SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 1 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 6 de enero - 6. januarja 2005 SESTDESET LET MARKO KREMŽAR V letu Gospodovem 1945 se je zgodilo veliko reči, ki so zaznamovale zgodovino, nap narod pa tudi vsakega od nas in nape potomce. Leto, ki naj bi bilo po dolgi vojni leto miru, je postalo za Slovence leto strahot. Nacistična Nemčija, grajena na zmoti in nasilju, je bila premagana potem, ko je potopila za nekaj let vso severno poloblo v krvavo vojno, kot je do takrat svet pe ni doživel. Zahod je tisto pomlad upravičeno slavil zmago. Za velik del srednje in vzhodne Evrope, ki je pripel pod nadzor Sovjetske Zveze pa se je pričenjalo novo obdobje nasilja. Komunistični totalitarizem je zamenjal nacističnega. Z razliko od ostalih držav tega bloka, Jugoslavija ni doživela sovjetske okupacije, ker so si v njej prisvojili oblast domači komunisti. To so dosegli s krvavim nasiljem medvojne revolucije. Zaradi nje je tistega maja zapustila domovino nepregledna reka slovenskih beguncev iz katere se je rodila kasneje diaspora. Povzročila pa je komunistična revolucija tudi, da je bilo za Slovenijo tisto povojno leto najbolj krvavo v njeni zgodovini in da je postala slovenska zemlja v sredipču Evrope takrat najbolj krvavo ozemlje na tej, krvi vajeni celini. Ponekod po svetu je priplo ob koncu vojne do osebnih obračunavanj, v Sovjetski Zvezi je dal Stalin postreliti častnike kozapke vojske, ki so mu jo izročili Angleži iz južne KoroPke, ki je bila edini kraj od koder so povojne begunce vračali. V Sloveniji pa se je dogajal tiste mesece ukazan in organiziran množični poboj vrnjenih slovenskih domobrancev, vojnih ujetnikov raznih narodnosti in političnih nasprotnikov. Število žrtev jugoslovanskega komunizma pomorjenih po vojni na slovenskih tleh bo pe dolgo predmet zgodovinskih raziskav, a presega dvesto tisoč oseb. Množici teh žrtev je odgovarjalo tudi Ptevi-lo neposrednih in posrednih morilcev in njih sodelavcev. Ko gledajo na to krvavo tragedijo sinovi in hčere novih slovenskih generacij, se upravičeno sprapujejo, kako je bilo kaj takega mogoče? NajkrajPi pa tudi najbolj jasen odgovor na tako vprapanje je položil pisatelj Dostojevski v romanu Bratje Kara-mazovi, v usta Aljope: 'Kjer ni Boga, je vse dovoljeno.' Ni slučaj, da sta bila oba totalitarizma dvajsetega stoletja, nacizem in komunizem, ne le ateistična temveč veri sovražna. Gradila sta svet brez Boga in hotela dokazati, da imata v rokah absolutno moč. Če je eden uporabljal kot gonilno silo za obljubljani razvoj sovraptvo do ostalih narodov, se je drugi posluževal v ta namen razrednega sovraptva. Tam pa, kjer je sovrantvo temeljna gonilna sila ni mesta za ljubezen. Zato sta bila oba omenjena totalitarizma po svojem bistvu kruta in sta svojo krutost dosledno in brez vsakrpne moralne zavore z dejanji dokazovala. V tem so si bili enaki Hitler, Stalin, Tito, Mao in vrsta njihovih posnemovalcev. Tako nacionalni kakor internacionalni socializem sta se zrupila kot politična sistema. Prvi leta 1945, drugi petinptirideset let kasneje. A posledice slednjega, ki je zastrupljal slovensko družbo pol stoletja, so pe vidne in narod se pe ni opomogel od moralne pkode, ki jo je zapustil v srcih ljudi. Bog, katerega so bili iz javnosti izgnali, se vanjo le polagoma vrača, ljubezen ni pe napolnila vseh src, ki so jih umetno polnili s sovraptvom, nekoč uradno propagirana laž se pe lepi na možgane in ljudje, ki jih je zastrupila zmota, se radi zatekajo v udobni, a smrtonosni relativizem. Opaziti je pa tudi sadove tihega mučeniptva mnogih, ki so v času komunistične strahovlade izgubili bodisi življenje, bodisi prostost zaradi svoje zvestobe moralnim vrednotam in Bogu. Njihova žrtev je porok novega življenja. Vemo, da ostajajo klice prenove navadno dolgo časa skrite in da rast ne dela hrupa. Zato je na mestu upanje, da bo življenje končno premagalo smrt in da bo luč resnice pregnala mrak. Novi rod nekdanjih beguncev pred komunizmom, pa stoji po pestdesetih letih pred podobnimi izzivi v svetu, ki je takrat sprejel njih prednike in jim dal zavetje. Tudi tukaj izrivajo zadnje čase Boga iz družbe, sebična brezbrižnost nadomepča nekdanjo vzajemnost, relativizem se polapča dup; ki jih je oslabilo preobilje porabniptva. Po drugi poti in na drugačen način, kot je bilo to v Sloveniji, se tudi zahodnih dežel polapča brezboptvo. Ljudje mu sledijo, ker mislijo, da jim prinapa neomejeno svobodo; mar ni tam, kjer ni Boga, vse dovoljeno^? Vendar, kjer je dovoljeno vse, ni meje za pohlep, za sebičnost, za nasilje, za laž in prevaro.... Kjer pa ni meje za zlo, postaneta omejeni dobrota in blaginja. Razmere so danes v svetu bistveno drugačne kot so bile pred 60 leti v Sloveniji, odločitve pred katerim^ stojijo vnuki nekdanjih borcev proti ateističnemu komunizmu pa ostajajo iste. To so osebne odločitve za Boga ali proti Njemu, za svobodo božjih otrok ali za lažno svobodo razvrata. Vsaka odločitev ima svojo ceno, toliko bolj kadar gre za zvestobo najvipjim vrednotam. Nekoč je bila za mnoge rojake cena zvestobe - mučeniptvo. Zdaj je ta lahko drugačna, a nikoli ni majhna, ne lahka. Vedno zahteva poguma, posebno pe v svetu, ki vrednote odklanja. Kot nekoč, bo tudi v tem stoletju in v svobodnem svetu to odločitev oseb, družin in skupnosti za ljubezen, za resnico in za življenje, v nas in med nami. Papeževa poslanica za svetovni dan miru Svetovni dan miru, ki ga je pričel papež Pavel VI. s posebno poslanico za dan miru, 1. januarja 1968, nadaljuje sedanji papež Janez Pavel II. Poslanice so postale stalnice, ki nudijo teolopke in