Razne vesti.
20
Razne vesti.
V Ljubljani, 15. januarja 1910.
— (Kronika društva »Pravnika«.) V svoji seji dne 14. t. m. je odbor določil dnevni red glavni skupščini, ki je sklicana na 28. t. m. Poleg običajnih točk bode tudi poročilo o premembah društvenih pravil, kakršne so nasvetovali na lanski glavni skupščini nekateri društveniki iz Rudolfo-vega. — Nadalje je sklenil odbor, da se društvo obrne do predsedstva c. kr. višjega dež. sodišča v Gradcu s prošnjo, naj bi podrejeno sodno osobje opozorilo na »Pravnikovo« zbirko zakonov, kakor sta to storili in sicer z uspehom predsedstvi c. kr. vjšjih deželnih sodišč v Zadru in v Trstu. — Vzelo se je z zahvalo na znanje, da je predsedstvo dež. sodišča ljubljanskega dalo v justični palači sobo na razpolago za društvena predavanja. — Te odborove seje se je na povabilo udeležil tudi gosp. sodni predstojnik Fr. Regallv i? Radovljice, ki je obširno in zanimivo poročal, kako prireja občni državljanski zakonik za »Pravnikovo« zbirko. Odbor je sklenil uvaževati njegove nasvete, da čim preje pride na svetlo ta prepotrebni zakonik v dobri slovenski izdaji.
— (Osobne vesti.) Vpokojen je na svojo prošnjo sod. predstojnik v Ribnici, viš. dež. sodišča svetnik Fr. V iš nikar, ki je tem povodom prejel laskavo pismeno priznanje predsedstva viš. dež. sodišča v Gradcu. — Imenovani so za dvornega svetnika na dosedanjem službenem mestu viš. deželni sod. svetnik v Gradcu dr. A. Feldner; za viš. dež. sodišča svejtnike na dosedanjih službenih mestih dež. sod. svetniki J. Hauffen in I. Kavčnik v Ljubljani, Fr. Garzarolli pl. Thurnlack in G. Smolej, nadalje A. Kotzian v Celju, I. baron Falke pl. Lilienstein v Celovcu; za prvega državnega pravdnika na dosedanjem službenem mestu drž. pradnik V. Ver-derber v Mariboru; za dež. sod. svetnika okr. sodnik Fr. Milčinski v Ljubljani. — Odvetniki so postali: dr. J. Globevnik v Novem mestu, dr. Fr. F r I an v Ljubljani, dr. Jos. Leskovar v Mariboru.
— (Predplačniki na VI. zvezek »Pravnikov e« zbirke,) ki bo obsegal predpise v nespornem postopanju itd., se lahko oglase do 15. prih. meseca. Zanje bo stala knjiga namesto 6 K, le 5 K 26 h. To naročnino treba do označenega dne poslati društvu »Pravniku« v Ljubljani.
— (Pripomnje k predosnutkom kazenskega pošto pnika.)1) Pravosodno ministrstvo je, objavivši predosnutek k avstrijskemu kazenskemu zakonu, naznanilo, da pripravlja preosnovna komisija in njen ožji odsek še eden osnutek in sicer za premembo kazenskopravdnega prava. Le-ta osnutek in ž njim zvezana osnutka zakona o premembi uvodnega zakona h ka ze n s kop r a vd n e m u redu in zakona o sestavi porotniških in sosodniških imenikov je sedaj dokončan in objavljen.
') Iz predgovora k objavljenemu osnutku premenjenega kazenskega postopnika.
30
Razne vesti.
Komisija in njen odsek sta imela dva smotra : da se prilagodi ka-zenskopravdni red novemu materijalnemu pravu, in da se premeni organizacija v zmislu izdatnejše udeležbe nestrokovnih sodnikov.
Namena, prirediti popolnoma novo postopanje, ni bilo; uvodno postopanje, postopanje v glavni razpravi in sestav o pravnih pomočkih ostanejo v glavnih potezah neizpremenjeni. Vendar so premembe postopanja dokaj izdatne. Mnogokatere ustanove mladostnega kazenskega prava in varnostna sredstva so zahtevala nove predpise za postopanje : razvrstitev kazni, ki jo je ukrenil osnutek kazenskega prava, ustanova odnehanja od kazni, ustanova pogojnega odpusta kazni in varstvene vzgoje ter načela za izmero kazni — to vse je povzročilo nove določbe o rabi pravnih pomočkov. Podrobni in natančni predpisi urejajo izvršitev kazni in varstvenih sredstev. Predpisi o vporabi varstvenih sredstev in o izvršitvi prostostnih kazni in zavarovanja zaradi obče nevarnih oseb, so sprejeti v dveh novih poglavjih, ki sta se kazenskemu postopniku pridejali. V teh mejah so se vršile premembe. Komisija in odsek sta bila mnenja, da je marsikateri predpis kazenskega postopnika potreben premembe; odločilo pa je uvaževanje, da je prememba materijalnega prava mnogo nujnejša naloga in da se ta prememba ne sme zadržavati ali celo onemogočiti, če bi se obenem celotno postopno pravo spravilo v razpravo in v posvetovanje v zbornicah.
Iz te omejene naloge izhaja oblika osnutka. Razlogi, ki so bili me-rodajni za uvedbo sosodniških sodišč, so ti-le:
Veljavno kazensko pravo pozna tri vrste sodišč, namreč: porotna sodišča, sodišča prve stopinje kakor razsojajoča sodišča in okrajna sodišča.
