prof. Krizetič PoUvLj tudi pomen osimskega sporazu^ med Italijo in Jugoslavijo k°4 _ godek, ki je gotovo v največji ri prispeval k razumevanju id ^ delovanju med obema državanj* ^ da furlanska javnost sledi z zad manjem našim naporom. To obenem tudi k večji odprtosti ^ beneške slovenske skupnosti, z® di česar je sporazum prebiva^ als'v" t" -— - ob meji sprejelo z zadovoljstvo!1 navdušenjem, kot dokazujejo .c|i vilne resolucije, ki so jih SP1"” 1 v mnogih občinskih svetih, tak čudadu, špetru in v Grmeku. Potem, ko je še poudaril teljstvo ob meji in dragocen« moč Slovenije po potresu (njc»'^j besede smo navedli na začetku ‘‘je poročila), je, prof. Krizetič t? zaključil svoj govor. ’ «Na tej manifestaciji torija večjo zavzetostjo in bolj zahtevamo, da nam italijanska j, žava v skladu z določili ustav® 1 j„ zna naše jezikovne, narodnost®® .e, kulturne pravice ter jih sp«sl)S|ii zahtevamo pa tudi tak eki)ii,,V1,|)-in socialni razvoj, ki bo naši sj(|je nusti omogočil, da spet obnov* j' # tkivo, ki so ga množična cija in druga neravnovesja 'ri1. jf. ter tudi kulturno ponovno zaz ^ Pri izvedbi kulturnega so organizatorji sklenili, da ?!l); prednost bolj oddaljenim skup1® Vv nastopili so Veseli planšarji, ski zbor iz Koroške, folklorna ^or pina iz Pasian di Prato in j1" j jC <(N’ skupnia iz Rezije, odpadel P'1, nastop beneških pevskih zhri ,efl» Seveda je zaradi slabega vri’11? pl odpadel tudi družabni del. K giili moral biti zvečer ob zvonih ',c' planšarjev. v Toda tudi tako je Kameni®9 va potrdila svoj pomen in e„e' se je še enkrat dvignil glas v0ifr ških ljudi in predvsem jasno °* -jfi rilo, da se zavedajo svojih P r1'! j:)-» tudi z vso ^ uostjo zahtevajo. j