družbene utemeljitve glede prizadevanj posameznikov, skupin, ustanov katolinke Cerkve in drugih civilnih ustanov za mir v svetu. Poslanice so hkrati dragocen dokument časa, v katerem živimo. Ob besedah, vzetih navadno iz Svetega pisma ali papepkih okrožnic o družbenem nauku Cerkve, obravnavajo poslanice žgoča svetovna družbena vprapanja. Kaj želi povedati letopnja poslanica, ki kot geslo navaja besede apostola Pavla ,,Ne daj se premagati hudemu, temveč premaguj hudo z dobrim" (Rim 12,21). Čeprav si tako svetovna javnost in državniki kot tudi Cerkev, druge ustanove, skupine in posamezniki na različne načine prizadevajo za mir, pe vedno tlijo ali nastajajo celo nova žarinča, ki ogrožajo mir na svetovni in lokalni ravni. Afrika, Palestina, Irak, teroristični napadi ne nehajo ogrožati svetovnega miru. Posamezniki so, kakor se zdi, nemočni pred trajno rePtvijo teh vprananj. Poslanica izhaja iz dejstva, da je ,,mir je dobrina, ki jo Primo z dobrim". Gre za več razsežnosti: 1) mir ni zgolj delo in prizadevanje politikov, marveč vsakega človeka; 2) mir je etična dobrina, za kateri si je treba prizadevati najprej z moral- Dan samostojnosti V nedeljo, 26. decembra je poteklo 14 let od razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je okoli 95 odstotkov udeležencev volitev izreklo za samostojnost. Izidi so bili uradno razglaneni tri dni po plebiscitu in 26. december tako obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti. V državnem zboru so ga počastili s slavnostno sejo, temu pa je sledila osrednja državna slovesnost v Cankarjevem domu. RepubliPka skupnčina je sprejela zakon, ki je določal, da bo plebiscit 23. decembra 1990 in da mora biti njegova odločitev v primeru pozitivnega izida uresničena v nestih mesecih. Na plebiscitarno vprananje ,,Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, tj. 88,5 odstotka vseh volivcev. Po zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je morala republiPka skupPčina v nestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitarne odločitve sprejeti ustavne in druge akte in ukrepe, potrebne za osamosvojitev. Tako je 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglapgna, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost. V razpravah o možnem položaju Slovenije v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) so leta 1990 pe omenjali konfederacijo, novembra tega leta pa je bila sprejeta odločitev o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. nimi držami in ravnanji; 3) ta ravnanja so trajna naloga vzgoje na vseh ravneh -osebni in skupni. Logika dosedanjega ravnanja je pogosto drugačna: je sovrantvo in mančevanje -oko za oko, zob za zob; če te kdo udari, mu vrni ne z močnejpim udarcem; ne samo obrambna, marveč preventivna vojna; nad terorizem ne gremo sicer s terorizmom, vprananje pa je, ali izbiramo ustrezna sredstva. Zla ni mogoče premagati s hudim; zakrknjenost je duhovna slepota, pe več, je hudobija. Čeprav se zapira pred dobrim, je edina pot in možnost, da drugega razorožimo - delati dobro, odpupčati, ljubiti. Vprapanja niso nova; so spremljevalke življenja od začetka človenkega rodu, kakor govorijo nenteti svetopisemski primeri. Zlo, deterministična zakonitost, niso brezimni primeri, marveč so dejanja, ki imajo svoje ime (laž, kraja, sovrantvo, sebičnost, nasilje, umor), tudi ime storilca, to je konkreten človek, ki izbira med dobrim in hudim in se svobodno odloča. Kakor se lahko upre Bogu, tako se upre sočloveku. V tem trenutku je v svetu zlasti prisotno nasilje: v Afriki in na Bližnjem vzhodu, med narodi in državami, med skupinami in plemeni. Poleg vzgoje in oblikovanja vesti, to je človekovih najbolj osebnih duhovnih danosti in zmožnosti, poleg priznanja in spoptovanja splonnega moralnega zakona, ki ga odkrivamo ljudje vseh časov in kultur v notranjosti, v razumu in vesti, omenja poslanica skrb za skupno blaginjo kot pomemben dejavnik prizadevanja za mir. Skupna blaginja je več kot vsota gmotnih dobrin. Obsega delo ,,z" drugim in ,,za" drugega, je skrb za dobro bližnjega kot za lastno dobro, je sad osebnega prizadevanja in prizadevanja družbe, ki ustvarja pogoje za osebno in skupno delovanje, za sodelovanje med posamezniki in narodi na vseh ravneh. Kaže se predvsem v spontovanju človeka, njegovega dostojanstva in poklicanosti, njegove presežne (transcendentne) naravnanosti, kije Bog. V tem smislu poslanica ponavlja spoznanja družbenega nauka Cerkve, da zemeljske dobrine (bogastvo zemlje in duha, dobrine kulture, znanja in razvoja) pripadajo vsem ljudem in vseh rodov. Zato je treba dobrino miru obravnavati ,,v povezavi z novimi dobrinami, ki izhajajo iz znanstvenega spoznanja in tehnolonkega razvoja". Boj proti revPčini in boleznim, prizadevanje za uveljavitev pravnega reda, za varnost in mir v svetu ..., vse to so dobrine, za katere si morajo vsi prizadevati. Posebno skrb je treba nameniti odpravi revnčine, ki bremeni dežele v razvoju. K temu prispevajo svoj delež izbris zunanjega dolga, primerne in sprejemljive naložbe, pravično delovanje mednarodnih ustanov pri razdelitvi in rabi dobrin, solidarnost in pomoč bogatih držav pri vsestranskem razvoju nerazvitih. Kar zadeva Cerkev, želi biti pri svojem delu zvesta „prednostni izbiri/ljubezni do revnih", ki jo predlaga tudi drugim ustanovam. Moralno načelo ,,premagati hudo z dobrim" ni zgolj načelo osebnega etičnega ravnanja, ki ga predlaga evangelij, marveč je tudi načelo skupnega delovanja, ravnanja držav in ustanov. Ne obstajata dve morali: osebna in skupna. Človek kot prvenstveni dejavnik moralnega delovanja in oblikovalec lastne moralne podobe, je tudi dejavni oblikovalec odnosov in družbe. Človek, ki skrbi za taknno moralno (samo)oblikovanje, bo nanel načinov tudi za ustrezno oblikovanje Prne družbe in mednarodnih odnosov. Cerkev sebi m drugim kliče v spomin, da je zakon osebnega in skupnega razvoja krepost ljubezni, da nam je Kristus, novi človek, pokazal pot uresničevanja vsestranskega razvoja in dopolnitve. dr. Rafko Valenčič 1 GLEJ^ ■ SLOVENCI NOV ODBOR NSi 4 V BARILOČAH ... .. 