Porotnim sodiščem so odkazana politična in vsa po vsebini tiskovin povzročena hudodelstva in pregreški, nadalje hudodelstva, ki se kaznujejo z več kakor petletno ječo. Razsojajočim sodiščem je razsojevati o vseh hudodelstvih, ki niso porotnim sodiščem odkazana. Sodnikom posameznikom pripada kazensko postopanje vseh prestopkov.
Osnutek ustanavlja štiri vrste razsojajočih sodišč.
1. Porotna sodišča so za razsojo političnih hudodelstev in pregreškov ter činov, ki so z več nego z desetletno kaznijo kaznivi.
2. Ostali, dosedaj v podsodnost porot spadajoči čini, namreč kaznivi čini, povzročeni po vsebini tiskovine, in z več nego petletno kaznijo obgro-ženi čini se odkažejo zbornim sodiščem prve stopinje kakor velikim so-sodniškim sodiščem. Le-ta se sestavljajo iz treh sodnikov in treh sosodnikov. Nestrokovnjaki in sodniki uradniki sestavljajo enotno sodstvo (kolegij) in razsojajo v skupnem posvetovanju in glasovanju o vprašanju krivde, kazni in o vseh vprašanjih postopanja.
3. Namesto razsojajočih sodišč postavlja osnutek (mala) sosod-niška sodišča, ki so zasedena z dvema sodnikoma in dvema sosodnikoma.
4. Okrajna sodišča ostanejo v dosedanji sestavi.
Razne vesti.
31
Vodilna misel prememb je bila, da se nestrokovnjaštvo pritegne v večjem obsegu h kazenskemu sodstvu. Dočim je doslej pridržan le majhen del hudodelstev in pregreškov porotam, naj bi poslej razsojala o vseh hudodelstvih in pregreških sodišča, ki so zasedena po sodnikih (strokovnjakih) in nestrokovnjakih. Samo pri sodiščih najnižje stopinje, pri okrajnih sodiščih, se je opustilo nestrokovnjake; ta novost bi zahtevala toliko število sodnikov nestrokovnjakov, da se ni nadejati povsodi v to svrho sposobnih oseb.
Udeležba državljanov pri kazenskopravnem sodstvu je primerna razvoju, ki se je že v drugih strokah sodstva in uprave izvršil. Za nestrokovnjake ni razsojanje nič vsakdanjega. Oni prineso seboj svežost v zaznavanju, njih sodba ni pristopna vplivu judikatov, njih zanimanje ni oslabljeno ; imajo oster pogled za posebnosti posameznega slučaja, iz raznih poklicov in življenskih razmer razpolagajo nestrokovnjaški sodniki z vednostmi in izkušnjami, ki so pri sestavi dejanskega stanu velike koristi. Udeležba državljanov pri kazenskem sodstvu povišuje zaupanje ljudstva v neodvisnost pravosodja. Osnutek noče tega v korist porot Le-te niso izpolnile upov, ki se jih je stavilo vanje ob njih ustanovitvi. Razlog tiči, ker so napačno sestavljene, ker je sodišče ločeno v dve sodni celoti, izmed katerih naj vsaka zase reši del sodniške naloge. Iz te ločitve izvirajo vsi nedostatki, ki se drže postopanja pred porotami.
Sosodniška sodišča imajo vrline porot, ogibajo se njih nedo-statkov. Nenaravno raztrganje sodniške naloge odpade. Nestrokovnjaki in uradni sodniki skupaj imajo razsojati o vprašanju krivde i n — kar je zelo važno — tudi o vprašanju kazni.
Po predlogu osnutka se v sosodniška sodišča poziva enako število sodnikov in enako število sosodnikov. Oba činitelja sta za pravosodstvo enako vredna. Preglasovanje enega dela po drugem naj se izključuje; do obsodbe ne more priti, ako ne soglašajo sodniki in sosodniki.
Osnutek pripoznava sosodniška sodišča za umestnejšo obliko nestrokovnega sodišča. Dosledno bi bilo odpraviti porote. Osnutek te doslednosti ni izvajal. Porote veljajo v ljudstvu še v marsičem za paladij državljanske svobode. Njih odprava bi, predno pokaže sosodniško sodišče, da je tudi pred njim zajamčena svoboda državljana, morda zaupanje v pravosodje omajala. Osnutek je zato obdržal poroto in omejil samo njeno podsodnost, ostane pa pristojna za politične kaznive čine. Iz podsodnosti porote izločeni kaznivi čini pa se niso odkazali pred navadno, ampak pred veliko sosodniško sodišče, ki po svoji pomnoženi sestavi daje večje jamstvo za prave razsodbe.
Konečno naj se opomni, da je sestavljeni odsek državnega zbora za posvetovanje o tiskovnem zakonu sklenil, podsodnost porot omejiti in sosodniška sodišča pozvati za razsojanje pregreškov, povzročenih v tiskovinah.
Pravosodno ministrstvo izroča osnutke za premembo kazenskega po-stopnika javnosti, predno se o njih parlamentarno razpravlja. Kakor pri posvetovanju o kazenskem osnutku je pravosodno ministrstvo tudi vplivalo na nekatere določbe osnutka, ne da bi zavzelo nasproti njim svoje končno stališče. Dr Fr M