3 MLADINSKI ODBO- MLADSKI DAN RI V LETU 2005... 4 NA SLOVENSKI PRISTAVI ............ .. 3 OBISK IZ SRCA.... 4 VTISI IZ SLOVENIJE Svet in Slovenija sta majhna El mundo es un panueio, bi rekli v Argentini. Mnogo je Argentincev, ki ob seznanitvi takoj povejo, da poznajo kakega Slovenca, pa naj bo to v glavnem mestu Argentine, v turističnem kraju ali kjerkoli v notranjosti države. V Sloveniji je tudi nekaj takega. Saj ne, da bi poznali kakega čistokrvnega Argentinca (tiste iz medijev, kot so Maradona, pa Natalia Oreiro, pustimo ob strani), ampak argentinskega Slovenca. Ali poznate tega pa tega? (ali: to pa to?) Seveda, to je X.X., živi v tem okolipu, hodi v ta Dom, poročen(a), toliko otrok, dobro se poznamo, itd. In pogovor hitreje steče, meje padejo in takoj smo znani med seboj. V tem je tudi razvidna obsežnost begunskega življa, ki se je po drugi svetovni vojni razlil po vsem planetu. In koliko jih je bilo že pri teh znancih/sorodnikih v Argentini! Nekateri so dodobra spoznali življenje v slovenski skupnosti in si vse doživeto tudi dobro zapomnili. Pri cerkvenem zboru sedi v tenorski vrsti Martin, rojen v Ajdovcu. Marsikaj si med vajo (ne, niso za vse klepetanje krive sopranistke...) popepetava. Pa tudi po vaji. Kot rečeno, je doma iz Ajdovca. Povezava pride po Gnidovcih, on po pkofu in svetnipkem kandidatu, jaz po napem zavodskem rektorju v Adrogueju. Isti priimek, ista svetost, bi rekel. A o tem sva se že pred časom menila. Pravil mi je tudi o požigu svoje rojstne vasi, ki so ga partizani zanetili med revolucijo leta 1942. Da je bilo pobitih, če se prav spomnim, okoli 40 oseb, njegovemu očetu je pa uspelo pravočasno se skriti v gozdu, itd. Pri vaji za božične praznike mi kaže note pesmi Zvezde gorijo. ,,Ali kaj poznap tega?" in mi pokaže ime pod naslovom pesmi, ki omenja avtorja besedila: Gregor Mali. ,,Seveda, bil je moj katehet!" - ,,Mene je pa krstil!" In se gledava, kot bi bila znanca že iz mladih let. Kljub temu, da je nekaj let starejpi od mene, ni vedel o njem kaj več, kot to, da je pel v Argentino. Meni se je pa sprožil trdi disk v možganih in mi pred oči predstavil spomine izza polskih časov, pa sem mu lahko kaj o njem povedal. Spomnil sem se, da so mi pripovedovali, kako je župnik Mali v času komunistične revolucije repeval Najsvetejpe iz goreče cerkve, za kar je vse življenje nosil posledice: občasno so se mu pojavili po lobanji barvasti madeži. Nisem si zapomnil, če so mi kdaj omenjali ime kraja, kjer se je to dogajalo; zdaj vem, da je bil to Ajdovec. Povedal sem mu tudi o njegovem lahkotnem zlaganju pesmic. Za vsako priliko, za vsak god, poroko, novo mapo, zlati jubilej ali za počitnipko kolonijo (,,Smo v Cordobo pripli, smo vsi zavriskali: juhej juhej; močno nas sonce žge, srce v veselju vre, juhej, juhej..." in pe nekaj kitic) — na vse je znal spesniti prigodnico, ki je bila lahko tudi navezana na znano melodijo. In teh pesmic se je nabralo toliko, da so jih pred časom zbrali, uredili in izdali v knjigi: pripli so do ptevilke tisoč!!! A pe vedno se najdejo ljudje, ki prinesejo na dan pe novo vopčilnico v verzih, torej jih je pe več. In Martinu se je to najino skupno poznanje zdelo tako zanimivo, da je marsikomu pravil o krstitelju in katehetu Gregorju Maliju. Tudi županu, ki je nap tenorski kolega. Župan pa, ki ve, kako je treba z občani ravnati, pa odgovori: ,,A zato sta tako fejst?!" ... GB Vedno bolj zapleteno Jan pa o izzivih vlade v letu 2005 iz življenja v argentini TONE MIZERIT Meje zemljipča ob Cesti dveh cesarjev na Viču v Ljubljani, torej na območju, ki ga je ljubljanski mestni svet namenil gradnji islamskega verskega sredipča, bodo verjetno morali določiti po sodni poti. Nekateri lastniki sosednjih zemljipč namreč nočejo podpisati t. i. zemljipkega elaborata o določitvi mej, postopek pa se lahko zavleče v pozno pomlad 2005, poroča Delo v četrtkovi izdaji. Mestna občina Ljubljana (MOL) zemljipča ne bo mogla prodati islamski verski skupnosti v Sloveniji, ampak ga bo morala v prodajo ponuditi vsem 40 verskim skupnostim, ki so prijavile delovanje v Sloveniji. Vzrok za to je v tem, ker v urbanističnem dokumentu, ki ga je sprejel ljubljanski Reforma davčne reforme, predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in začetek priprav na predsedovanje Evropski uniji čez dve leti bodo ključni izzivi slovenske vlade v letu 2005, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal premier Janez Janpa. Doseganje pogojev za vstop Slovenije v evropsko denarno unijo bo eden največjih izzivov vlade v letu 2005. Slovenija izpolnjuje približno polovico nominalnih konvergenčnih kriterijev, ostale pa mora pe doseči, zato je pred nami eno najtrpih let. Dejstvo namreč je, da je treba znižati inflacijo in zagotoviti, da javno-finančni primanjkljaj ne preseže omejitve po maastrichtskih kriterijih, je v zvezi s prvo nalogo poudaril predsednik vlade Janez Janpa. Zato nas v letu 2005 in verjetno tudi v večini leta 2006 čaka restriktivna javnofinančna politika, je napovedal. Janpa je napovedal tudi rebalans državnega proračuna za leto 2005, ki je bil sprejet skupaj s proračunom za leto 2004, torej v času, ko nekatere okolipči-ne pe niso bile znane, druge pa preslabo ocenjene. Predsednik vlade je izrazil pe pričakovanje, da se bo val izgub delovnih mest v predelovalni industriji nadaljeval. Vzrok je napel v dejstvu, da Slovenija ni naredila prehoda v družbo znanja, ampak se je določene dele industrijske proizvodnje umetno vzdrževalo z državnimi pomočmi ter s tem problem le odlagalo. ,,Zdaj je balon počil, najbolj pa so na udaru tisti, ki so najmanj krivi," je ugotovil. Vlada ima sicer na voljo socialne mehanizme, kot najprimernejpo repitev pa je Janpa predlagal ustanavljanje novih delovnih mest, čemur se doslej pri dodeljevanju državnih pomoči ni posvečalo dovolj pozornosti. Glede predsedovanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) premier opozarja pred prevelikimi pričakovanji. Biti moramo realisti, OVSE je velika organizacija, ki združuje države z različnimi interesi, med katerimi je več takpnih, ki so same del problema, denimo države z območja nekdanje Jugoslavije ali nekdanje Sovjetske zveze, je dejal Janpa, ob tem pa dodal, da je OVSE vendarle ,,edina organizacija, ki s svojim delovanjem pokriva ptevilne sive lise na evroat-lantskem zemljevidu". Janpa je na novinarski konferenci odgovarjal tudi na očitke, da bo v njegovi vladi slabpa koordinacija evropskih zadev, saj v njej ni več ministra za evropske zadeve. ,,Delovanje ostaja nespremenjeno in koordinacija evropskih zadev nikakor ni ogrožena," je zatrdil. mestni svet, nikjer izrecno ne pipe, da gre za gradnjo islamskega verskega in kulturnega centra, ampak za območje, kjer je dovoljeno graditi verski center. Sicer pa je prostorski odlok za območje ob Cesti dveh cesarjev, ki so ga namenili gradnji verskega sre-dipča, začel veljati konec lanskega julija, v njem pa je bilo predvideno, da naj bi bilo verski dejavnosti namenjenih skoraj 19.000 kvadratnih metrov. Pokazalo pa se je, da je za skoraj tri tisoč kvadratnih metrov zemljipča na tej parceli vložen denaci-onalizacijski zahtevek, ki ga je vložil red lazaristov. Na podlagi doslej opravljenih meritev je zemljipče, ki ga bo MOL dala v prodajo, veliko 13.782 metrov, pe poroča Delo. Lojze Peterle ob prejetju nagrade V sredo 22. decembra je evropski poslanec Lojze Peterle, ob priložnosti prejetja mednarodne nagrade Merite Europeen in Gold, ki jo podeljuje luksemburpka fundacija Merite Europeen, priredil v prostorih Kongresnega centra Hotela MONS na Brdu pri Ljubljani sprejem, ki se ga je udeležilo izjemno veliko ptevilo ug ednih gostov. Na sprejemu sta spregovorila predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janpa in Minister za finance ter predsednik Nove Slovenije, dr.Andrej Bajuk. Oba sta poudarila izjemne zasluge Lojzeta Peterleta pri procesu demokratizacije Slovenije in njenem vstopu v Evropsko zvezo. Med gosti naj omenimo pe ljubljanskega nadpkofa in metropolita msgr.Urana, dr. Dimitrija Rupla, ministra za zunanje zadeve, mag. Janeza Drobniča, ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Jurija Zupana, ministra za znanost, dr.Janeza Podobnika, ministra za okolje in prostor, evropska poslanca Milko Novak in Boruta Pahorja, dr. Zeksa, predsednika SAZU, veleposlanike, poslance ter druge predstavnike javnega življenja. Večer je obogatil nastop okteta Deseti brat. Spor med Slovenijo in Hrva pko Repitev mejnih sporov med Hrvapko in Slovenijo je izredno pomembna za nadaljevanje približevanja Zagreba Evropski uniji, je zapisano v zadnjem poročilu, ki ga je pripravil The Economist Intelligence Unit, 28. decembra. Tednik meni, da bo po oblikovanju desno sredinske vlade v Sloveniji hrvapka vlada morda napa priložnost za repevanje mejnih problemov med državama. Slovenija je že nakaza- la, da bo podporo vstopu Hrvapke v EU izkoristila kot vzvod v dvostranskih pogovorih, kar bo povzročilo dodaten pritisk na hrvapko vlado, da stori nekaj za repitev primera. V vsakem primeru pa bo morala vlada najti način, kako premagati močan odpor javnosti v zvezi z kakrpnimkoli kompromisom, poudarja poročilo, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov zbranih okoli tednika The Economist. V dveh tednih se je marsikaj dogodilo v Argentini. Gotovo pa je vse zasenčila tragedija, ki je ob koncu leta zahtevala nad sto osemdeset smrtnih žrtev. Važen pa je ta dogodek tudi, ker je na nek način prikaz argentinskega načina življenja in vzrok velikih narodnih tragedij. Goreča past. Zgodba je enostavna. V noči pred Sil-vestrovim je v plesni dvorani, ki služi tudi kot koncertni prostor, nastopala priljubljena rock skupina. Po stari navadi in kljub priporočilom in propnjam, so oboževalci pričeli spupčati rakete. Iskre so zanetile ogenj v dekoraciji, lokal je ostal brez luči in sredi dima je več kot tritisočglava množica je postala žrtev goreče pasti. Vrata zasilnega izhoda so bila zaprta s ključavnico. Kljub hitri pomoči gasilcev in zdravnipkih ekip je nesreča pustila 182 mrtvih in nad 700 ranjenih v različnih bolnipnicah. Žrtve so bile predvsem mlajpi in celo otroci. Kriv je sistem. Ko se pe ni pogasil ogenj ne ohladila trupla, se je pričela polemika, kdo da je kriv nesreče. Kar naenkrat smo se vsi pričeli sprapevati, kako je mogoče, da se dogaja eno in drugo v nezaslipni vrsti dogodkov, kar je kdo „slabega storil ali dobrega opustil". Kdo je dovolil, da deluje lokal, ki ni izpolnjeval minimalnih varnostnih predpisov? Kdo je odgovoren, da je ptevilo prisotnih več kot trikrat presegalo zmogljivost prostora. Kdo, da se pirotehnika uporablja v zaprtem prostoru, polnem gorljivih elementov? Je za habilitacijo lokala kriva gasilska ali občinska ustanova? In tako v nedogled. Odgovor je enostaven: kriv je sistem, ki vse to dopupča. In v sistem smo vključeni vsi. Sistem pa je izraz javnega (in privatnega) življenja družbe, ki nas obdaja. Podobno delovanje ali opupčanje se dogaja na vseh področjih: v politiki, ekonomiji, vzgoji, zdravstvu ... In čeprav posledice „požarov" na teh področjih na prvi pogled niso tako tragične, so v bistvu krive celotne tragedije naroda, ki bi lahko bil med vodilnimi na svetu, pa komaj životari in dovoli da v deželi, ki je žitnica sveta, otroci umirajo od lakote. In kot v tem primeru, je v ostalih prepozno ,,po toči zvoniti", ko vlada gleda proč in družba banalno protestira, da bi si očistila vest. Saj je bilo za iste, ki sedaj protestirajo, vse v redu, dokler ni bilo ognja in trupel; in nikogar ni brigalo, kam zahajajo njihovi sinovi in hčere, dokler jih ni nesreča streznila. Politični odmevi. Ob tem dogodku je bilo tudi kar preveč opazno, kako se zvezna vlada sploh ni dotaknila tega dogodka. Razumljivo: vstopamo v volil- no leto in ni prijetno biti soudeležen, ko dežujejo kritike. Predsednik namreč v pospepenem ritmu navezuje stike in podpisuje dogovore s krajevnimi veljaki. Se pred tem dogodkom je sklenil politični dogovor z vodjem mestne vlade (Anibal Ibarra), katerega priljubljenost je zaradi nesreče sedaj močno prizadeta. V istem smislu je Kirchner izvedel neke vrste sporazum tudi z Reuteman-nom za provinco Santa Fe. Najbolj zanimiv pa je bil nastop, ki ga je uprizoril guverner province Buenos Aires, Felipe Sola. Ta je s Kirchnerjevim blagoslovom predstavil lastno strujo v sklopu provincijskega pero-nizma. Zmota! Takoj za tem je Duhalde dokazal, kdo ima vajeti v rokah. V pro-vincijskem parlamentu je Duhaldejeva zvesta četa (v povezavi z radikali) z dvotretinsko večino spremenila zakon, ki guvernerja močno omeji na gospodarskem področju. S tem Duhalde ni toliko meril na guvernerja, kot na Kirchnerja. Dogovor med njima velja, a predsednik se ga mora držati in se ne sme vtikati tja, kjer je Duhalde gospodar. Zato je potem Sola zaman moledoval za podporo zvezne vlade. Na pragu volilnega leta. Čeprav bodo letopnje volitve samo parlamentarnega značaja, so bistvenega pomena. Praktično in nesporno bodo pokazale, kakpne je realno politično stanje v državi. Tradicionalno se v Argentini volivci bolj prosto in nevezano izražajo na volitvah, kjer se ne odloča o usodi predsednika. Poleg tega je potek zadnjih volitev, ko je Menem odstopil in Kirchner postal predsednik s komaj 23% glasov, zasejal nek dvom, ki ga je treba razbliniti in ustavno stanje jasno potrditi. Zato si vlada toliko prizadeva, da bi bil potek dogodkov do oktobra nemoten. Ob tem pa se moramo zavedati, da vlada ni peronizem, oziroma, ni ves peronizem. Prav tako pa opozicija ni jasna, je razbita in ne ve dobro, kaj hoče. Eni in drugi. Kirchner skupa tudi povečati ptevilo zvestih poslancev v parlamentu. Zaveda se odvisnosti od Duhaldeja. Ko mu je spodletel namen, da bi organiziral lastno politično strukturo s tako imenovanim postopkom tranzverzalnosti, sedaj navezuje stike s pro-vincijskimi veljaki, da bi vplival pri sestavi kandidatnih list. Delo je težavno zlasti ker isto namerava Duhalde. Opozicija pa ne najde poti do združenja. Celo skupine, ki imajo podobne cilje in slične programe, se izživljajo v ozkih osebnih ambicijah. Tako dejansko usoda ostaja v rokah pero-nizma in edino vprapanje je, katera izmed notranjih struj bo prevladala. Za kakpno alternativo na oblasti pa zaenkrat ni govora. SLOVENCI V ARGENTINI BARILOCHE Nadpkofov obisk in pe kaj V začetku novembra je bil napnajpomembnejp dogodek obisk msgr. Alojza Urana. 10. novembra je pripotoval kar naravnost iz Slovenije v Bariloche. Le nekaj ur je imel postanka v Buenos Airesu. Še preden je pristal na domačem letalipču Bariloch je Bog poskrbel za lep sprejem s čudovitim razgledom čistega, umitega ozračja po nevihti, s komaj posneženimi Andi in s temno modrim jezerom Nahuel Huapijem. Na letalipču so ga že nestrpno čakali otroci v narodnih nopah s slovensko zastavo ter ostali rojaki. Nap župnik Branko Jan je pel g. nadpkofa Urana sprejet kar k vhodu letala tako je lahko hitro pripel v sprejemno dvorano, kjer je že čakala skupina rojakov. Marija Jerman in Ljudmila Mavrič sta deklamirali kratko pozdravno pesem in mu izročili popek rožic za dobrodoplico. Nato je pe predsednik SPD Matjaž Jerman, v imenu druptva in slovenske skupnosti v Barilochah pozdravil msgr. Urana in zaželel dobrodoplico v Bariloche in v Argentino ter mu čestital ob imenovanju za ljubljanskega nadpkofa in metropolita. Gospod nadpkof je prisrčno pozdravil vse navzoče in zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Msgr. Urana je spremljala ga. Majda Tomažič, ki je v Bariloche pripa pomagat pri informatizaciji (katalogizaciji) druptvene knjižnice, preko knjižničarskega sistema COBiSS, v katerega so vključene vse knjižnice v Sloveniji in delno v zamejstvu. Vožnja iz Slovenije je bila za g. Urana kar dolga in naporna zato je iz letalipča kar odpel v Hotel Mascardi (k Mavričevim) počivati do večera ko je imel srečanje z birmancema in starp. V Hotelu Mascardiju se je lahko vsak večer dobro spočil v prekrasnem okolju in miru obdan z gorami in gozdovi ob jezeru Mascardi. V četrtek 11. novembra je že zjutraj pripel g. Branko s svojim kombijem po mladince srednjepolskega tečaja Vojka Arka in učence zadnjega razreda osnovne pole Jakoba Aljaža in Tečaja ABC po Slovensko, da jih je peljal skupaj z g. nadpkofom na izlet pod Tronador. Glavni namen izleta je bilo srečanje in razgovor mladih z nadpkofom, zato so to srečanje pričeli s sveto mapo v kapelici v Hotelu Mascardiju. Od tam so nadaljevali pot po cesti ob jezeru Mascardiju in reki Manso do vznožja Tronadorja pri Črnem ledeniku, kjer imajo Jermanovi gostilno. Med živahnim pogovorom in petjem je pot kar hitro minila. Marta Jerman je poskrbela za pogostitev z okusnim kosilom, po kosilu so pa pi vsi skupaj na kratek sprehod do slapa ,,Garganta del Diablo". Mladim nikoli ne zmanjka energije zato so lahko po sprehodu nadaljevali z nogometom in odbojko nato pa nadaljevali razgovor z g. nadpkofom, dokler ni napočil čas za odhod in vrnitev v mesto, kjer so v poli Mar^a Auxiliadora že čakali starejp rojaki g. nadpkofa za srečanje in razgovor. Msgr. Uran je opisal svojo odločitev za duhovnipki poklic, domači krpčanski vzgled, dosedanje delo kot pkof za Slovence po svetu in zamejstvu ter spomine različnih potovanj po vseh celinah, kjer je obiskoval Slovence. Opisal je svoje glavne smernice za nadaljnje delo v novi službi kot nadpkof ter tudi položaj in izzive slovenske Cerkve v novem okolju, ki ga predstavlja vstop Slovenije v Evropsko zvezo in nastop nove vlade v Sloveniji. S edila so vprapanja udeležencev. V petek 12. novembra je bil glavni dogodek sveta birma. Točno ob 19. uri je pripel g. nadpkof v cerkev Marije Pomagaj. Tam so ga čakali že pred vrati učenci osnovne pole Jakoba Aljaža, ki so ob spremljavi harmonija zapeli pozdravno pesem, učenke 4. in 5. razreda pa so recitirale poezijo v pozdrav in dobrodopico. Nato je bila sveta mapa in obred svete birme. Ker je bil barilopki pkof Fernando Maletti ravno tiste dni na uradnem potovanju in se nista mogla srečati osebno, mu poslal pozdravno pismo, ki je prebral pri map g. župnik Branko Jan. V pismu mu je poleg pozdravov izrazil, kako posebno ceni in spoptuje slovensko skupnost in ljubezen do vere in očetnjave, kar izpričujejo s svojim delovanjem v teh krajih. Letos sta bila samo dva birmanca Bojan in Nadja Magister. Skrbno in vestno sta se pripravljala na prejem zakramenta skozi vse leto. Zakrament sv. birme ni samo praznik birmancev in njihove družine, to je praznik vse krpčanske skupnosti, ki je birmanca spremljala v molitvi skozi njuno pripravo in se tudi ptevilčno udeležila sv. mape. V Barilochah se lahko ponosno pohvalimo, da je bila to prva birma msgr. Urana kot nadpkofa. Po bogosluž-nem obredu je vsa slovenska skupnost pohitela v Hotel Mascardi kjer je bila že pripravljena slavnostna večerja. Po večerji so mladinci srednjepolskega tečaja in osnovne pole Jakoba Aljaža pripravili kratek kulturni program. Recitirali so venček domoljubnih in mladinskih pesmic različnih avtorjev g. nadpkofu v poklon. Nato je pe Matjaž Jerman v imenu druptva SPD in vse slovenske skupnosti v Barilochah pozdravil msgr. Urana in se mu zahvalil za obisk ter za iskreno naklonjenost Slovencem po svetu, s katero nam je izrazil, da ne glede kje živimo smo tudi enakopravni del slovenskega naroda. Matjaž je poudaril, da ne govori samo v imenu nas, ki smo navzoči, govori tudi v imenu tistih, ki so sedaj že pokojni in so v teku svojega zemeljskega življenja hrepeneli po samostojni in svobodni Sloveniji in so v tem duhu in krpčanski veri tudi svoje otroke vzgojili, da lahko pe danes govorijo v slovenskem jeziku in gojijo slovensko kulturo. Izrazil je tudi upanje, da se bodo z novo vlado tudi odnosi s Slovenci po svetu zboljpali. V novoimenovanem nadpkofu pa imamo resničnega zagovornika, ki nas razume in pozna. Poklonil mu je tudi knjigo Bariloch, ki so jo podpisali vsi navzoči rojaki. Msgr. Uran se je nato zahvalil za sprejem in vse dneve, ki jih je preživel med rojaki v Barilochah. V slovo smo skupaj zapeli pe nekaj slovenskih pesmi. Med rojaki je bila navzoča tudi oseba, ki ni znala slovensko. Zato je g. nadpkof pe njej posebno posvetil mehikansko pesem v ppanpčini in s tem ponovno pokazal svojo tenkočutnost in spoptovanje, ki ga posebno odlikuje in s katero se zna prav posebno približati vsaki osebi. Družabni razgovor in praznično vzdupe ob obloženih mizah polnih dobrot se je zavlekel kar pozno v noč. Naslednje jutro je kar kmalu g. nadpkof odpel na letalipče, kjer ga je skupina rojakov poslovila. Ponovno je izrazil, da čuti nekaj posebnega do Slovencev v Argentini in zato kljub imenovanju za nadpkofa tik preden je odpel na pot, ni spremenil svojega dolgo načrtovanega obiska v Argentino. Še preden je odpel se je prav posebno zahvalil tistim, ki skrbijo za druptveno knjižnico ter s tem hranijo bogastvo slovenske kulture za bodoče generacije. Izrazil je veliko veselje, da se je lahko nape druptvo priključilo knjižničarskemu sistemu COBISS preko interneta ter tako poenostavilo in posodobilo uporabo knjižnice. Ker je tudi sam že nekaj časa deležen vseh prednosti elektronske obdelave knjig upa, da se bodo kmalu pe druge slovenske knjižnice po svetu odločile za podobno povezavo. Začetek je vedno težak, vendar pa je potem zadovoljstvo toliko večje. Zakaj ne bi sodobnih tudi elektronskih sredstev uporabili za dobro: da se napa milo zveneča beseda ohranja in piri po svetu, je pe dodal. Zato je potem tudi poklonil sredstva za knjižnico poleg precej knjig, ki nam jih je že mesece prej poslal. V teku obiska je g. nadpkofa stalno spremljal nap župnik Branko Jan. ZAKLJUČEK POUKA Konec novembra so v vseh slovenskih polah v Bariločah zaključili pouk in razdelili spričevala ter pripravili kratek program na katerega so povabili vse starpe. Tedaj pe ni bila končana druptvena dvorana, tako da smo morali srečanje pripraviti v sejni dvorani, malo bolj na tesno s prostorom zato pa nič manj prisrčno. OBISK MIKLAVŽA S precej zamude in s pospepenim delom zadnje tedne, so odborniki uspeli 11. decembra zaključiti obnovo stavbe prvotnega Stana. V večernih urah je tako lahko pripel na obisk sv. Miklavž v spremstvu angelov in parkljev in s svojimi darili razveselil otroke. Zbralo se je preko 40 otrok, ki so nestrpno pričakovali klic svojega imena, da stopijo pred sv. Miklavža. Malo so bili v strahu zaradi navzočih parkljev, ki so tudi marsikaterega poredneža odnesli iz dvorane. Zaupali pa so otroci ob pogledu na dobrotljivega Miklavža in prijaznih angelov. Vsak otrok je bil tudi posebno izprapan, predvsem o tem kar so se v teku leta učili v slovenski poli ter pri verouku. Ko je Miklavž vse otroke obdaroval se je poslovil od vseh navzočih in nadaljeval svojo pot v bolj oddaljene kraje, rojaki so se pa pe nekaj časa zadržali ob prijetnem klepetu in okusnem prigrizku. OBNOVA STANA Gradbena dela se pe nadaljujejo, da se bo lahko dokončalo ter opremilo celo obnovljeno in zvečano dvorano, novo kuhinjo z žarom, knjižnico in kopalnici s stranipči. Sobi s skupno kopalnico in stranipčem sta sedaj tudi obnovljeni in sta od 1. januarja naprej na razpolago vsem slovenskim turistom, ki bodo obiskali nape kraje po zelo ugodnih cenah. V sprednjem delu druptvenih prostorov sta pa že sedaj na razpolago dve zelo udobni sobi. Konstanta na kvadrat Mladski dan na Pristavi V nedeljo 19. decembra se je na slovenski Pristavi v Castelarju vrplo letno srečanje mladcev in mladenk, to pod z družinami. Pričel se je okoli desete ure z daritvijo sv. mape. Mapeval je g. Franc Himmelreich, za petje pri map so poskrbeli mladci iz San Martina. Po opravljeni daritvi in kratkem zajtrku so pripe na vrsto igre, pri katerih je sodelovala večina prisotnih in jih je vodila gospa Lučka Smersu Santana. Tekmovale so ptiri skupine, ki so se razlikovale po na lepenki narisanih obrazih, ki jih je nosil pripete vsak igralec. Skupine, ki so med seboj tekmovale, so pri vsaki igre poskupale nabrati čim več točk. Za to so imele le tri minute pri vsaki igri. Tako so nekateri lovili ribe, medtem ko so si drugi podajali žogo s padali, tretji so poskupali vreči čimveč žogic v vrečo, itd. Vsako igro je nadzoroval eden ali več članov pristavske mladine, ki so ustregli proTinji voditeljev, da bi pomagali pri tem mladskem dnevu. Po končanih igrah, smo se zbrali, da bi vsi skupaj kosili. Vsak je prinesel nekaj jedače s seboj, pijačo pa je bilo možno kupiti pri pultu, kjer jo je prodajala pristavska mladina. Po kosilu so se mnogi, kljub vročini, navdu-pli za nogomet in odbojko. Kmalu so se sestavila razna moptva, kjer so igrali ne le mladci in mladenke, temveč tudi starp in nekateri prisotni člani mladinskih organizacij. Spet drugi so igrali namizni tenis, kasneje pa se jih je mnogo navduplo za karaoke, katerega je pripravil Martin Dobovpek. Okoli petih popoldne so pričeli nekateri starp mladcev igrati razne pesmi. Vmes se je gospa Maruča Čeč zahvalila vsem ki so pomagali da se je ta dan uresničil in povabila mladce da so se približali in prejeli majhen spominček. Hkrati se je tudi Tone Podržaj zahvalil v imenu starpev vsem voditeljem mladcev in mladenk, ki pripomorajo vzgoji otrok v pravih vrednotah. Nato je nekaj mladcev podarilo voditeljem popke. Glasba se je nadaljevala in kmalu je skupina prisotnih pričela prepevati razne narodne in božične pesmi, ob spremljavi inptrumentov. Potem pa smo se pričeli razhajati, veseli, da smo preživeli lep družinski dan. JMR Nov regijski odbor stranke Nova Slovenija V sredo 1. decembra je v Buenos Airesu pomladna stranka Nova Slovenija (NSi) imela svoj redni občni zbor. Po ugotovitvi sklepčnosti, je dosedanji predsednik inž. Jernej Dobovpek vodil volitve novega odbora. Soglasno je bil izvoljen nov odbor NSi/območje Argentina in Južna Amerika, ki je sestavljen kot sledi: predsednik, dr. Vital APč; podpredsednik, Gregor Verbic; odborniki; Mar^a Ivana Tekavec, dr. Mihael Stariha, ing. Janez Belič, Franc Zorec, Ciril Jan, Franci Koropec, Boris Kambič, Stane Grebenc, Lojze Trpin, Pavle Malovrh in Anton Kastejic; svetnika, prof. Tine Vivod ter inž. Jernej Dobovpek. Častni predsednik, dr. Marko Kremžar. Člani odbora in zaupiki ob priložnosti obiska adpkofa Urana nad V imenu stranke se je podpredsednik NSi za Slovence po svetu, prof. Tine Vivod zahvalil za dolgoletno požrtvovalno delo, ki ga je opravil dosedanji predsednik inž. Jernej Dobovpek. Izrazil je zadovoljstvo nad izkupeno in pomlajeno ekipo za naslednja ptiri leta. Dela ter izzivov je na pretek. Prof. Vivod je tudi dodal, da bodo v novih časih nova vizija, isti principi in prilagojena metodologija omogočili doseči zastavljene cilje. Polagati moramo važnost na povezavo z ostalimi regijskimi odbori ter tesno sodelovanje s centralnim Izvrpnim odborom stranke v domovini. Inž. Dobovpek se je zahvalil za spodbudne besede in se pe prav posebno zahvalil vsem odbornikom za dolgoletno sodelovanje. Izrazil je, da je NSi v Argentini kontinuiteta tistih Slovencev in Slovenk, ki so v svetu ohranili demokratično prepričanje v sklopu zgodovinske SLS, se kasneje pridružili SKD in nazadnje Novi Sloveniji na podlagi podobnega programa in njegove izvedbe. Sledila je analiza dogodkov pred volitvami, izid držav-nozborskih volitev v Sloveniji in pogajanja za vlado, ki je sedaj oblikovana s pomladnimi strankami na podlagi Koalicije Slovenija (SDS, NSi) plus SLS ter DeSUS. Kot zelo odmeven dogodek moramo tu omeniti posebno srečanje Regijskega odbora NSi za Argentino Južno Ameriko z novim nadpkofom msgr. Alojzom Uranom ob priložnosti njegovega obiska. Predložili smo mu pogled stranke na dogodke v matični domovini ter napo perspektivo za naprej. Novi predsednik dr. Vital Apč je pozval navzoče k zvestobi krpčansko-demokratičnim načelom in nepretrgani stoletni tradiciji, ki so nam jo izročili nap očetje, ter vzajemnemu sodelovanju z matično stranko v Sloveniji, s pridobitvijo vedno novih članov, ki bodo lahko odločilno pripomogli na prihodnjih volitvah v Sloveniji, ter da bi tudi slovenski državljani po svetu čimprej dosegli svojo predstavniptvo v Državnem zboru. Določil je tudi, da bo na prvem sestanku razdelitev ostalih funkcij v ožjem odboru. "Lačen sem bil in ste mi dali jesti V soboto, 16. oktobra smo dijaki tretjega letnika Slovenskega srednjepolskega tečaja Ravnatelja Marka Bajuka, v spremstvu prof. Mirjam Oblak, dupnega pastirja in kateheta g. Francija Cukjatija ter s pomočnikoma Damijanom in Tomažem Ahlinom, obiskali ustanovo Don Orione v Clay-pole. Avtobus nas je odpeljal izpred Slompkovega in Sanjupkega doma. Lepa in vesela skupina mladih nas se je zbrala z mnogimi paketi jedi, učnih pripomočkov, igrač, čistil, itd. Ko smo dospeli na nap prvi cilj, ,,Pequeho Cottolengo de Don Orione" so nas sestre, ki tam živijo in skrbijo za bolnike, prisrčno sprejele. Obiskali smo več hip (paviljonov) in z bolniki peli, se pogovarjali, pa tudi zaplesali. Na kratko vam opipem bolnike: predstavljajte si jih po zunanjosti drugačne od vas, neokretne, nebogljene. Veselje, hvaležnost Bogu za vse kar jim nudi, nedolžnost, nasmeh na njihovih obrazih izžareva življenje in radost, oddaljenost od tega sveta. Ne potrebuj e j o raz kopn i h hlTi; modernih avtomobilov in oblek. To so osebe ki v preprostosti in skromnosti živijo kot najsrečnejpi ljudje na svetu. Morda nimajo prave izobrazbe, vseh stvari, ki bi potrebovali, morda ne znajo pisati ne brati, a povejte mi, čemu to, če ne znap ljubiti in če se ne znap zahvaliti za vse kar sprejemap dan za dnem? Resnično vam povem: zelo rada bi imela vse lastnosti, ki jih imajo oni, nap ubogi bratje, ampak mnogokrat bogatejpi od nas. Ko premipjujem o vsem kar smo doživeli, se zahvalim Bogu za zdravje, ki mi ga vsak dan podarja. V glavni cerkvi ustanove Božje previdnosti smo si ogledali tudi relikvijo Don Oriona, g. Franci nam je razložil njegov življenjepis, nato Mladina stopa v novo leto V predzadnji ptevilki smo že poročali o občnem zboru in novem centralnem odboru mladinskih organizacij. ©e pred tem pa so se po vseh Domovih vrpili krajevni občni zbori in so bili izvoljeni odbori, ki bodo odseke vodili v novem delovnem letu. Razveseljivo je, da so povsod skupine, ki skrbijo, da se bo delovanje tudi v prihodnjem letu normalno razvijalo, in da bo ideja slovenskega izvora, skupaj s slovensko besedo in pesmijo, pe naprej napla mesto med mladino v skupnosti. V poznanje in zgled objavimo posamezne odbore, ki bodo aktivni v letu 2005: smo zmolili in zapeli pred Najsvetejpm. Imeli smo tudi skupno kosilo in malo oddiha na njihovem parku. Ob pol treh popoldne smo odpi v Schöenstatt v Florencio Vare-la, kjer smo obiskali prečudovito Marijino svetipče. Ko vstopip v ta kraj, ne morep verjeti, da je res to, kar vidip: Vse je okrapeno z rožami, z vseh strani žari življenje, narava, mir, red, svetost... prekrasni park je obložen z dipečo travo. S sveto mapo smo počastili Boga in se mu zahvalili za prelepo in bogato doživetje. Ubrano petje in navdupena molitev sta oblikovala to sveto daritev. Neskončno se zahvaljujemo Bogu in spremljevalcem, za tako lep in koristno preživet dan! G.Q. CARAPACHAY Predsedniki, ^Barbara Garc^a, Alenka Žnidar in Martin Markež; tajnik, Pablo Alep; blagajničarka, Nadja Jan; pportni referent, Sandi Žnidar; gospodar, Marko Markež; kulturna referentka, Alenka Žnidar; pomočnica, Silvi Žnidar. Pomočniki vsakega mesta so pa pe mladci ali mladenke. CASTELAR Predsednik, Aleks Mele; predsednica: Cecilija Čop; tajnik, Kristijan Kopač; blagajnik, Pavel Grohar; gospodarji, Martin Zarnik in Andrej Conde; gospodinje, Tatjana Golob in Karina Schiffrer; kulturni referent, Jože Rožanec; pportni referent, Maksi Maček in Franci Schiffrer; pporjna referentka, Lucijana Čop; pevski referent, Pavel Kle-menčič; stenčas, Tatjana Gričar in Martina Kokalj; referent za Informacijsko družbo, Kristijan Kopač; delegat, Dani Kocmur; de-legatinja, Nevenka Pav-lovčič. RAMOS MEJ^A Predsednica, Aleksandra Omahna; kulturni referentki, Gabrijela Vasle in Marjana Jako p; pportna referentka, Natalija Re; pportni referent, Matija Jakop gospodar, Tomaž Ahlin; delegatinja, Erika Ribnikar. SAN JUSTO Predsednika, Veronika Kržipnik in Matjaž Strubelj; podpredsednika, Karina Marupič in Andrej Drenik; tajnik, Pavle Modic; blagajnik, Martin Selan; kulturna referenta, Marjana Krži pnik in Marko Strubelj; pportna referenta, Monika Oblak in Matjaž Maru pič; gospodar- ji, Nadja Žgajnar in Veronika Marinčič ter Niko Faldu-to in Marko Klarreich ; delegata, Andrejka Puntar in Marjan Godec; stenčas, Ana Klara Zafra in Sebast-jan Žgajnar. SAN MART^N Predsednik, Martin Jerman; predsednica, Natapa Rupnik; tajnica in stenčas, Andreja Boltežar; pomočnica Marija Evgenija Sant-ana Smersu; blagajničarka, Sofia Kastelic; pomočnica, Mara Lukman; gospodar, Pablo Lukman; gospodinja, Luciana Dimnik; pomočniki, Luka Skulj, Erika Senk in Damijan Jerman; kulturna referentka, Sapi Podržaj; kulturni referent Niko Skulj; pomočnika, Marta Belec in Leli Podržaj; pportni referent, Andrej Belec; pportna referentka, Juli Kastelic; pomočniki, Tomi Kastelic, Ivan Dimnik in Tatijana Truden; delegat, delegat, Marjan Belec: delegatinja, Mariana Petkovpek. SLOVENSKA VAS Predsednik, Andrej Črnak; predsednica: Marija Gerkman; podpredsednik, Gaby Urbančič; podpredsednica, Veronika Rot; tajnik, Tomaž Boptjančič; tajnica, Cecilija Čampa; blagajnik, Tomaž Črnak, podblagajnik, Jopl